K prevodu 'Abu cAlï Al-husayn 'IbncAbd 'Allah 'Ibn Sïnâ je bil kotfilozof gotovo navdah- njen od Grkov, kljub temu pa mu je uspelo razviti izvirno filozofsko misel, ki v sebi združuje vplive velikega Stagirca, novoplatonizma in islamske filozofske tradicije, ne- nazadnje pa tudi islamske teološke misli. Perzijčeva filozofija sicer nosi pečat zgoraj omenjenih virov, vendar je v prvi vrsti obeležena z njegovim lastnim ustvarjalnim duhom, kije bil sposoben misli svojih predhodnikov sistematizirati in nadgraditi. Peti del Avicennovega najbolj znanega dela; Knjige ozdravljenja duše (Kitâb aš-Šifa') predstavlja vrh njegovega filozofskega raziskovanja. Kot podlaga za prevod je bila uporabljena izdaja: Ibn Sinâ: Kitàb aš-Sifa1; Kitâb al- 'Ilâhiyât I, II: ed. Madkour, Organisation général des Imprimeres Gouver- nementales, Cairo, 1960. V prevedenih poglavjih se mislec med drugim loteva vpra- šanj o nujnosti in kontingentnosti, biti in bistvu, bivanju in naravi Boga ter kreaciji in vstopu zla v stvarstvo. Ob tem Ibn Sinâ zgradi impresiven emanacijski sistem. V njem ostaja zvest grškemu filozofskemu duhu: Eno, božanski gibalec, misli samega sebe in s tem aktom mišljenja iz Njega v procesu emanacije izhaja vse bivajoče. Hkrati pa Avicennov intelektualni koncept kreacije ustreza tudi monoteistični zahtevi po absolut- nem Stvarniku, saj je Eno edino nujno bivajoče, vse ostale bitnosti pa so glede na svoje bistvo kontingentne, nujnost svojega obstoja zadobijo od Enega. Veličino Ibn Sinove misli in globino vpliva, ki gaje imel na kasnejše generacije mislecev tako na vzhodu kot tudi na zahodu, najlepše opiše vzdevek, ki gaje skozi stoletja dobil med misleci Islama: Veliki mojster. Nina Svetlič Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 3 • 2002 • 167-177 AVICENNA Knjiga ozdravljenja duše O METAFIZIKI1 (v desetih razdelkih) V imenu usmiljenega milostnega Boga Zahvaljen bodi Bog, vsevedni Gospodar, blagoslovljen bodi izbrani prerok Muhammad, Bog je najplemenitejši od vseh Prvi razdelek. Obsega osem poglavij. PRVO POGLAVJE Začetek iskanja predmeta2 prve filozofije,3 da bi pojasnili njeno posebno naravo'' med znanostmi Potem, ko smo uspeli s pomočjo Boga, Gospodarja usmiljenja in uspeha, pojasniti vse pojme, ki so na področju logične,5 naravoslovne6 in matematič- ne znanosti potrebni obrazložitve, je primerno, da se lotimo definicije poj- mov modrosti.7 Zatorej začenjamo, klicoč Boga v pomoč, in učimo: znanosti filozofije, kot je že bilo pokazano na drugih mestih,8 se delijo na teoretične9 in praktične. Prav tako je bilo opozorjeno na razliko med njima dvema in opomnjeno na to, d a j e spekulativna znanost tista, ki teži k izpopolnjenju teoretične miselne zmožnosti duše, s tem da dela um10 dejavno misleč. Do tega (daje um dejavno misleč)11 pride tako, da um doseže pojmovno vednost in presojo o stvareh, ki niso naša dejanja ali odnosi.12 Smoter13 teore- tične filozofije j e tako torej pridobitev misli14 in prepričanj,15 ki se ne nanašajo na kakšnost delovanja niti kakšnost principa delovanja, kolikorje princip (etič- nega) delovanja.16 Praktična filozofija je tista, ki stremi sprva k izpopolnjenju teoretičnih miselnih zmožnosti s pridobitvijo pojmovne vednosti in presoje o stvareh, ki 1 8 1 A V I C E N N A so naša dejanja, da bi v drugi vrsti, z nravnimi lastnostmi značaja,17 prek nje (teoretične vednosti) dosegla izpopolnjenje praktičnih zmožnosti. Kot je že bilo opomnjeno, obsega teoretična filozofija tri dele, in ti so: naravoslovje, matematika in metafizika. Predmet18 naravoslovja so telesa, koli- kor so gibljiva in mirujoča.19 (Naravoslovje) raziskuje akcidence, ki j im (tele- som) zaradi teh dveh določil (gibanja in mirovanja) nujno20 pritičejo. Nada- lje je predmet matematike bodisi kar je kvantitativno in po svojem bistvu pro- sto snovi, ali kar poseduje kvantiteto (kot akcidenco). V tem predmetu razi- skuje (matematika) razmerja ki se tičejo kvantitativnega kot kvantitativnega. V njeni definiciji zatorej ne nastopa nobena vrsta, snovi21 niti gibalna sila.22 Metafizika pa proučuje predmete, ki so po obstoju in definiciji ločeni od snovi. In slišal si že tudi, d a j e metafizična (disciplina) tista, ki raziskuje prve vzroke pod matematiko in naravoslovje spadajočih biti,23 in tistih (biti), ki stojijo z obema v povezavi, dalje pa raziskuje tudi vzrok vzrokov in princip principov - namreč Božanstvo - slava Bogu na višavah! Vsemu temu smo se že posvetili v prejšnjih delih knjige.24 V poprejšnjem pa ti ni bilo razjasnjeno, kaj je pravzaprav resnični (formalni)25 predmet me- tafizične znanosti. Če se spominjaš, j e bilo to le naznačeno v Knjigi o logičnem dokazu. Tam je bilo izpeljano, da v vseh ostalih znanostih naletimo na neko reč, kije predmet, pa na stvari (probleme), do katerih je treba priti z raziskova- njem, in na splošno priznana načela, iz katerih sestavljamo dokaze. Do sedaj še nisi resnično popolnoma dojel, kaj je predmet te znanosti (metafizike), in ali j e le ta sam prvi vzrok,26 in ali je njen namen poznavanje lastnosti in delovanj le- tega (prvega vzroka), ali pa tudi drugih pojmov.27 Nadalje si že bil slišal, da tu (po zaključku obravnave ostalih znanosti, kot sklepni del sistema) obstaja filo- zofija v strogem pomenu besede in prva filozofija,28 in da posreduje resničnost principom preostalih znanosti, in da je v resničnem pomenu modrost.29 Tudi ti je že kdaj prišlo na uho, da je modrost najpopolnejše spoznanje najpopolnejše- ga predmeta, pa še, d a j e spoznanje, k i j e najbolj pravilno in nedvomno, pa spet, d a j e znanost o prvih vzrokih celokupnosti (vesolja). To si čul, ne da bi vedel, kaj naj bi bila ta prva filozofija (po svoji posebni vsebini) in ta modrost, in ali te tri zgoraj omenjene definicije ali lastnosti pri tikajo eni spretnosti ali različ- nim umetnostim, ki bi bile vse (vsaka posebej) imenovane modrost. Zato ti bomo mi sedaj obrazložili, d a j e znanost, kateri smo mi na sledi, prva filozofi- ja,30 pa d a j e neomejena modrost in da so tri lastnosti, z katerimi je označena (najbolj vzvišeno spoznanje, najbolj gotovo spoznanje, na področje prvega vzroka segajoče spoznanje) lastnosti ene same spretnosti - namreč umetnosti filozofi- je. Znano je, da ima vsaka znanost svoj lastni predmet, zato sedaj iščemo, kateri je predmet te znanosti (metafizike). Pa poglejmo, ali j e predmet te znanosti 1 8 2 K N J I G A OZDRAVLJENJA D U Š E - O METAFIZIKI specifična narava Boga31 - slava Bogu na višavah - ali ne, in ali j e (morda) Bog le eden od iskanih (predmetov) te znanosti. Rečemo: Njemu (Bogu) ni moč biti predmet (metafizike), to pa zato, ker je predmet vsake znanosti nekaj, česar bivanje je v njej predpostavljeno, s tem ko so raziskovana samo njegova razmerja. To je bilo že ugotovljeno na drugih mestih.32 In bivanje Boga - slava Bogu na višavah! - naj bi v tej znanosti ne bilo predpostavljeno kot predmet, mar- več naj bi bilo v njej raziskovano (kot problem). Če bi temu ne bilo tako, potem bi prišlo ali do tega, da bi bilo bivanje Boga v tej znanosti (metafiziki) predpostavljeno, raziskovano (kot problem) p a v drugi (znanosti), ali pa bi bilo v njej (metafiziki) predpostavljeno, ne da bi bilo v drugi (znanosti) razi- skovano (kot problem). Oba primera pa gre izključiti. To pa zato, ker obstoj Boga ne more biti raziskovan v drugi znanosti (kot problem), preostale zna- nosti so namreč ali etične ali politične ali naravoslovne ali matematične ali logične. V filozofskih33 disciplinah ne obstaja nobena druga od zgoraj našte- tih znanosti.34 In v njih ni niti v najmanjši meri iskan dokaz (bivanja) Božans- tva - slava Bogu na višavah! - in tudi ne sme (ne more)35 biti.3fi To veš že zaradi preprostega motrenja načel, na katera si često naletel.37 Prav tako ni mogoče, da bi bivanje Boga ne bilo raziskovano (kot prob- lem) v nobeni drugi znanosti, kajti v tem primeru bi ne bilo problem v nobeni znanosti. Tedaj bi moral biti obstoj Boga sam po sebi jasen (očiten), ali pa teoretično nedokazljiv.38 Ni pa niti sam po sebi očiten, niti teoretično nedo- kazljiv, kajti zanj obstaja namig.39 Pa tudi, če bi bil nedokazljiv, kako bi le obstoj nedokazljivega lahko bil predpostavljen kot samoumeven? Preostane samo še to, da pride do raziskovanja tega problema v znanosti metafizike. To raziskovanje bo (potekalo) na dva načina: prvi se nanaša raziskovanje bivanja Boga, drugi pa na Njegove lastnosti. Kolikor pa sodi preiskovanje Njegovega bivanja kot problema v to znanost (metafiziko), potem ne more biti to hkrati predmet le-te, kajti nobeni od znanosti ne gre dokazovati svojega predmeta. Kmalu ti bomo tudi pobliže pokazali, da raziskovanje obstoja Boga na noben način ne more potekati drugje kot v tej znanosti, kajti glede te znano- sti (metafizike) ti j e že jasno, da raziskuje (bitnosti) absolutno ločene od sno- vi. V naravoslovju ti j e že bilo predočeno,40 da Bog ni niti telo, niti telesna sila. On j e en sam, neodvisen od snovi in v vsakem pogledu brez notranje udelež- be na gibanju.41 Zatorej mora biti ta znanost (metafizika) tista, ki se ukvarja z omenjenim problemom. Kar ti j e bilo glede tega prikazano v Naravoslovnih znanostih, ni predstavljalo njihovega pravega predmeta. V njih je bilo samo uporabljano kot nekaj kar pravzaprav ne sodi vanje. S tem sem nameraval pospešiti človekovo razumevanje indivdualnega bistva.42 Prvega vzroka in omo- 1 8 3 A V I C E N N A gočiti, da bi se ga (človeka) polastila želja po pridobitvi znanja in da bi bil napoten na kraj, kije onkraj,43 da bi si pridobil resnično spoznanje (o Bogu). Kakor pa ne more biti drugače, kot da ima ta znanost predmet, in bilo ti je razloženo, da Tisti, za katerega44 se je menilo, d a j e njen predmet, (pravza- prav) ni njen predmet, pa torej proučimo, ali so njen predmet najvišji vzroki vseh resničnih stvari, namreč vsi štirje (vzroki) skupaj, ne pa morda eden45 od njih, o katerem ni mogoče vzpostaviti (filozofskih) doktrin46. Tudi to smatra kdo za predmet metafizike. Ampak ta nazor je nevzdržen - kajti raziskovanje štirih vzrokov se le-tem ne posveča drugače kot v teh ozirih: (1.) - bodisi kolikor so dejanske bitnosti (2.) - ali kolikor so vzroki nasploh, (3.) — ali kolikor opazuje vsakega od štirih v njegovi posebni naravi, to pomeni, da se opazovanje (vzroka) ravna v tem oziru, (kot) d a j e ta delujoči princip, oni sprejemajoči princip, in oni47 spet druga stvar, (4.) - ali kolikor vsi štirje vzroki sestavljajo celoto, ki se sestoji iz njih. Mi na to odgovarjamo: (glede 2.):48 ni mogoče, da bi metafizična obrav- nava raziskovala stvari, kolikor so vzroki nasploh. V tem primeru bi bil smoter metafizike proučevanje stvari49 (razmerji), ki vzrokom kot takim pritičejo kot akcidence.50 Da ni tako, je jasno v mnogih ozirih. Prvič - ta znanost proučuje pojme, ki ne predstavljajo lastnih akcidenc vzrokov kot takih, na primer (poj- me) univerzalnega51 in singularnega52 (tj. spoznavnoteoretski problem),53 zmožnosti54 in akta,55 možnosti in nujnosti56 in drugo. (Metafizika pa se mora proučevanju teh problemov posvetiti), kajti popolnomajasnoje , da so ti pred- meti sami po sebi taki, da se jih mora raziskovati (v neki znanosti). No, ne predstavljajo pa akcidenc, lastnih naravoslovnim in matematičnim predme- tom, niti ne sodijo na področje akcidenc, lastnih dejavnim57 znanostim. Tako torej preostane samo še (možnost), da njih proučevanje pripade edini preo- stali znanosti od vseh vrst (vednosti), namreč tej znanosti (metafiziki). Nadalje pride do spoznanja vzrokov v občem smislu šele po spoznanju biti vzrokov stvari, katerim ti vzroki pritičejo.58 Kajti kolikor ne določimo biti (štirih) vzrokov za povzročene stvari, s tem da ugotovimo, d a j e bit stvari odvi- sna od nečesa, kar jim predhodi59 glede na bivanje, razum ni prisiljen spreje- mati biti vzroka kot takega.60 (Dokaz o obstoju vzroka pa ni odvečen), kajti tu (v empiričnem svetu) obstaja določen vzrok, vendar z čutnim zaznavanjem61 ne zaznamo62 ničesar drugega kot vzajemno stikanje pojavov.63 Ce se dve stva- ri vzajemno stikata, še ni nujno, da mora biti ena vzrok druge. Prav tako si užitka, ki ga duša občuti ob mnogosti (spoznanj), do katerih 184 KNJIGA OZDRAVLJENJA D U Š E - O METAFIZIKI vodita čutno zaznavanje in poizkus, v veliki meri nismo gotovi, če ne spozna- mo, da so v pojavu nastopajoče stvari največkrat64 naravno nujne in tiste svo- bodno izbrane65 bitnosti.66 Vse to pa resnično predpostavlja obstoj Prvega vzro- ka in vodi do pripoznavanja obstoja prvih67 in drugih68 vzrokov. Vse to pa ni samo po sebi jasno! Potrjeno je (z očitnimi spoznanji), razli- ko med enim in drugim pa si že spoznal.69 Ni na sebi razvidno, četudi se razu- mu vsiljuje, da morajo na novo nastajajoči pojavi imeti princip,70 ki naj bi bil sam po sebi razviden. Tako kot na primer mnogi geometrični izreki,71 ki so dokazani v Evklidovi knjigi,n (Demonstrativni) dokaz (o tu obravnavani tezi) ne nastopa v drugih znanostih, zato mora biti (predmet raziskovanja) v meta- fiziki. Kako bi lahko bilo bivanje predmeta znanosti, katerega razmerja razi- skuje (znanost) kot enega od svojih problemov, samo v njej (zastavljeno) kot problem? Ce je temu tako, po temje jasno tudi, da se raziskovanje (o vzrokih) ne razširja na (pod 3. točko navedeno možnost, namreč) značilno bivanje, ki pritiče vsakemu posameznemu (vzroku).73 Kajti to bivanje je problem metafi- zike, (ne njen formalni predmet) . Nadalje, vzroki ne sestavljajo predmeta metafizike (kot navedeno je v 4. točki) kot celota in vsota, ne rečem kot združeno74 in univerzalno!75 Kajti mo- trenje delov vsote predhodi motrenju vsote kot celote,76 čeprav temu ni bilo tako, kot si opazil,77 pri posameznih individuih, ki so zbrani pod splošnim pojmom.78 Tako nujno sledi, da tudi obravnavanje posameznih delov: - bodisi spada v področje metafizike - v tem primeru morajo biti deli prvenstveno79 označeni kot predmet (formalni) metafizike - bodisi spada njihovo proučevanje v neko drugo (višjo) znanost. No, ne obstaja pa nobena druga znanost, ki bi zaobjemala govor o najviš- j ih vzrokih, razen metafizike. Kar pa zadeva mnenje, da se naj bi se motrenje razširjalo na vzroke le z ozirom na njihovo dejansko bivanje in razmerja, ki j im (vzrokom) glede na to pritičejo, v tem primeru mora biti prvi80 predmet metafizike bit kot taka. S tem pa je hkrati razveljavljen tisti nazor, ki ima za predmet metafizike najvišje vzroke, kajti ti so, kot je treba uvideti, (le) njena dovršitev81 in eden od njenih problemov. 1 8 5 A V I C E N N A Deveti razdelek. Obsega sedem poglavij. ČETRTO POGLAVJE O bitni ureditvi umov,82 duš in nebesnih teles v povezavi z Prvim principom S tem, kar smo poprej rekli o Nujno bivajočem, k i j e po svojem bistvu eno, nam je postalo razvidno, da ni telo, niti ni v (kakem) telesu, niti ni na kakršen koli način (telesno) deljivo. Bivanje vseh dejanskih stvari izvira iz nje- ga, On sam pa v nobenem oziru ne more imeti prvega principa, pa tudi ne kakega vzroka, niti takega, po katerem kaka stvar stopi v dejanskost,83 niti takega, v katerem oziroma preko katerega nastane učinek,84 niti takega, kije usmeijen na nastajanje stvari,85 tako da bi Bog obstajal zavoljo kake druge stvari (ki bi nastopala kot smoter). Zatorej ni možno, da bi bivanje celokupnosti (vesolja) izhajalo iz Boga na ta način, da bi si On za nastanek in bivanje vesolja prizadeval - na način, kot si mi prizadevamo doseči kak cilj;86 v tem primeru bi bil delujoč zavoljo kake druge stvari ki bi mu bila različna. Ta nauk smo že dodobra pretresli drugje,87 bilje obdelan skupaj z posvečanjem tezi o nezamisljivosti tega, da bi si Bog prizadeval za obstoj celokupnosti vesolja kot za svojim učinkom, kajti to bi namreč vodilo do mnoštva v njegovem bistvu. V tem primeru bi namreč mo- ralo v Bogu obstajati nekaj, zaradi česar bi deloval smotrnostno.88 To nekaj bi bilo njegovo poznavanje in njegova vednost o nujnosti onih prizadevanj,89 ali njegovo (ljubezensko) hrepenenje po tem cilju ali kaka odlična lastnost90 v hotenem predmetu, zaradi katere bi deloval smotrnostno. Potem bi sledilo neko prizadevanje k cilju, pa še neka korist, ki bi ga (delujočega) podučila o stremljenju k cilju, kot smo poprej pojasnili. To pa je (Bogu) nemogoče. Tako torej ne poteka izhajanje celokupnosti vesolja (iz Boga) na način naravno nujnega izhajanja, tako da bi se bivanje celokupnosti vesolja vršila po naravni nujnosti, torej ne vsled kakega spoznanja ali všečnosti,91 ki bi jo Bog imel na svetu. Kako bi to sploh lahko bilo res, ko pa je Bog čisti um,® ki misli svoje bistvo? Torej je nujno, da umuje, da bivanje sveta po nujnosti izhaja iz njega. Kajti On ne misli svojega bistva drugače kot zgolj na umski93 način, tako d a j e hkrati prvi vzrok. Bog misli bivanje celokupnosti vesolja kakor ta izhaja iz njega samo, kolikor in ker je prvi vzrok celokupnosti vesolja. V Nje- govem bistvu ne obstaja nobena prepreka ali odpor94 do izhajanja celokupno- sti vesolja iz njegovega bistva. V Božjem bistvu obstaja vednost, d a j e njegova popolnost in njegova vzvišenost takšna, da iz njega izhaja dobro. To (izhaja- nje vesolja iz njegovega bistva) je nujna določitev95 Njegovega Veličanstva, in je po svojem bistvu objekt njegove ljubezni. Vsako bitje, ki pozna tisto, kar iz njega izhaja, in kateremu se ne pridruži 1 8 6 KNJIGA OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI kak ovirajoč (element), pač pa se vede tako, kot smo poprej razložili, občuti všečnost do tistega, kar izhaja iz njega. Tako občuti Prvi princip všečnost v izlivanju96 celokupnosti vesolja iz sebe. Prvo delovanje prvega resničnega in delovanje, ki sledi zaradi njegovega bistva, obstaja v tem, da On misli svoje bistvo, to bistvo p a j e na sebi prvi princip za red97 dobrega v bivajočem. Torej Bog misli red dobrega v bivajočem, tako kot le-ta mora biti. Bog (tega reda) ne misli na način (mišljenja), ki bi prehajal od možnosti (potencialnosti) k dejanskosti (aktualnosti), niti na način (mišljenja), ki bi se premikal od ene- ga pojma k drugemu. Njegovo bistvo je v vseh ozirih brez vsake potencialno- sti, kot smo razložili poprej.98 Bog misli vse (stvari) hkrati (v enem in istem mišljenju), nadalje misli red dobrega v bivajočem.99 Z tem božjim mišljenjem o r e d u j e nujno povezano to, da misli, kakšen bi ta red lahko bil in kako bi se udejanjil v najvišji popolnosti, tako da bi se bivanje celokupnosti vesolja ude- janjilo po vzoru tega, kar on pojmovno misli. Kajti pojmovno dojeto, resnično bistvo kake stvari v Boguje, kot si že poprej videl, v njegovem sebstvu100 hkrati (kot numerična enost) vednost, moč in odločitev volje. Mi (ljudje) pa potrebujemo detajliranje tistega, kar si zaradi kakega cilja, kakega gibanja ali kake odločitve volje predstavljamo, da (učinek) pride do bivanja. Pri Bogu pa temu ni tako, niti ne more biti tako, saj, kot smo podrob- no prikazali, j e Bog prost vsake razdvojenosti. Njegovo (pojmovno) mišljenje je vzrok za bivanje, odgovarjajoče temu, kaj misli, tudije vzrok za bivanje tiste- ga, kar po nujnosti nastane iz njegovega obstoja in kar sledi iz njegova biva- nja. Njegovo bivanje ni zaradi bivanja kake druge, njemu različne stvari.101 On deluje (povzroča) celokupnost sveta v tem smislu, daje On bivajoče, iz katere- ga se izliva (emanira) vsaka bit, in sicer tako, da j e (tisto) emanirano (bivanje učinka) ločeno od njegovega bistva. Nadalje povzroča vesolje v tem, da vse, kar izhaja iz Prvega, nastaja samo po načinu nujnosti (nitjnega učinka), kajti drži, da j e po svojem bistvu Nujno bivajoče nujno bivajoče v vseh ozirih. O tem smo podrobno razpravljali že prej.102 Prva od bivajočih stvari, ki sledijo iz njega - to so na novo nastale bitnosti - ne morejo vsebovati mnoštva, niti numeričnega niti takega, ki bi sledilo iz deljivosti (bitnosti) na snov in obliko. Kajti nujno izhajanje (bitnosti), ki sledi iz Njegovega bistva, se vrši zaradi Njegovega bistva,103 ne zaradi kake druge stvari. Usmerjenost in način biti, ki sta v Njegovem bistvu (prisotni) in ki sta nujni princip za ono stvar (oni učinek), pa nista ista usmerjenost in način biti Njegovega bistva, ki bi iz sebe dajala ne to stvar, pač pa neko drugo.104 Kajti če iz njega (iz bistva Prvega bivajočega) po nujnosti izhajata dve glede na bitnost in trajanje različni stvari, ali dve stvari, ki se med seboj razlikujeta na ta način, da iz njih dveh izhaja neka tretja stvar, na primer kot snov in oblika, ki hkrati 1 8 7 A V I C E N N A po nujnosti izhajata (iz Prvega principa), tako izhajata iz bistva Prvega vzroka po nujnosti zaradi dveh ozirov, ki sta v božjem bistvu različna. Če bi ta dva ozira ne bivala v božjem bistvu samem, pač bi se pridružila njegovemu bistvu kot (dve) akcidenci, potem bi se vedno znova postavljalo vprašanje o n junem nujnem izhajanju iz božjega bistva. Kajti potemtakem bi v pojmu božjega bis- tva morala obstajati deljivost. O tej tezi smo že razmišljali prej in ugotovili njeno napačnost. Zaradi tega je jasno, d a j e prva od bivajočih stvari, ki izhaja iz Prvega vzroka, lahko po številu samo ena. Njeno bistvo in bitnost105je samo eno. Ne obstaja v snovi in ni kaka stvar iz telesnega sveta, niti ni katera od oblik, ki dovršujejo telesa. Takšna stvar bi ne mogla biti bližnji (neposredni) učinek Boga. Kajti prvi učinek Bogaje čisti um. In (um) je oblika , ki ne biva v snovi. Ta um je prvi od različnih umov, ki smo jih našteli. In tako se zdi, d a j e le-ta prvi gibalni princip za najbolj oddaljeno106 nebesno sfero,107 v kateri tvori pred- met hrepenenja (za duševni princip te nebesne sfere). Glede zgornjega bi lahko kdo ugovarjal takole: ni izključeno, da bi bilo tisto, kar izide iz Prvega principa, snovna oblika (materialna forma),108 iz ka- tere pa bi po nujnosti izšel obstoj snovi.109 Mi odgovarjamo: po tem (nauku) bi stvari, ki izhajajo iz one snovi in one oblike, nujno morale biti nekaj tretje- ga110 glede na rang povzročenih (bitnosti), in nadalje bi njihovo bivanje sledi- lo prek posredovanja snovi. Tako bi bila snov vzrok bivanja oblik za mnoštvo teles v celokupnosti vesolja in za njihovih zmožnosti. To pa ni mogoče, kajti obstoj snovi je v tem, d a j e sprejemajoči princip. Snov ni vzrok za bivanje katerekoli od stvari, na katerikoli drug način, kot d a j e sprejemajoči princip. Če bi se kaka snovna stvar ne vedla tako (na trpen način), bi ne bila snov, razen morda v prenesenem pomenu, č e j e predpostavljena stvar konstantna (večna in neminljiva), potem lahko poseduje lastnosti snovi le v prenesenem smislu. Prvi učinek111 se na ta princip ne more nanašati tako, kot se nanaša oblika na snov, razen v prenesenem pomenu. Ko iz tega drugega principa112 izide snov zaradi nekega določenega ozira (na nek način), zaradi nekega dru- gega ozira (na drug način) pa izhaja snov neke druge stvari, tako da torej (po tej predpostavki) oblika druge stvari ne pride do obstoja preko posredovanja snovi, potem izvaja snovna oblika neko dejavnost, ne da bi pri tem delovanju potrebovala snov. Vsaka stvar, ki izvaja svoje delovanje, ne da bi bila potrebo- val snov, p a j e po svojem bistvu izvorno samostojna in snovi prosta, in potem- takem bi bila torej snovna oblika samostojna in prosta snovi.113 Na kratko: četudi je snovna oblika vzrok snovi, s tem ko jo pripelje do dejanskosti (dejan- skega obstoja) in dovršenosti, pa tudi snov učinkuje na obstoj oblike, tako da jo individualizira114 in determinira.115 In če Prvi princip obstaja brez snovi, kot 1 8 8 KNJIGA OZDRAVLJENJA D U Š E - O METAFIZIKI si že izvedel, potem j e vsak izmed teh dveh principov116 posebej v nekem dolo- čenem oziru117 vzrok drugemu. Če bi temu ne bilo tako, potem bi snovna oblika v nobenem pogledu ne bila odvisna od snovi.118 V tem smislu smo že poprej pojasnili, da za obstoj snovi ne zadostuje samo oblika. Oblika je le del vzroka (za obstoj snovi). C e j e temu tako, potem oblike ni mogoče v vsakem oziru določiti kot vzrok za snov, tako da bi bila oblika sama v sebi neodvisna od snovi. Tako je jasno, da prvi učinek ne more biti snovna oblika,119 še bolj razvidno pa j e , da prvi učinek ne more biti snov sama. Glede na to je nujno, da mora biti prvi učinek neka oblika, k i j e popolnoma ločena od snovi. Biti mora čisti um. Ti veš, da so tu120 mnogi različni umi in duše. Njihovo bivanje ne more izhajati preko posredovanja nečesa, kar je prav tako čisti um. Prav tako veš da so v celoti vseh bivajočih stvari, ki izhajajo iz prvega bivajočega, prisotna mno- ga telesa, kajti ugotovil si že, da vsako telo kot tako obstaja le glede na mož- nost, torej izhaja po nujnosti iz nečesa drugega.121 Nadalje si doumel, da (to telo) ne more izhajati iz Prvega bivajočega - slava Bogu na višavah! - brez posredovanja česa drugega.122 Torej nastajajo (telesne bitnosti) iz Prvega bi- vajočega preko nekega posredovanja. Pa tudi veš, da to posredovanje ne more predstavljati neke čiste enotnosti, torej enotnost brez dvojnosti v sebi. Iz ene- ga, če je resnično eno, lahko izhaja samo neka enotnost. Potemtakem lahko snov in telesni svet izhajata iz prvih, večno ustvarjenih bitnosti samo preko posredovanja neke dvojnosti, ki mora biti v tem posredovanju nujno prisot- na, bodisi preko posredovanja mnoštva ali kakorkoli že. V čistih umih123 pa ne more obstajati nič od mnoštva, razen na sledeč način: - učinekje, na sebi, bivajoč le v možnosti. Preko Prvega bivajočega pa mu pripade nujno bivanje. Nujnost njegovega bivanja je v tem, d a j e ta prvi uči- nek čisti um. Ta čisti um misli svoje bistvo in hkrati nujno misli Prvo bivajoče. Torej mora v njem obstajati neki um v smislu mnoštva, namreč okoliščina, da to Prvo bivajoče dojame svoje bistvo. To bistvo samo na sebi124 bivajoče le glede na možnost. Nadalje spoznava, da bivanje njegovega bistva nujno sledi iz Prvega principa, nadalje, d a j e glede na svoje bistvo um in da umuje prvo bivajoče. Mnoštvo, ki (temu prvemu umu) pri tiče pa ne izvira iz Prvega bivajočega, kajti možnost njegovega bivanja je nekaj, kar mu pri tiče zaradi njegovega bis- tva, ne pa zaradi Prvega bivajočega.125 Vsled Prvega bivajočega ima (ta prvi um) nujnost lastnega obstoja.126 Mnoštvo, ki nastane s tem, da to prvo ustvar- j eno bivajoče misli Prvi vzrok in lastno bistvo, je mnoštvo, ki pritiče njegove- mu obstoju, ki izhaja127 iz Prvega bivajočega.128 Ne tajimo, da iz enovite stvari izhaja enovito bistvo129 in da nato temu bistvu sledi mnoštvo preko neke relacije, neko mnoštvo, ki ne biva v prvemu 1 8 9 A V I C E N N A trenutku njegovega obstoja, in ne vstopa v princip njegovega obstoja kot del le-tega. Eno ima lahko za učinek samo nekaj enostavnega in enega. To eno- stavno j e lahko nadalje določeno z nekim določilom (biti), ali z nekim dolo- čenim stanjem ali z neko lastnostjo, ali (spet) z nekim učinkom. Učinek p a j e zopet samo eden. Iz tega učinka po nujnosti izhaja neka stvar in (z povezavo substance in uma z ono nujno akcidenco) neka (tretja) stvar. Tako nastane mnoštvo, ki pritiče bistvu Prvega uma. Tovrstno mnoštvo j e torej lahko vzrok za to, da lahko pride do mnoštva v rečeh, t.j. v prvih učinkih (Prvega bivajoče- ga). Če bi tega mnoštva v prvih učinkih Prvega bivajočega ne bilo, potem bi iz njega lahko izhajala samo neka enotnost. Torej bi iz njega ne moglo izhajati kako telo. Možnost mnoštva tam (v nebesnem svetu) obstaja samo na tak na- čin. Iz onega, kar smo prej pojasnili, sledi, da so čisti umi po številu mnogi, in ne bivajo hkrati130 kot učinki Prvega bivajočega, marveč mora biti najvišji od onih umov prvo (dejansko), ki izhaja iz Božanstva. Nadalje sledi (drugi) um, in nato (spet drugi) um. Ker pa se pod vsakim umom nahaja nebesna sfera,131 (sestavljena) iz snovi in oblike, slednja j e duša, in ker se nadalje pod vsakim umom niza nek nadaljnji um, so torej pod vsakim umom tri bivajoče reči. Nujno je, da možnost za obstoj teh treh bivajočih reči izhaja iz onega uma, ki je na prvi stopnji v zgradbi (biti).132 Ta trojnost izhaja iz prvega uma zaradi zgoraj omenjene trojnosti, k i j e v njem samem prisotna. Iz najpopolnejšega izhaja spet v različnih ozirih najpopolnejše.133 Tako torej po nujnosti izhaja iz prvega uma, kolikor misli prvo bivajoče, bivanje pod njim nahajajočega se uma, če pa misli svoje lastno bistvo, v tem primeru iz njega po nujnosti izhaja obstoj oblike zunanje sfere in njena dovr- šitev, namreč duša. Zaradi narave možnosti (zaradi potencialnosti), ki nasto- pa v prvemu umu in ki dopušča vrsto druga drugi sledečih ravni, s tem, ko misli svoje bistvo, izhaja nadalje bivanje telesnosti (telesne narave) zunanje sfere. To predstavlja nekaj nižjega v celoti zunanje sfere, glede na svojo vr- sto.134 Iz tega nastane tisto dejansko, ki se povezuje z potencialnostjo. Če prvi um misli prvi vzrok, iz njega nujno izhaja neki drugi um, kolikor p a j e po svojem bistvu določen135 glede na svoji dve plati nu jno izhaja iz njega prvo mnoštvo s svojimi deli (prva sfera z svojimi telesi),136 to pomeni s snovjo in obliko. Snov obstaja s posredovanjem oblike ali v povezavi z njo. Na isti način kotje tisto, kar biva samo glede na možnost pripeljano do dejanskega bivanja preko aktualnosti onega (principa), ki stoji nasproti obliki sfere in j i ustre- za.137 Prav tak potek nastopi pri vsakem umu in vsaki sferi, tako da se zapored- je teh umov in sfer konča pri aktivnemu umu, ki vodi naše duše. Ta veriga umov se ne nadaljuje v neskončnost, tako da bi pod vsakim nesnovnim princi- pom obstajal še nadaljnji nesnovni princip. Mi potemtakem učimo: če iz čistega umnega principa izhaja neko mnoš- 1 9 0 K N J I G A OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI tvo, to obstaja le na osnovi mnoštva, kije vsebovano v tem principu. Te teze pa ne gre preobračati, tako da bi vsak vsakcat um, kije v tem mnoštvu (prisoten), iz sebe izdajal po nujnosti mnoštvo teh povzročenih stvari. Omenjeni umi torej glede na zvrst ne sovpadajo, v tem primeru bi namreč nujno morale sovpadati tudi stvari, izhajajoče iz njihovih bistev.138 Zgornje želimo pojasniti še enkrat od začetka, na drug način, in rečemo: število nebesnih sfer je višje kot število, k i je , kot že povedano, vsebovano v prvem učinku (prvem umu). (To j e jasno še) posebej, če vsako sfero razčlenimo na snov in obliko. Prvi princip te sfere ne more en sam, torej ne more biti prvi učinek (prvi um), tudi ne more biti vsako telo sfere, k i j e vsakič nadrejena neki drugi nebesni sferi, vzrok za neko drugo, njemu sledeče telo. Kajti telo, kolikor j e telo, ne more biti prvi princip (nekemu drugemu) telesu. Kolikor poseduje duševno moč, prav tako ne more biti prvi vzrok za neko telo, ki (tudi) poseduje duševno moč. Razložili smo že, da vsak duševni princip, ki pritiče katerikoli izmed nebesnih sfer, pomeni dovršitev139 in obliko zanjo (za to sfero). Ta duševni princip torej ni na sebi bivajoča duhovna bitnost,140 v tem primeru bi pač moral biti čisti um in ne duševni princip, pa tudi bi ne mogel povzročati giba- nja, razen tako, da bi predstavljal objekt (ljubezenskega) hrepenenja za kako drugo telo. Prav tako bi ne mogla iz gibanja telesa v tem duhovnem principu nastati kaka sprememba, pa tudi bi preko povezave s telesom ne mogla nasta- ti kaka domišljijska predstava, niti kaka notranja zaznava. Take nazore smo že navedli prej, glede duš in sfer, kot ti j e znano. Ce j e temu res tako, potem iz duš sfer ne morejo izhajati nobene dejavnosti, (ki bi delovale na telesa,) ki bi bila izven (te vsakokratne) sfere, razen prek posredovanja (sferi lastnih) te- les. Kajti oblika teles in njihova dovršenost se vedeta na dva načina. Prvi način je, da oblike telesom, prek posredovanja snovi teh teles, pode- ljujejo obstoj. V tem primeru potem prav tako, kot obstoj teh teles izhaja iz snovi teh teles, izhaja tudi tisto, kar izhaja iz obstoja teh teles s posredovanjem snovi teh teles, iz njih (teles). Zaradi tega vzroka ogenj ne segreje s svojo vro- čino katerekoli naključne stvari, pač pa samo ono, ki z telesom ognja stopi v stik, ali pa se do njega vede na določen način. (Iz tega razloga) sonce ne obsije vseh stvari, pač pa le tiste, ki mu stopijo v opozicijo. Drugi način (na katerega se vedeta oblika teles in njihova dovršenost) pa je, da pa oblike podeljujejo obstoj telesom preko svojega bistva, brez posredo- vanja snovi. Take (samostojne) oblike so duše. Vsaka duša pritiče kot pose- ben princip nekemu določenemu telesu na osnovi tega, da izvaja svojo dejav- nost preko tega in v njem.141 Ce bi (duša) bila tako glede na svoje bistvo kot tudi na svojo dejavnost od tega določenega telesa ločeno bivajoča bitnost, potem bi bila duševni princip za vsako stvar, in ne le za to določeno telo.142 S temi izvajanji j e v vseh pogledih postalo jasno, da nebesne sile, ki so 1 9 1 A V I C E N N A vtisnjene v naravo nebeških teles, ne delujejo drugače kot prek (teh pritikajo- čihjim) teles. Je pa nemogoče, da bi (nebeške sile) preko posredovanja teles proizvedle kak duševni princip. Telo ne more prestavljati posredovanja med enim in drugim duševnim principom. Če duša proizvede dušo brez posredo- vanja telesa, potem (ta princip) obstaja za sebe, brez telesa, in je določen z nekim delovanjem, k i je netelesno in obstaja ločeno od bistva duše in bistva telesa. To pa ni predmet, s katerim se mi ukvarjamo.143 Če pa iz (duševnega principa) ne izhaja duša, potem iz njega tudi ne izhajajo nebesna telesa, kajti duša (kot predpogoj) predhodi telesu v zapo- redju stopenj (ravni) obstoja in v dovršenosti. Lahko bi torej vsaki nebesni sferi predpostavili nekaj (neko silo), iz katere bi v pripadajoči sferi izhajala neki učinek in neka dejavnost, ne da bi ta sila povsem pošla144 v ukvarjanju z onim telesom. Bistvo te sile pa bi bilo ločeno od onega telesa glede na obstoj in delovanje. Resničnosti zgornje predpostavke ne tajimo. Gre za tisto, kar imenujemo čisti um. Ta povzroča tisto, kar mu sledi glede na obstoj. To (ta bitnost) pa se ne more glede na telo nahajati v (iskanem) trpnem stanju. Ni z njim (telesom) povezana in različna od tistega, kar se preko posredovanja telesa oblikuje v neko individualno obliko, in tudi ni različna od tistega kar nastane na tak način, kot smo nakazali glede netelesnega principa, ko smo utemeljevali obstoj te duše.145 Jasno smo obrazložili, da nebeškim sferam pri- tičejo prvi principi učinkovanja, ki niso telesne narave, niti niso oblike teles, in da ima vsaka nebeška sfera poseben princip, pa da ima celota vseh sfer skupaj delež na prvem principu biti.146 Ni dvoma o tem, da se v tem nebesnem svetu nahajajo netelesni umi, ki nastajajo hkrati za nastankom teles ljudi, ven- dar ne propadejo, pač pa ostanejo.147 V Znanosti naravoslovja sem ti to že poja- snil.148 Te bitnosti ne izhajajo iz prvega vzroka, kajti predstavljajo mnoštvo, kljub enotnosti zvrsti149 in nastajajo časovno. Te bitnosti so torej povzročene od Prvega bivajočega, prek nekega posredovanja. Dejavni vzroki, ki posredu- jejo med Prvim vzrokom in telesnimi stvarmi, pa ne morejo biti glede na red biti pod telesnimi stvarmi. Tudi ne morejo biti čisti, od snovi ločeni umi. Kajti oni vzroki, ki podeljujejo obstoj, so glede na bivanje popolnejši.150 Kar pa se tiče sprejemajočega principa za bivanje, zavzema ta najnižji rang v redu biti. Torej mora biti prvi učinek potemtakem um, k i je v svojem bistvu en sam. Iz tega prvega principa nadalje ne more nastati nobeno mnoštvo, ki bi sovpada- lo v neki zvrsti.151 Kajti v zvrsti prisotni mnoštveni principi - preko njih j e možen obstoj mnoštva v tej zvrsti, če se ta zvrst sploh sestoji iz raznolikih de- janskih (bitnosti) - se vedejo tako, da vsak od njih proizvede neko določeno stvar, in d a j e slednja različna od tiste stvari, ki j o proizvede nek drug (prin- cip) v isti zvrsti. Tisto, kar izhaja (po nujnosti) iz vsakega posebej od njih, ni isto, kar izhaja iz (katerega) drugega, ampak gre za različno naravo. 1 9 2 K N J I G A OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI Če torej vse dejanske (posamezne) stvari sovpadajo glede na bistvo, kako se potem razlikujejo in oblikujejo mnoštvo, saj v tem (nebesnem) svetu delji- va snov (dejansko) ne obstaja? Iz prvega učinka (prvega uma) torej ne more izhajati bivanje mnoštva, razen tako, da je glede na zvrst različno mnoštvo. Te tuzemske (zemeljske) duše (ki predstavljajo različnost zvrsti) ne nastanejo iz prvega učinka brez posredovanja kakega drugega bivajočega vzroka. Na tak način izhaja iz vsakega učinka, ki predhodi in je višji, nek drugi učinek tako da prispemo do nekega učinka, katerega obstoj je hkraten z obstojem ele- mentov, ki so zmožni sprejemanja nastajanja in minevanja, in ki tvorijo mnoš- tvo glede na zvrst in (tudi) številčno mnoštvo. Potemtakem j e mnoštvo spreje- majočega principa132 vzrok za mnoštvo, k i je (se kaže) v delovanju po bistvu enega Prvega principa. To mnoštvo nastopi šele potem, ko je obstoj vseh ne- besnih teles dovršen. Tako torej nastane vedno en um za drugim, dokler ni vzpostavljena lunina sfera.153 Nato nastanejo elementi, in ti so zmožni (dispo- nirani za)154 sprejema vplivanja (učinkovanja), ki j e glede na zvrst eno, glede na število pa mnogotero, in ki izhaja iz zadnjega uma.155 Kajti če vzrok (za mnoštvo stvari) ni prisoten v dejavnem vzroku, potem mora biti nujno v spre- jemajočem principu. Zatorej j e nujno, da iz vsakega uma nastane nek pod tem umom nahajajoči se drug um. Veriga takšnih povzročanj se konča tam (v mesečevi sferi), kjer umne bitnosti postanejo deljive in številčno mnoštvo, to pa na osnovi mnoštva, k i je v vzrokih (v snovnem vzroku). Jasno in prepričljivo je, d a j e vsak um najvišji156 v redu biti, preko neke pojmovnosti, k i j e v njemu (prisotna). S tem ko oni umni princip misli (poj- movno zajame) prvo bivajoče, iz njega nujno izide bivanje nekega drugega uma, ki je pod njim. S tem, ko ta umni princip misli svoje bistvo, iz njega izide neka nebesna sfera, ki se sestoji iz njenega duševnega principa in njenega telesa. Telo nebeške sfere nastane preko tega uma in se v njem ohrani prek posredovanja duševnega principa te sfere. Kajti vsaka oblikaje vzrok za to, da njena snov dejansko biva, kajti snov sama na sebi nima obstoja. 1 9 3 A V I C E N N A Deveti razdelek ŠESTO POGLAVJE O božji previdnosti^1 in pojasnitev načina vstopa zla15S v božji načrt59 Ko smo v razlagi prispeli do tod, se spodobi, da (sedaj) spregovorimo o božji previdnosti. V prejšnjih izvajanjih ti je že bilo pojasnjeno, da najvišji vzroki ne delujejo zavoljo nas, ali tako, da bi - na kratko - (umi nebesnega sveta) imeli kakršnokoli zanimanje do kake stvari (tega sveta), ali da bi bili gnani z nekim določenim izzivom (motivom), ki bi jim naložil (neko določe- no) izbiro. Na noben način ne moreš tajiti čudovitih obeležji v nastanku sveta, delov nebes, živali in rastlin. Vse to ni izšlo po slučaju, vsekakor to zahteva vods- tvo.160 Vedeti je treba, da j e božja previdnost v tem, da Prvo bivajoče z svojim bistvom spoznava bivajoče, glede na red dobrote,161 na katerem je (bivajoče) osnovano, in d a j e (Bog) po svojem bistvu vzrok za dobro in popolnost, v skladu z možnostmi. Bog tudi občuti všečnost na spoznanem dobrem, to pa na omenjen način, torej umuje red dobrega na najbolj dovršen način. Zaradi tega se iz njega na najbolj dovršen način izliva tisto, kar On misli v nekem določenem redu in na način dobrega. To se zgodi v emanaciji, ki na najpo- polnejši način vodi do reda (dobrote), kolikor j e to možno. To je tisto, kar razumemo z božjo previdnostjo. Vedi tudi, da se izraz »zlo« uporablja na več načinov. Z izrazom »zlo« opisujemo manko, ki se vede tako kot nevednost, šibkost in skazitev nravnosti (značaja). Nadalje rečemo »zlo« tistemu, kar se vede kot bolečina ali žalost, tu gre za dojetje nekega (pozitivnega) vzroka, ne pa le manjka slednjega. Vzrok, ki slabi dobro, ga ovira in povzroči njegov neobstoj,162 j e ločen (od stvari, kateri škoduje), tako da le-ta, ki utrpi škodo ne more spoznati vzroka.163Tako (se vede na primer) oblak, ki povzroči senco in prepreči žar sonca temu, kar potrebuje sončni sij, da bi prispelo do dovršitve (svoje narave). Če ta (stvar), ki potrebuje (sonce), tudi poseduje spoznavno zmožnost, potem spozna, da ni (ne dobi pričakovane) koristi. Vendar kot taka (v samozavedanju) ne spoz- na, da je vzrok za to stanje oblak. To dojame (lahko le, če ima) zmožnost vida. In kolikor ima zmožnost vida, v tem pripetljaju ne utrpi nikakršne škode, izgube ali primanjkljaja. Slednje utrpi, le kolikorje neka druga reč.164 (Včasih je vzrok bolečine povezan z stvarjo samo, takrat stvar) spozna vzrok, hkrati z dojetjem okrnjenosti (svoje narave). Tako se vede tisto, kar trpi bolečino ob izgubi povezanosti kakega uda zaradi trgajoče (uničujoče) vročine, kajti če dojame pri izgubi povezave (v raztrganju, uničenju) uda neko silo v tem istem udu, spozna hkrati tudi (vzrok, zaradi katerega trpi bolečino, 1 9 4 KNJIGA OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI namreč) vročino. V tem se potemtakem združujeta dve vrsti dojetja - ena vrsta v tem - kot že razloženo poprej, da se spozna (reči), ki ne obstajajo več, z drugim načinom dojemamo stvari, ki so prisotne. In ta (pozitivni predmet spoznanja) ni po svojem bistvu nič zlega, zlo je samo z ozirom na to (indivi- dualno) stvar. Manko dovršenosti (stvari) in okrnjenost narave (stvari) ni samo nekaj zlega v zvezi z to stvarjo, to nekaj, ki predstavlja zlo, poseduje (tudi pozitivni) obstoj, prek katerega ni zlo. Obstoj zla je vsekakor nekaj (izključ- no) zlega samo v subjektu in na (relativen) način, po katerem je nekaj zlega. (Vzemimo primer slepca) - slepota lahko nastopi samo v očesu - in v očesu kot takem j e lahko slepota le nekaj zlega. Ne obstaja noben ozir, v katerem bi bila slepota kaj drugega kot zlo. Kadar pa vročina na primer v povezavi z nečim (nekom), ki utrpi boleči- no, postane nekaj zlega, takrat tudi poseduje neko drugo plat, ki ni zla. Zloje po svojem bistvu nebivanje (manko), ni pa vse nebivajoče zlo, pač pa nekaj nebivajočega v smislu nečesa, kar je nujno za naravo neke stvari in sodi k dovršenosti te narave in ki sledi iz vrste in naravne zmožnosti te stvari. Akci- dentalno z lo je privacija ali pa nekaj, kar preprečuje svari, da bi posedovala tolikšno stopnjo popolnost, kot ji pritiče. V nebivajočem na splošno ni nič dobrega, razen morda besede same. (Absolutno) nebivajoče ni nič dejansko zlega. Če bi absolutna nebit posedovala neko dejanskost, bi bila univerzalno zlo. Za vsako stvar, ki v najvišji meri poseduje dovršeno bit, in ne vsebuje no- bene potencialnosti, velja, da se je ne drži nič zlega. Zlo se drži le tistega, kar (v svoji naravi) vsebuje potencialnost. Potencialnost pa nastopi zavoljo snovi. Tako se torej zlo drži snovi, in to vsled neke prvotne reči,165 ki ji bistveno pritiče, ali pa neke reči, ki j i j e (od zunaj) dodana naknadno. Glede zla, ki pritiče snovi zaradi njenega bistva166 - snovi se (včasih) drži- jo določitve, ki so v prvem trenutku njenega obstoja zunanji vzroki zla. Iz tega nastane kakšna od oblik - in ta oblika ovira individualno dispozicijo materije za dovršenost, ki kot vzporedni pojav svojega nastanka s svojo rastjo prinaša tudi zlo. Tako se vede snov, iz katere nastane človek ali konj. Če od zunanjih vzrokov zadobi nekaj, (kar j o slabo disponira), kar jo naredi za slabo mešani- co in neuporabno bitnost, in ne sprejme začrtanja (omejitve) in oblikovanja in tudi ne prejme odgovaijajočih sestavnih delov, potemje podoba te nastaja- joče stvari popačena. Ne pride do zahtevane (potrebne) mere dovršenosti mešanice in oblike. Ne gre za to, da bi delujoči vzrok odpovedal v svojem delovanju, pač pa trpni element ne sprejme učinkovanja. Reč, kije pristopila od zunaj (in povzroča zlo), pa je ena od sledečih stvari: (1) - bodisi ovira, zadržuje in oddaljuje stvar od dovršujočega principa, (2) - bodisi nastopi kot neposredno kontrarna učinku in uniči dovrše- nost. 1 9 5 A V I C E N N A Kar se tiče prvega - tako se vedejo oblaki, ki se nakopičijo v velikem števi- lu in sence visokih gora, ki ovirajo učinek sonca na sadeže, tako da le-ti ne morejo popolnoma dozoreti. Glede druge možnosti - tako se vede čas (ob- dobje) mraza, ki prizadene rastline in izniči dovršenost rasti, tako da posebna dispozicija167 (snovi) in tisto, kar ji sledi, propade. Vsi vzroki zla se nahajajo (izključno v svetu) ki obstaja pod sfero meseca. Vse, kar se nahaja v sferi pod mesecem je nepopolno,168 v razmerju (primerja- vi) z drugim bivajočim, kot si že spoznal. Nadalje - zlo zadene le določene osebe (individuue) in to le v določenih časih. Vrste pa ostanejo (kljub temu) ohranjene. Resnično zlo ne zajame več- jega števila individuuov. To se lahko pripeti le, kadar gre za posebno zvrst zla.169 Vedi tudi, d a j e zlo v smislu privacije zlo z ozirom na nekaj nujnega,170 ali pa koristnega, ki je nujnemu blizu, ali pa v tem oziru ni zlo,171 pač pa je zlo z ozirom na (dele), ki se udejanjijo le v zelo rekih primerih. Kolikor bi zlo (dejansko) bivalo, potem bi bivalo na način tistega, kar predstavlja preobilje tiste dovršenosti, k i j e (sledi) za sekundarnimi popolnostmi.172 Tovrstno zlo nima za posledico (nobene dejanske reči) z ozirom na naravno zasnovo173 (neke slučajne stvari), v kateri obstaja zlo. Ta zvrst zla j e druga, kot tista, z katero se ukvarjamo mi174 in izključimo ga (iz obravnave). Tovrstno zlo ni nekaj zlega z ozirom na vrsto, pač pa glede na nekaj, kar je dodano nujnim sestavnim delom vrste. Tako se vede nevednost glede na filozofijo, geometrijo ali drugo. Nevednost ni nič zlega kolikor smo ljudje (posedujemo človeško naravo), pač pa je zlo glede na neko dovršenost, k i j e dodana naravi zaradi izboljšanja (blagra). Nadalje definirajmo - in recimo, da gre za resnično zlo, kadar le-tega povzroči določeni človeški individuum, ali pa ga individuum kot tak vsebuje. Iz nekega človeškega individuuma pa zlo ne izhaja vsled tega (dejstva), d a j e človek, ali ker je samostojen individuum, pač pa zato, ker je dovršenost onih lastnosti175 zanj nedvomna, ali pa ker ima (čuti) hrepenenje po tej popolno- sti. S tem poseduje dispozicijo za le-to dovršenost; to bomo takoj prikazali. Pred (nastopom te določitve) ona dobrina ni nekaj, k čemur bi stvar težila (z željo), da bi dosegla trajen obstoj svoje vrste, na tak način kot razvrstitev se- kundarnih dovršenosti sledi primarnim176 dovršenostim. Če pa ta popolnost ne obstaja, potem pomeni to privacijo, ki se tiče neke reči (nečesa),177 kar bi se lahko razvilo iz naravne zasnove. Zlo, ki obstoji v bivajočih individuih,je neznatno. Kljub temu je obstoj zla v stvareh nujna posledica usmeritve (težnje) stvari k dobremu. Če bi elementi ne bili zoperstavljeni in bi ne stali v trpnem odnosu do zmagoslavnejših (mo- gočnejših) elementov, potem bi iz njih ne mogle nastajati dovršene zvrsti (svet- nih) stvari. Preko elementa ognja so upirajoči se učinki elementov, ki nastaja- 1 9 6 KNJIGA OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI j o v toku (nastajanja in bivanja) univerzuma po nujnosti vzpostavljeni. Če v igri elementov pride do tega, da ogenj zajame površnik plemenitnika, potem mora ogenj površnik sežgati. Če bi temu ne bilo tako (če ta zli učinek ne bi nastopil), potem bi ogenj ne imel splošne koristnosti.178 Zatorej je nujno po- trebno, d a j e dobro, ki je v stvareh (sveta) možno, (resnično) dobro le takrat, kadar j e obstoj (omenjenih zvrsti) zla prav tako možen in sicer tako, da zlo obstaja po dobrem ali skupaj z dobrim.179 (Izlivanje in) doseganje dobrega pa nima za posledico tega, da bi bilo (moralo biti) pogostejše in bolj nujno do- bro izključeno zaradi zla, pred katerim se varujemo. Izključitev tega dobre- ga180 bi bilo večje zlo od onega zla (onih prej omenjenih zvrsti zla).181 Privacija tega, kar lahko v snovi obstaja zaradi njene naravne zasnove, je večje zlo kot ena sama privacija, saj gre (pri prejšnjem) pravzaprav za dve privaciji (manjšega zla in tudi dobrega). Iz tega razloga razumen mož gotovo raje izbere (se podvrže) izžiganju (rane) z ognjem, pod pogojem, d a j e pri tem njegovo življenje ohranjeno, kot pa da bi izbral smrt brez bolečin. Če bi hoteli to kategorijo dobrega izločiti (iz celote sveta), potem bi bilo to zlo večje (univerzalno) od onega (partikularnega) zla, ki nastane zaradi obstoja dobrega. Obdajajoči um, (ki spoznava) kvaliteto nujne ureditve v redu dobre- ga, zahteva, da mora ta zvrst reči ( ki lahko pomenijo partikularno zlo) obsta- jati in priznava, da hkrati z to zvrstjo reči po nujnosti obstaja tudi (neka zvrst) zla. Nujno je, da emanira obstoj tudi onemu dobremu (ki lahko pomeni par- tikularno zlo). Proti temu bi lahko ugovarjali rekoč: bilo bi zamisljivo, da bi Prvi načrto- valec (univerzuma) ustvaril dobro, ki bi bilo čisto prosto zla. Na to odgovarja- mo: to ni mogoče v tej vrsti obstoja (sublunarnih stvari), bilo pa bi zamisljivo pri absolutnem obstoju. Kajti (absolutna zvrst) obstoja je le neka posebna zvrst absolutne biti, k i j e prosta zla, in ta (sublunarna vrsta) obstoja ni zvrst absolutne biti. Ta (absolutna zvrst) obstoja p a j e tisto, kar seje izlilo iz prvega vodstva sveta. Nahaja se v duhovnih, duševnih in nebesnih stvareh. Zatorej biva ta zvrst dobrega (ki s seboj prinaša zlo) v možnosti.182 Dobrega ne smemo izločiti iz obstoja zaradi zla, k i je pomešano z njim. Če bi prvi vzrok le-tega ne bival in bi bilo dobro iz sveta opuščeno zaradi tega, da bi ne obstajalo to (partikularno) zlo, bi bilo to večje zlo, kot če (partikularno zlo) obstaja. Zato- rej j e obstoj (partikularnega) zla boljše (manjše) zlo od dveh možnih. Nada- lje bi (če bi vrsta dobrega, ki s seboj prinaša zlo, ne bivala) tudi ne obstajali dobri vzroki, ki (nastopijo) pred vzroki, ki vodijo do zla na zemlji (v sublunar- nem svetu). Kajti obstoj teh (vzrokov, ki povzročajo zlo) izhaja iz obstoja onih (dobrih vzrokov).183 Z (neobstojem slednjih) bi prišlo do ogromnega prelo- ma v obstoju (univerzalnega) dobrega. (Zadevaje sledeča): če ne posvetimo (pozornosti) onemu (partikularne- 1 9 7 A V I C E N N A mu zlu) in usmerimo naš pogled na dsto, v čemer se potencialnost biti lahko deli - to je na vrste obstoječih stvari, ki so glede na svoja stanja različne - potem pridemo do (ugotovitve), da (se skoraj zdi da) obstaja od zla prosta (dejanskost). (Zlo) obstaja v neki (individualni) zvrsti bivajočega in samo na tak način, neobstoj le-tega (zla) bi bila večje zlo kot njegov obstoj. Zatorej j e nujno, da mu (Bog) podeli obstoj, kolikor iz njega izhaja tista bit, k i j e na omenjeni način bolj pravilna (boljša) (in ki se vede tako, kot smo prikazali). Na tem (mestu razprave) poudarjamo spet od začetka, d a j e zlo (v mno- gih) ozirih potrebno. Kot zlo označujemo graje vredna dejanja in nadalje tiste nravnosti (tiste principe etičnih dispozicij), iz katerih izhajajo zla deja- nja. Nadalje za zle označujemo bolečino in žalost kar j e temu sličnega. Za zlo označujmo še pomanjkanje (naravne) popolnosti v vsaki stvari, izgubo dovr- šenosti in izgubo tistega, kar bi stvari pritikalo. Žalost in bolečina (spadata sem) čeprav označujeta nekaj pozitivnega in ne manjka, pač pa sledita priva- ciji in (pomanjkanju) dovršenosti. Zlo, ki se nahaja v nravnih (etičnih) deja- njih, prav tako obstaja samo v povezavi z (nekim subjektom), k i j e oropan svoje popolnosti v (zaradi) povezave z zlom. Tako se vede zločin.184 Ali pa j e (nravno zlo) določeno z ozirom na povezavo s tistim, kar se od neke dovrše- nosti (kije nujno potrebna) pogubi v politiki (vodstvu) v neki mestni skupno- sti. Tako se vede zakonolom (prešuštvo). Nravne lastnosti (karakterja) so zle le, če iz njih izhajajo ta (zla dejanja). Tako so torej (zle nravne lastnosti) pove- zane z stanji privacije, zaradi katerih duša ne doseže nujno pripadajočih ji dovršenosti. Ne najdemo pa nobenega delovanja, ki bi bilo označeno kot zlo in bi ne posedovalo neke popolnosti na osnovi njegovega dejavnega vzroka. Mogoče je (dejanje) zlo le v (zaradi) povezavi s svojim trpnim vzrokom (snovjo) ali pa v povezavi z nekim drugim delujočim vzrokom, ki preprečuje dejavnost (sub- jekta) v oni snovi in preprečuje neko dejanje, ki bi bilo v tem subjektu popol- nejše, in bi mu bolj prisodilo, kot drugo. Tako na primer nastane zločin iz neke moči (sposobnosti), ki teži k premaganju (nasprotnika), in taka moč j e na primer bes. Premaganje nasprotnikaje dovršenost (adekvatni predmet) za zmožnost besa. Zaradi tega (usmerjenosti na predmet — torej na premaganje sovražnika) j e bila zmožnost besa ustvarjena, to pomeni, d a j e bila ustvarjena zato, da se usmeri na premaganje (nasprotnika), to doseže in se (tega prema- ganja) veseli. Ta dejavnost (premaganje nasprotnika) j e torej z ozirom na zmožnost neko dobro in tako tudi celo tedaj, kadar j e zmožnost prešibka, da bi dejanje izvedla. To j e potem glede na zmožnost nekaj zlega. Premaganje nasprotnika pa je neko zlo samo za oškodovanega in premaganega nasprotni- ka, ali pa za razumno185 dušo, katere (adekvatni objekt) in izpopolnjenost (pravičnost in blagost) se vede kot neko »zlo« za to zmožnost (besa, ki j e 1 9 8 KNJIGA OZDRAVLJENJA D U Š E - O METAFIZIKI usmerjena na izvajanje zla), in katere adekvatni predmet obstaja v obvladanju te zmožnosti (na primer zmožnosti besa). Ce je (razumna duša) prešibka (da bi obvladala zmožnost, ki želi povzročiti zlo), potem je to za dušo nekaj zlega. Prav tako (so postavljene okoliščine) za dejavnike (povzročitelja) boleči- ne in pogube. Na primer, ko ogenj sežge (kako stvar), j e to dejanje sežiganja dovršenost ognja, (hkrati pa) zlo v povezavi s tistim, ki mu je odvzeta neokr- njenost (njegovega telesa) s tem, ko utrpi izgubo (tistega, kar potrebuje za svojo popolnost). Tisto zlo pa, katerega vzrok je manko ali nezmožnost, ki leži v naravi (stvari), in ni hkrati dejavni vzrok za neko dejavnost, pač pa gre za to, da dejavni vzrok ne izvaja svoje dejavnosti, to ni v resnici nič dobrega v povezavi z kako stvarjo. Kar pa se tiče vrst zla, ki se povezujejo z stvarmi, ki so (same na sebi) dobre, tako obstajata za te vrste zla dva vzroka: (1) vzrok s strani snovi, ki obstaja v tem, d a j e dovzetna (sprejemljiva) za obliko in n jeno privacijo; (2) vzrok s strani delujočega vzroka, (to pa zato) ker je nujno, da snovne stvari nastanejo po njem. Nadalje j e nemogoče, da bi: prvič - posedovala bivanje bivanja,186 ki bi (snov) obdarila s samozadost- nostjo (samostojnostjo). Ta bi povzročila dejavnost, toda vendarle bi morala biti sprejemljiva za obliko in privacijo (oblike). drugič - ni možno, da bi snov ne bila dojemljiva za nasprotnosti, in tretjič — nemogoče je, da bi delujoče sile povzročile dejavnosti, ki bi bile z dejavnostmi (ki že obstajalo) v nasprotju. One (nove dejavnosti) bi (v tem primeru) ne porajale svojih učinkov. Kajti ni mogoče, da bi bilo (preko ome- njene opozicije) doseženo tisto, kar naj bi želel dokazati primer ognja, ki bi (neko stvar) ne sežgal.187 Saj je - četrtič — univerzum dovršen le preko tega, da v njem obstajajo (bitnosti), ki se j ih da segrevati, in bitnosti ki gorijo in segrevajo Če j e temu tako, potem ne gre drugače, kot da iz koristnega (koristno dobro), na katerega sta usmerjeni ti dve bitnosti, sledijo neka škodljiva doga- janja, ki se dogodijo kot posledica gorenja in izgorevanja. Tako sežge ogenj ud kakega pobožnega človeka. Vzeto na splošno (večinoma), pa je ta zadeva (dogajanje) dobro ki izhaja iz narave, pa tudi večno (vedno ponavljajoče) je. Na splošno (večinoma) se pripeti dano na primer v tem, d a j e večina zvrsti (zemeljskih) individuumov, ki posedujejo neokrnjenost (svojih teles) pred sežiganjem zaščitenih. Večno obstajajoče dobro je v tem, da se mnoge vrste trajno ohranijo samo preko obstoja nekega elementa, na primer ognja, ki izvaja sežiganje. Le v redkih primerih nastopi to, da (dejavnosti sežiganja, ki 1 9 9 A V I C E N N A j o izvajajo) ognji učinkuje kot škodljiva. Prav tako se dogodi tudi pri ostalih, temu sličnih vzrokih. Ni primerno v večini potekajočih in večnih in koristnih učinkov izključiti iz sveta zaradi zlih učinkov, ki se udejanjijo le slučajno in redko. Dobri učinki so torej izvorno nameravani in nastajajo iz stvari v izvor- nem redu smotrov. Lahko rečemo, (da so dobri učinki) tako (taki in v tali ureditvi) kot Bog - slava Bogu na višavah - »hoče« stvari, s tem pa j e hkrati hoteno tudi zlo, seveda na akcidentalni način. Kajti Bog ve, da (zlo) nastane po nujnosti (in rezultira iz dobrega), in ni mu mar zanj (za zlo). Dobro izhaja (je osnovano) v svojem bistvu (v samem sebi), zlo p a j e osnovano kot akciden- ca - vse pa Smo ustvarili po meri.m Glede snovi je poznano da mnogih stvari ne more proizvesti. V mnogih stvareh snov ne poseduje (pritikajočihjim) popolnosti. Preko nje p a j e ven- darle dovršeno tisto, kar z ozirom na neko mnoštvo (individuuov)189 v sebi nima nobene pozitivne zveze s tem, kar snov ne more doseči. Kolikor j e temu tako, potem božji modrosti ni primerno opustiti številnejšega, neminljivega (nebesno) in v večini primerov nastopajočega dobrega zaradi zlih učinkov, ki se nastopijo le v individualnih stvareh, ki niso večne (pa še to v redkih prime- rih). Raje recimo: stvari, ki si jih zamišljamo, so: - bodisi take stvari, ki so lahko, kadar si j ih predstavljamo, le absolutno zlo; - bodisi take stvari, ki so v svojem obstoju dobre in ne morejo biti zle ali pomanjkljive; - bodisi stvari, v katerih dobro prevladuje, kadar bivajo tako kot to pri tiče (naravi njihove) biti - tako torej ne morejo na osnovi svoje narave bivati na drug način; - bodisi stvari, v katerih prevladuje zlo; - bodisi stvari, v katerih sta zlo in dobro v ravnovesju. Tiste stvari, v katerih ni vsebovano nobeno zlo, so prisotne v stvareh sve- ta. Stvari pa, ki so po svoji naravi zle, ali v katerih naravi prevladuje zlo, ali tudi tiste, v katerih je zlo in dobro v ravnovesju, ne obstajajo. One stvari, v katerih biti j e dobro prevladujoče, pa pride do bivanja na odličnejši način, če j e do- bro v njihovi naravi močno prevladujoče. Temu bi lahko ugovarjali: zakaj potemtakem zlo ni v naravi stvari izvorno (popolnoma) preprečeno, tako, da bi bila narava (stvari absolutno) dobra? Na to lahko odgovorimo: v tem primeru bi pač (neka narava stvari) ne bila ona (prav ta določena narava),190 ker mora biti, kot smo že rekli, bit stvari taka, da prehaja v (iz nje izhaja) neko določeno zlo. Če j e ta narava tako spremenjena, da z njo ni povezano nobeno določeno zlo (kot učinek), potem ta narava (kar se tiče) biti ni taka, kot bi morala biti. (V tem primeru) j e 2 0 0 KNJIGA OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI (postane) bit drugih reči, ki (dejansko) obstajajo in so od prve narave različ- ne. 191 One druge stvari (tiste stvari, ki nimajo za posledico nobenega zla, torej nebesni umi in telesa), pa so dejansko bivajoče, to pomeni da so take stvari, s katerimi zlo ni izvorno in po nujnosti povezano. Primer zadnjega je ogenj, njegov način bivanja obstaja v tem, da lahko (nekaj) zažge. Način bivanja (narava) take stvari, ki lahko (nekaj) sežge je v tem (določa), da kadar se dotakne (pride v stik) z obleko reveža le-to tudi sežge, kadar (v primeru da) je narava bivanja reveževe obleke taka, d a j e dovzetna za sežig. Obstoj vsake od teh dveh stvari j e v tem, da j i lahko pritičejo različne zvrsti gibanja. Iz obstoja teh različnih načinov gibanja na tak način izhaja, da se (pod določenimi) pogoji dve stvari srečata (sovpadeta). Če se srečata dejavni in trpni vzrok, potem po naravi iz tega srečanja izhaja na eni strani delovanje in na drugi strani trpnost. Ce pa ne obstajajo sekundarni vzroki, potem prav tako ne ob- stajajo primarni. Celokupnost (vesolja) tako torej obstaja tako, da so v njem delujoče in trpne sile, tako nebesne kot tuzemske, naravne in duševne (sile) urejene tako, da vodijo v (univerzalno) ureditev (red) vesolja. Ni mogoče, da bi bile vse (narave reči) take, kot (dejansko) so, ne da bi vodile v (ne da bi iz njih izhajalo) kako zlo. Zatorej izhaja iz stanj (razmer) univerzuma - iz povezav enega dela z dru- gim - to, da v neki duši nastane kakršnakoli podoba pokvarjene predstave ali kaka bogokletna (misel) ali kako drugo zlo, tako v duši kot v telesu. Če bi temu ne bilo tako (in bi zlo nikoli ne nastopalo), potem bi (univerzalni) red vesolja ne obstajal. Zato naj nam ne bo mar zla in ne posvečajmo pozornosti nujnim sprevrženim (spremljevalnim pojavom dobrega). Proti temu bi lahko ugovarjali: nekateri (ljudje) lahko ustvarjeni (prede- stinirani) za peklenski ogenj, ne da bi jaz to opazil (se na to oziral)192 in neki drugi (ljudje) so ustvarjeni za nebesa, ne da bi se jaz na to oziral. Nadalje se govori: vsakemuje lahko (doseči) tisto, za kar je ustvarjen. Nadalje se ugovar- ja (našemu nauku), rekoč: zlo ni nekaj, kar bi se dogodilo le redko ali v manj- šini primerov, pač pa se dogodi v večini primerov. (Na to odgovaijamo), da temu ni tako; zlo se (sicer) pripeti često, vendar ne v večini (primerov). Med tem, kar se dogodi često, in onim, kar se dogodi v večini (primerov), pa je razlika. Mnoge (stvari) na zemlji so pogoste, kljub temu pa se dogodijo red- ko, na primer bolezni. So pogoste, vendar se (kljub temu) v večini (primerov) na dogodijo. Če pa to kategorijo zla, ki jo sedaj omenjamo dobro pretehtaš, potem (boš ugotovil), da je zlo redkejše od dobrega, ki mu stoji nasproti (celo) v isti snovi (na zemlji) kot biva (tudi) zlo, da pa sploh ne omenjamo drugega, večnega dobrega (v nebesnem svetu)! Prav gotovo so zvrsti zla, ki predstavljajo manko sekundarne popolnosti, večinoma prisotne. Vendar te zvrsti zla niso (absolutno) zlo, niti tisto zlo, o 2 0 1 A V I C E N N A katerem govorimo sedaj. Te zvrsti zla se vedejo tako kot nevednost (v odnosu) do geometrije, ali kot venenje cvetoče lepote ali podobne stvari, ki ne povzro- čajo nobene škode v primarni popolnosti, pa tudi ne oškodujejo popolnosti, ki se na le-te (primarne popolnosti) navezujejo in katerih koristje očitna. Te zvrsti zla ne nastanejo preko dejavnosti delujočega vzroka, pač pa prek tega, da dejavni vzrok ni aktiven. Aktiven pa ni delujoč zaradi trpnega principa, ki ni disponiran za (sprejem določene oblike), niti se ne giblje k temu, da bi j o sprejel. Tovrstno zlo je torej privacija dobrega, in pripada kategoriji tistega, kar k sestoju stvari pride (od zunaj) in se na njem drži (ne gre za bistvene sestavne dele). Iz arabskega izvirnika prevedla in z opombami opremila Nina Svetlič Opombe 1 Koren M-h, ~ilah: Bog, Boštvo, ~allah: (edini) Bog, 'ilàhiy: na Boga nanašajoč se, božji; cilm al-'ilâhiyât znanost o duhovnih, teoloških, metafizičnih stvareh. Aristoteles uporab- lja izraz »theologika« v smislu metafizike, primeijaj: Aristoteles, Metafizika 1026 a 20: »Po- temtakem bi utegnile biti tri pozorno spregledovalne filozofije; matematična, naravoslov- na in bogoslovna (ôeoÀoytx>})«, v: Aristoteles, Metafizika, Založba ZRC, Ljubljana 1999 (prevedel V. Kalan). 2 Koren w-d-c: mawduc: predmet, objekt, tema, problem, snov, postulat, u7toxei.[ievov. Prim. A. M. Goichon, Vocabulaires Comparées d'Aristote et d'Ibn Sina, Desclée de Brouwer, Pariz 1939. V zgoraj uporabljenem pomenu predmet proučevanja, znanosti. Primerjaj: Aristoteles Û7ioxeip.svov, Anal. Post. B 3, 91 a l i . Mawduc v širšem smislu tudi označuje Ô7ioxei^Evov v smislu osebka; Metafizika 983 b 16: »... ker osebek (Û7roxei(J.evov), Sokra- tes sam, ostaja ...« ali podlage; Metafizika 983 a 30: »... drugačni vzrok pa j e snov ter pod- laga (ÛTtoxeifxcvov) ...« in Metafizika 1028 b 37-38: »Podlaga pa je tisto, o čemer se izre- kajo druge stvari, medtem ko ona sama nič več ne izreka o drugem ...«. 3 Aristotelski izraz, primeijaj: Aristoteles, Metafizika 993 a 16: »... Videti j e namreč, da je prva (TtpcoTT)) filozofija o vseh stvareh govorilajecljajoče ...« Metafizika 1024 a 26: »Mar- sikdo pa bi kajpak utegnil zastaviti vprašanje, ali j e prva filozofija sploh splošna ...« Meta- fizika 1061 b 19: »Ker pa tudi matematik uporablja skupne nazore toda na poseben način, bo naloga prve filozofije tudi pazljivo proučevanje počel matematike.« 4 'anniya: posameznik, posamezno, tako, takšnost, neka realnost glede na svoje bistvo, individualna, specifična narava kake stvari. Avicenna izraz uporablja v različnih pomenih in ga nikjer ne obrazloži popolnoma jasno. Goichon (Lexique de la langue philosophique d'Ibn Sina, Desclée de Brouwer, Pariz 1938, str. 2) ugotavlja, d a j e s tem izrazom avtor hotel podati grški TO TL •rçv elvoa, ki je pogosto nastopal v psevdo-aristotelskem spisu Teologija, ki dejansko obsega dele Plotinovih Enead. Izraz nastopa tudi v dejanskih Stagir- čevih spisih, prim. Aristoteles, Metafizika 1017 b 25-26: »Nadalje pa se bistvena bit (TO T i V]v elvat), katere izpovedbaje opredelitev, tudi imenuje bitnost vsake posamezne stvari.« 5 Koren n-t-q, manfiqa: govorica, govor, znanost o govoru, logika. Mantiq j e koranski izraz, glagol nafaqa v Koranu pomeni »jasno in razločno govoriti«, mantiq pa govor, jezik; 2 0 2 K N J I G A OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI prim. Koran 27:16: »naučeni smo govora ptic«. Prim. T. Haverič, Srednjevjekovno filozofij- sko nazivlje u arapskom jeziku, str. 60. 6 Koren f-c-b, tabiciya: naravoslovje, fizika, epuatXY). 7 Koren h-k-m, hikma: modrost, pametnost, ratio. Opisuje vpregnantnem smislu meta- fiziko. Razliko med znanostjo in modroslovjem naš avtor določi takole: »Znanost obstoji v tem, da človeški um dojame stvari, ki mu j ih gre dojeti, in to na tak način, da se ne vmeša kaka napaka, ... in tista, ki se sestoji iz zanesljivih dokazov in pravilnih argumentacij, ta se imenuje modroslovje.« (cAhd, 143, citirano po: Goichon, Lexique de la langue philosophique d'Ibn Sina, Desclée de Brouwer, Pariz 1938). Prim. uporabo izraza pri Aristotelu, Metafizi- ka 981 b 9: »Nadalje pa tudi za nobeno izmed čutnih zaznav ne mislimo, d a j e modrost, četudi so zaznave ravno najbolj odločilne za znanja o različnih vrstah posameznih stvari: vendar pa zaznave glede nobene stvari ne povedo »zakaj«, na primer, zakaj je ogenj go- rek, temveč samo, d a j e gorek.« in 981 b 28: »Toda tisto, zaradi česar mi sedaj zastavljamo besedo, j e to, kar vsi privzemajo, da se to, kar se imenuje modrost (erocpia), nanaša na prve vzroke in počela ...«. 8 V Uvodu v logiko, ki predstavlja 1. del Knjige ozdravljenja duše. 9 Koren n-z-r: nazariya: teorem, teorija, dogma, spekulativna teorija, motrenje, uvid, znanstveno opazovanje. Prim. Aristoteles, Metafizika 989 b 25: »... tisti, ki razširjajo pazlji- vo spregledovanje (ôeupLœ) na prav vse bivajoče stvari ...«. 10 Koren c-q-l; caql: um, razum, vpogled, ratio, intelekt, duh, inteligenca v vseh pome- nih te besede, ki izražajo razumske zmožnosti, voûç, intellectus. Primerjaj: Aristoteles, Me- tafizika 994 b 15: »... Kdor ima namreč um (vouç), vedno deluje zaradi nečesa ...«. V Koranu srečamo koren c-q-l v obliki glagola caqala s pomenom razumeti, zapopasti. Prim. Koran 22:46: »oni imajo srca, da razumejo z njimi«. Prim. T. Haverič, Srednjovjekovnofilo- zofijsko nazivlje u arapskom jeziku, str. 79-83. 11 Tekst v vseh okroglih oklepajih zaradi lažjega razumevanja dodala N. S. 12 Z njimi se ukvaija praktična filozofija, etika. 13 Koren g-y-y, gaya, pl. gayàt: cilj, namen, namera, smoter, dovršitev, T É X O Ç . Prim. Ari- stoteles, Metafizika993 b 21: »Smoter (xéÀoç) pozorno spregledovane znanosti je namreč resnica ...«, in 1013 a 34: »Nadalje p a j e tu vzrok kot dovršitev ...«. 14 Koren r-*-y; ra'y, pl. 'ârà': mnenje , pogled, pojem, predstava. 15 Koren c-q-d, "ictiqad: prepričanje, zaupanje, veijetje, doktrina, dogma. 16 Tudi metafizika se ukvaija s človeškimi delovanji in njihovimi principi, le da iz zorne- ga kota biti, ne glede na etične predpise. 17 h4-q, hulq, pl. 'ahlâq: karakter, narava, morala, moralna drža, nravnost, etičnost, etika, ^{kxY]. 18 Ibn Sina v vsaki znanosti loči predmet in problem. Predmet ni problem, pač pa pred- postavka. Problemi so v vsaki znanosti le akcidence predmeta. 19 Prim. Aristoteles, Metafizika 1059 b 16: »Kajti celotno področje dejavnosti naravoslov- ca zadeva stvari, ki imajo same v sebi počelo gibanja in mirovanja ...«. 20 Dobesedno: same po sebi. 21 Koren m-d-d, mâdda, pl. Mawâdd: material, bitnost (substanca), sestavni del, ele- ment, snov, materija. Sinonim za hayïilà, izposojenka iz grščine ( Ü X Y ) ) . 22 Aristoteles poudar ja materialnost predmeta matematike, prim. Metafizika 1064 a 32: »Matematika j e sicer razumsko spregledovana in je neka znanost, ki se nanaša na trajajo- če stvari, ki pa ne bivajo samostojno po sebi.« To ne nasprotuje določitvi, da je ta predmet vzet per seyy> p i a r á ; Fizika, 193, b 34: »Zaradi tega jih razdvaja, saj so v mišljenju te stvari razdvojljive od gibanja, in ni nobene razlike, niti ne nastane kaka laž, če se razdvajajo.« Iz hrvaške izdaje (prev. T. Ladan) prevedla N. S. Avicenna v svoji določitvi kombinira obe Aristotelovi določitvi - prva določi formalni predmet, druga pa materialni predmet, kvan- 2 0 3 A V I C E N N A titativni predmet znanosti. Ne gre za dva različna predmeta, pač pa za istega, gledanega iz dveh različnih zornih kotov. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 4-5. 23 Koren w-g-d; wugüd: bit, obstoj, prisotnost, nahajanje, eksistenca, esse, v nasprotju z mawgüd; ens. Bit v abstraktnem smislu, za razliko od biti v konkretnem smislu. Prim. Goichon, Lexique de la langue philosophique d'Ibn Sina. Primerjaj tudi: Aristoteles, Metafizika 1019 a 5: »Ker pa se bit (tó elvoa) izreka na mnogotero načinov ...«. 24 V Uvodu v logiko in naravoslovje. 25 Koren: h-q-q, haqiqa: resnica, dejstvo, realnost, bI-1-haqiqati: v resnici, v resničnem, pristnem pomenu, v dejanskem stanju. Prim. Aristoteles, Metafizika 1051 b: »... medtem, ko p a j e bivajoče v najpristnejšem smislu resnica (àÀYjôéç) ali zmota ...«. 26 Koren c-l-l, cilla: vzrok, odxía oz. a triov, prim. Aristoteles, Metafizika 1013 a 24: »Vzrok se po enem obratu imenuje tisto, iz česar kot v nečem prisotnega, nekaj nastaja, na pri- mer bron za kip in srebro za čašo ...«. 27 Če bi bil prvi vzrok res predmet te znanosti, potem bi ne bilo v n jenem področju dokazati eksistenco tega objekta (prvega vzroka), pač pa bi bil le-ta predpostavljen. 28 Prim. Aristoteles, Metafizika 1026 a 16: »... toda prva znanost spoznava stvari, ki so tako samostojno bivajoče kot gibljive.« 29 Glej opombo 7, Ibn Sina uporablja izraz modrost na tem mestu v smislu najvišje dovršenosti spoznanja. 30 Tokrat uporabi avtor izraz al-falsafa, sposojenko iz grščine (cp'.XoCTOcpía). Prva filozo- fija označuje metafiziko za razliko od »božanske«, k i je teodiceja. Prim. Goichon, Lexique de la langue philosophique d'Ibn Sina. 31 Dobesedno: individualnost Boga. 32 V LogikiV, 1. poglavje (nauk o demonstrativnem dokazu). 33 Dobesedno: v modroslovnih znanostih, glej opombo 7. 34 Dobesedno: min hârig can hadihi l-qismati: zunanjega tej razdelitvi. 35 Koren g-w-z: la yagöz: ne more, ne sme, ni dovoljeno, ni dopustno. 36 Avicenna tu jasno pove, da dokaz o božji eksistenci sodi v metafiziko in nobeno iz- med drugih znanosti. 37 Ibn Sina se pri obdelavi posameznih tem često sklicuje na osnovne misli svojega celotnega sistema. 38 Dobesedno: koren ~-y-s, ma"yüs: obupan, brezupen. 39 Dobesedno: koren d-l-I, dalil: indic, namig, napotek, znak. 40 Dobesedno: koren l-w-h: se ti je že posvetilo. 41 Ibn Sinä tu posebej poudaija pojem gibanja, enotnosti in neodvisnosti od snovi, ker mu vse, kar poseduje gibanje, predstavlja mnoštvo, in vse, ka r je vezano na snov, predstav- lja predmet naravoslovnih znanosti. 42 Bog ne poseduje bistva v običajnem pomenu pojma, zato j e tu uporabljen izraz »indi- vidualnost«, k i je v Bogu enaka z njegovim bistvom. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicen- nas, str. 15. 43 Kraj, ki označuje smer molitve, v tem primeru figurativno: usmerjati svoje zanimanje k Bogu. 44 Namreč: Bog. 45 Nazor, d a j e predmet metafizike en sam, dejavni vzrok, bi lahko pripeljal do enačenja filozofije s teologijo. 46 Saj o Bogu ni mogoče doseči adekvatnega spoznanja. 47 T u j e mišljena causa efficiens (cilla fiäcila) ali finalis (cilla gä'iya). 48 Ibn Sinä tu preskoči prvi primer, ki predstavlja metafizično raziskovanje o bivajočem, ker spada v področje metafizike, s to temo se ukvarja predvsem v Metafiziki VI, druga možnost obravnava vzroke kot princip preostalih znanosti, torej znotraj metafizike, ven- 2 0 4 KNJIGA OZDRAVLJENJA D U Š E - O METAFIZIKI dar kot probleme, ne pa predmete, 3. in 4. možnost pa se ne nanašata na metafiziko, pač pa na delne partikularne znanosti. Prim. M. Horten, Die Metaphysik Avicennas, str. 10. 49 Primeijaj: M. Horten, Die Metaphysik Avicennas, str. 11: predmet vsake znanosti v okvi- ru te znanosti ne more biti p redmet dokazovanja, ampak je od znanosti predpostavljen. Problemi in p redmet dokaza so le akcidence tega predpostavljenega predmeta. V nave- denem primeru bi smela metafizika torej obravnavati le takšne probleme, ki se tičejo akcidenc vzrokov kot takšnih. Ne bi smela obravnavati bivanja vzrokov, oz. od teh bistve- no različnih vprašanj. 50 Torej ne kot entia (prvi pr imer) , ali pa determinirani vzroki (3. in 4. primer). 51 Koren k-1-1, kulliy: celokupno, celota, totaliteta, univerzalno. 52 Koren g-z-~; guzM; delno, posamezno. 53 S tem se ukvaija V. razdelek Avicennove Metafizike. 54 Koren q-w-y, quwwa: sila, moč, zmožnost, potencial, 8úva[u¡;. Prim. Aristoteles, Meta- fizika 1046 a 37: »... možnost in dejanskost (-{] Súvajxn; xa I evspyeia) namreč obsegata več kakorstvari, ki se izrekajo zgolj po gibanju ...«. Kalan opozaija, d a j e Suvali? mogoče prevajati z naslednjimi izrazi: moč, sila, sposobnost, zmožnost, nadarjenost, možnost. 55 Koren f-c-l, ficl: dejavnost, poče l e , učinkovanje T.oLr¡aic, tudi dejanskost, dej kot nas- protje zmožnosti. Prim. Aristoteles, Metafizika 1048 b 8: »... nekatere stvari so namreč dejanskost kakor gibanje nasproti možnosti, druge pa kakor bitnost nasproti določeni stvari.« 56 To j e obravnavano v Metafiziki I, poglavje 6, 7. 57 Tu Ibn Sinä meri na etične in logične znanosti (prim. M. Horten, Metaphysik Avicen- nas, str. 11). 58 Prvo se rešuje vprašanje po bivanju predmeta, potem šele vprašanje po njegovem bistvu. 59 Gre za logično predhajanje , ki ne izključuje hkratnosti stvari s svojim vzrokom (to je zelo pomembno, saj naš avtor uči, d a j e svet ustvarjen, vendar stvarjenje nima začetka). 60 Torej v absolutnem smislu. 61 Koren h-s-s: hiss: čutno zaznavanje, občutenje, občutje, čut nasploh, čutnost. Prim. Aristoteles, Metafizika 980 a 28: »Potemtakem se živa bitja po naravi izkazujejo obdarjena z zmožnostjo čutnega zaznavanja, (atcrOifjat.?) ...« (prev. V. Kalan). 62 Dobesedno »nam ne pusti prispeti«, koren ~-d-y II: voditi, peljati, pustiti/omogočiti prispeti. 63 Tu ima Avicenna v mislih redno simultanost (kot na primer pozicijo zemlje in mese- čev mrk) ali sukcesijo pojavov. Pojem kavzalnega učinkovanja v stvari ne vnaša naš duh (Hume, Sekst Empirik), pač pa ga spoznamo preko duhovne intuicije (prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 12). 64 Prim. Aristoteles, Retorika, 1382 b 6, prev. M. Višič, Naprijed, Zagreb 1989. Vzroki delujejo z absolutno nujnostjo, če pa j ih drugi dejavniki ovirajo, dopuščajo maloštevilne izjeme. 65 Torej tudi svobodna dejanja izvirajo iz nujno delujočih naravnih vzrokov, so v tem smislu determinirana. 66 Mawgüd, nekaj, kar biva, ens, TO OV, bit v konkretnem smislu v nasprotju z abstrakt- nim, glej tudi opombo 23. Etimološko je ta particip pasiven in torej v nasprotju z aktivnim participom mug.d, ki bit podeljuje, torej je mawgüd tisto, kar bit prejme. 67 Koren c-l-l, ciIIa, vzrok kot tak, causa. 68 Koren s-b-b, sabab: vzrok, večkrat sinonim za cilla, vendarje termin manj precizen in ne meri toliko na tehnični pomen. O štirih vzrokih Avicenna vedno govori kot cilla. Kadar sta oba termina postavljena kot nasprotji (kot v zgornjem stavku), sabab predstavlja dru- 2 0 5 A V I C E N N A gi, drugotni vzrok, za razliko od cilla, ki j e v tem pr imeru prvi vzrok; prim. Goichon, Lexique de la langue philosophique d'Ibn Sina. 69 V LogikiV, 1, naš filozof obravnava razliko med evidenco principov in konkluzij. 70 Tu veijetno avtor meri na vzrok. 71 Dobesedno: predmeti. 72 Namreč GTOiyzía.. 73 Tako bi namreč posamezni vzroki bili formalni objekti metafizike. 74 Koren g-m-1: osnovni pomen: zbirati, 'igmäl: abstrakcija, ki zbere neomejeno mnoš- tvo stvari pod eno fizično vsebino. 75 S tem terminološkim opozorilom avtor pojasnjuje, da vzrokov ne gre označevati kot abstraktno-splošnih »kull«, pač pa kot vsoto (summo), »kuläy«, izraza sta si v originalu zelo podobna. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 12. 76 Če bi bili objekt metafizike vzroki kot celota {summa), potem bi le-ta nu jno morala biti obravnavana šele v drugi vrsti, predtem bi bili obravnavani posamezni vzroki. To pa nasprotuje naravi formalnega objekta, ki mora biti obravnavan v prvi liniji. 77 V Logiki I. 78 Univerzalno se do individuumov, ki sestavljajo njegov obseg, ne obnaša tako kot celo- ta do svojih delov. Univerzalno j e spoznano prvo, celota nazadnje, ker nastane iz delov, ki j o sestavljajo. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 19. 79 Ker so obravnavani v prvi liniji, pred celoto. 80 Prvi predmet je tisti formalni predmet, z ozirom na katerega j e proučevan material- ni. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 19. 81 Proučevanje vzrokov, še posebej smotrnostnega vzroka, pomeni po našem avtorju višek metafizike; prim. Avicenna, Metafizika VI, 5. 82 Koren c-q-l, caql: um, razum, vpogled, ratio, intelekt, duh, inteligenca v vseh pome- nih te besede, ki izražajo razumske zmožnosti, voùç, intellectus. Prim. Aristoteles, Metafizi- ka 994 b 15: »... Kdor ima namreč um (voûç), vedno deluje zaradi nečesa . . .«.V Koranu srečamo koren c-q-l v obliki glagola caqala s pomenom razumeti, zapopasti. Prim. Koran 22:46: »Oni imajo srca, da razumejo z njimi.« Prim. T. Haverič, Srednjevjekovnofilozofijsko nazivlje u arapskom jeziku, str. 79-83. 83 Causa materialis. 84 Causa formalis. 85 Causa finalis. 86 Dobesedno: kot si mi prizadevamo za nastanek in bivanje vesolja. 87 Avicenna, Metafizika VIII, 2-3. 88 Koren q-s-d, qasada - yaqsidu: stremeti, siliti, gnati se h kakemu cilju, smotru. 89 Koren q s-d, qaçd: prizadevanje, namen, cilj, namera, naklep, smoter. 90 Koren h-y-r; hayr: dobro, TO áyaSov, včasih tudi v pomenu xaXóv. Prim. A. M. Goic- hon , Vocabulaires Comparees d 'Aristote et d 'Ibn Sina, Desclée de Brouwer, Pariz 1938. hayrïya: neka dobra, koristna, odlična stvar, v prenesenem pomenu lahko tudi lastnost. 91 Prim. Metafizika Vil, 2 in 3. 92 Glej opombo 1. 93 Glej opombo 1. 94 Koren k-r-h, karih: odpor, nestrinjanje, nenaklonjenost, sovražen odnos. 95 Koren 1-z-m, lawäzim: nujni atributi kake stvari, potreba, zahteva, pritiklina, oprema, določilo. 96 Koren f-y-çl; fayçlân: poplava, preplavljanje, v filozofskem pomenu - emanacija. 97 Koren n-z-m, nizam: ureditev, red, sistem, naravnanje. 98 Avicenna, Metafizika VIII, 4, 5, 6, 7. 99 Torej v realnem svetu. 2 0 6 K N J I G A OZDRAVLJENJA DUŠE - O METAFIZIKI 100 Koren c-y-n, cayn: oko, v filozofskem pomenu: neka določena substanca, osebno, on sam, sebstvo, bistvo nekega določenega bivajočega. Prim. Aristoteles, Metafizika 1033 a 32: »Kajti proizvesti neko določeno bitje (TO x6Se TI) iz podlage nasploh ...«. 101 Torej proces stvarjenja ne poteka tako, da bi bilo božje bivanje usmerjeno na obstoj kake druge stvari, ki bi imela vlogo cilja ali smotra, različnega od Boga. 102 Avicenna, Metafizika Vili, 4. 103 Ker je le-to bistvo eno, enotno, lahko iz njega sledi le nekaj zopet enotnega in enega. ,04 Avicenna želi na tem mestu razložiti mnoštvo stvari, hkrati pa ohraniti princip ex uno non sequitur nisi unum. Mnoštvo stvari, ki bi sledilo direktno iz Boga, bi pogojevalo že neko mnoštvo v Bogu, če mora biti formalni vzrok za nastanek te ali one različne stvari tudi v Bogu različen. Različnost in mnoštvo stvari lahko izhaja iz Boga samo prek posre- dovanja nečesa drugega. 105 Mähiya: izraz sestavljen iz dveh besed, namreč ma: (tisto) kar, in hiyä: osebni zaimek 3. os. f. sg., tudi v pomenu »onaje«, izrazje uvedel al-Kindi, da bi podal Aristotelov izraz TO TL •rçv eïvoa, »mähiya človekaje, d a j e razumna žival ... tisti, ki vpraša, kaj neka stvar je, sprašuje po njeni mähiya«. Avicenna: 'Išar, str. 11, citirano po: Goichon: Lexique de la langue philosophique d 'Ibn Sina. 106 Za zunanjo, obdajajočo nebesno sfero. 107 Koren g-r-m: girm: telo, nebesno telo. 108 Ki bi sprva ne posedovala nikakršne snovi. 109 Kajti snov ne more neposredno izhajati iz Boga. 110 Dobesedno: sledečega. 111 Primerjaj: vouç. 112 Prvega povzročenega, drugega, k e r j e pred njim Bog. 113 In je torej inteligibilne narave. 114 Koren h-s-s, tahsis: specializacija, določitev, individualizacija. 115 Koren c-y-n, tacyin: specifikacija, determiniranje, individualizacija, določitev. 116 Torej snov in oblika. 117 In glede neke določene realnosti ne v enem in istem oziru. 118 Ker se obe ne bi mogli združevati v eno celoto. 119 Torej nobena za snov določena oblika. 120 Tj. v nebesnem svetu. 121 Prim. Avicenna, Metafizika I, 6-7. 122 Saj bi to predpostavljalo neko mnoštvo v Bogu. 123 Torej v ne-telesnih bitnostih. 124 Dobesedno: v svojem področju, koren h-w-z; hayz, fi hayzihä. 125 Iz katerega izhaja ta prvi um. 126 Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 60: esse necessarium ab alio id est esse causa- tum. 127 Izhaja neposredno. 128 Kot nujna akcidenca. 129 Bistvo prvega uma j e enovito. no T o r e j n a isti stopnji, sferi biti. 131 Koren f-l-k: falak; nebesna sfera, nebesno telo, firmament. 132 Koren b-d-c; 'ibdäc: stvaritev, stvarjenje, kreacija, oblikovanje, zgradba, ureditev. 133 Tako da torej iz prvega uma vsakič glede na njegove tri različne dejavnosti in pove- zave izhajajo trije različni učinki - določeni drugi um, določeni duševni princip in dolo- čena materialna sfera. 134Je namreč najbolj nepopoln del te sfere. «s y m i š l jenju samega sebe pride do delitve bistva na subjekt in objekt. 2 0 7 A V I C E N N A 136 V tej delitvi bistva se izraža potencialnost, en del se v dejavnosti refleksivnega mišlje- nja vede pasivno, drugi pa aktivno. Eden ima za posledico materijo, drugi formo. 137 Formi podrejene sfere ustreza v nadrejeni sferi neki aktivni princip, ki podeljuje formo. 138 Koren c-n-y, macnan-, pi. Mac'nin: pomen, smisel, predstava, ideja. V zgornjem kon- tekstu prevajam z: bistvo. 139 p r im_ i\/xe\iyfZLOi. 140 gawhar: najbolj notranje bistvo, vsebina, substanca kot ekvivalentna oznaka Aristote- lovemu izrazu »oucria«. Prim. P. Morewedge, Philosophical Analysis and Ibn Sinas »Essence- Existence« Distinction, Journal of American Oriental Society, vol. 92, Connecticut 1972. Izraz vsebuje 4 radikale, kar je v klasični arabščini precej redko, prevzet pa j e domnevno iz perzijščine. Prim. Aristoteles, Metafizika 1017 b 10: »Bitnosti imenujemo tako enostav- na telesa, na primer zemljo in ogenj in vodo in vsa druga takšna telesa, kakor tudi nas- ploh telesa in iz njih sestavljena živa bitja in božanska biya in njihove dele; prav vse te stvari se imenujejo bitnost, ker se ne izrekajo na podlagi, temveč se o njih izrekajo druge stvari.« In prav tam, 1028 b 8: »Dozdeva pa se, da bitnost (oucria) sicer najjasneje izkazuje svojo pristnost v telesih ...«. 141 M. Horten tu meni, da gre za platonsko povezavo telesa in duše, čepravje Avicenna, kar se tega tiče, na drugih mestih bolj prevzemal aristotelovske misli, npr. v Naravoslovju, VI. Prim. M. Horten, Metaphysik Avicennas, str. 605. 142 V tem primeru bi namreč lahko delovala preko kateregakoli poljubnega telesa. 143 Saj mi tu obravnavamo duševni princip. 144 Koren g-r-q; X: potopiti se, terjati, zahtevati v celoti. 145 Namreč sferi pritikajoče duše. 146 S tem ko usmeija svoje hrepenenje nanj. 147 Torej niso podvrženi minevanju in propadu, pač pa obstajajo večno. 148 Avicenna, Naravoslovje, II, del I, 10. 149 Tj. predstavljajo numerično mnoštvo. 150 Namreč popolnejši od svojih učinkov. 151 Torej nobeno numerično mnoštvo. 152 S tem Avicenna misli preko snovnega principa nastalo mnoštvo. 153 Koren k-r-w, kura: krogla, žoga, obla, globus, (nebesna) sfera. 154 Koren h-y-'; V: biti v stanju (storiti nekaj), biti v pripravljenosti, biti sposoben česa, biti na razpolago. 155 Tj. aktivnega uma v lunini sferi. 156 Višji od duševnega in snovnega principa. 157 Koren c-y-n; cinaya: skrb, varstvo, previdnost. 158 Koren š-r-r; šarr: zlo, nekaj slabega, nizkotnost, podlost. Prim. Aristoteles, Metafizika 1051 a 18: »Torej se zasvita, da zlo ne obstaja poleg slabih stvari (TO xaxov n a p ä r a Ttpayfjuxxa), saj je zlo po svoji naravi poznejše kakor zmožnost.« 159 Koren q-