Spedizione in abbonamento poslale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 1 fir« DRUŽINSKI TEDN Leto XV. Na] se kaka reč še tako skrije, poprej ali kasnej jo gotovo sonce obsije. Slovenski rek V Ljubljani, 17. junija 1943-XXI. štev. 24 (709) »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja ob četrtkih Dre dniitTO la uprava v Ljubljani. MikloSičeva 14 lil PoStni predal St. 345 Telefon Št 33 32. — Raf-urt poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15 393 — Rokopisov nf vrafaino, nefraiikiran>h dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložiti 2 liri v mamkah. NAROČNINA V« leta 10 lir. */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino )• treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr^ta ali njen prostor tv šma 3 mm n širina 65 mm) 7 ir; v oglasnem delu 4.51 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — N o t i c e : vrstu a 7 lir Mal o g i a • sl: beseda n 50 lire Oglasni davrk povsod še posebej. Fr, večkratnem naročilu popust. danes: \ H m Naš novi ljubezenski roman S V ZLATI KLETKI [ (Gl. str. 5.) » Nov hud udarec sovražnemu ladjevju V Sicilskem prelivu potopljeni sovražni izkrcevalni čolni in prevozni parnik I. ! mmmm ^ * * " -! Dislocazione d; iruppe sulle isole italiane. — Razporeditev čet na italijanskih otokih. 'Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil !). junija svoje 1110. vojno poročilo: Sov ražno letalstvo je venomer napadalo otok Pantelleriio. a branilci otoka so poziv za predajo odklonili. Naša vojna letala so potopila neko sovražno pomorsko enoto, ki ie obstre-‘lPvala otok. , Pri letalskih napadih na olok Pan-•Pllerijo je naše protiletalsko topništvo sestrelilo 5 sovražnih letal. 10 so l*h pa zbili naši lovci 53. jate. , Na južni obali Sicilije so nemški lovci zbili dve letali tipa >Spitfire«. . Sovražnik ie bombardiral Carboniio 'n njeno okolico. Povzročil ie škodo poslopjih in zanetil nekai požarov. Nekaj prebivalcev ie ranjenih. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo dve napadajoči letali. Prvo ie treščilo na tla pri Calaselli. dnino pa Bri SanfAntiocu (Cagliari). ~ Glavni Stan Italijanskih Oboroženih ^'i. ie objavil 10. junija svoje 1111. '«iiio poročilo: Sovražnik ie tudi včerai močno napadal z letali otok Pantelleriio. Naši lovci so zbili 6 napadajočih letal, nemški na 5. Oddelek sovražnih večmotornikov ie bombardiral kraie v okolici Clataniie in povzročil precej škode in nekai žrtev med civilnim prebivalstvom. Naši lovci so zadeli dva sovražna Stiri-motoruika. da sta strmoglavila v morje. Z operacij zadnjih dni se 4 naša le-tala niso vrnila v svoje oporišče. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. junija svoie 1112. vojno poročilo: Tudi včerai čez dan in ponoči so se neprestano ponavljali napadi sovraž-n.'h bombnikov in lovcev na Pantelle- K). Posadka otoka ie poziv na predajo ponosno odklonila. Naši lovci 53. iate in 160. skupine so se zapletli v boi z močnejšim sovražnikom in zbili v boju 12 sovražnih letal. V zraku nad otokom Pantelleriio so naši lovci sestrelili 8 sovražnih letal, nemški so pa v bližini rtiča Bona zbiji 2 letali tipa »Curtiss«. Ob rtiču Biancu (Tunizija) so naša torpedna letala napadla neki sovražni konvoj in zadela neki 3000 tonski parnik. 7 naših letal se ni vrnilo z operacij tena dne. Neko sovražno letalo ie skušalo napasti vzdolž kalabrijske obale neko našo motorno izvidnico, a naše obrambno topništvo ga ie takoi sestrelilo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 12. junija svoje 1113. vojno poročilo: Sovražnik je neprenehoma napadal otok Pantelleriio in uničil vse vodne naprave za civilno prebivalstvo, tako da ie posadka na niei morala opustiti odpor. Sovražnikovi letalski in pomorski napadi so se zdai strnili na malo posadko otoka Lampeduse. ki ie odklonila poziv na predajo in se junaško upira. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. junija svoje 1114. vojno poročilo: Otok Lampedusa. ki ga ie sovražnik silovito bombardiral iz zraka in morja, je moral opustiti odpor. Nemška letala so v Sicilskem prelivu napadla sovražne pomorske enote, potopila neki sovražni 8000 tonski prevozni parnik in 14 čolnov za izkrce-vanie. močno so pa poškodovala 14 manjših vojnih enot in G trgovskih ladij. V letalskih boiili s sovražnikom so nemški lovci sestrelili 4 letala. Na»a torpedna letala so uspešno napadla neki sovražni konvoj pred Čire-nai ko, nekega drugega Da v zalivu Philipevilla. Zadela so tri parnike. Sovražnik ie bombardiral Reggio Calabrio. Catanijo in Palermo in povzročil nekai škode na poslopjih in žrtve med civilnim prebivalstvom. Naše protiletalsko topništvo v Trapa-niju je uničilo eno dvomotorno letalo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. junija svoie 1115. vojno poročilo: Italijanska in nemška letala so v Sicilskem prelivu in vzdolž tunizijske obale potopila 1 trgovsko ladjo, poškodovala pa tri druge. V letalskih dvobojih »o letala 09i sestrelita nad Pantelleriio dve sovražni letali, nad Sicilijo pa 3. Oddelki sovražnih štiri motornih letal so bombardirali okolico Messine in Catanije. Povzročili pa niso velike škode in tudi človeških žrtev ni bilo veliko. Naše protiletalsko topništvo ie med Gazzijem in Contesseom sestrelilo eno sovražno letalo, drugo pa severozahodno od Orta Liuzza. bam; podvodia manipola mornariške Milice Carmelo Borgo Pisani, maltski mučenik, ki ie padel pod sovražnim svincem ob vzkliku: Živela Italija!; korvetni kapitan Enner Betica iz Ca-stagnolelanza. ki se ie potem, ko ie bilo izčrpano vse razpoložljivo orožje na njegovi ladji, vedro žrtvoval, do-cim ie poskrbel, da se ie njegova posadka rešila: korvetni kapitan Todaro Salvatore iz Messine. ki ie hrepenel vedno po naiboli tveganih podvzetiih in junaško padel za veličino Domovine; divizijski admiral Lorenzo Ga-sparri iz Neaplja, ki je ob eksploziji municijskega skladišča med opravljanjem naloge, ki ni bila njegova nar loga kot poveljnika, pa si io ie vendarle zadal, sledeč svojemu velikodušnemu in junaškemu temperamentu in padel kot junaški vojak ter zaključil s slavo svoie Domovine posvečeno življenje. Ob Vladarju so stali posamezni svoici teh junakov in Ni. Vel. Kralj in Cesar iim ie izročil odlikovanja obenem z najljubeznivejšo besedo za vsakogar. Predvsem so bili sinovi slavnih padlih, ki so sprejeli znake čiste iu nesmrtne plemenitosti. Med tem ko so čitali na glas razlage in so podobe epičnih junaških dejani vstajale v mislih, se ie slišalo v vojaškem obredu prasketali ie strojnic in bobnanje bobnov. Po zlatih kolajnah v spomin podeljenih. je Vladar izročil odlikovanja svojcem pogrešanih. Slišale so se krasne razlage za visoka odlikovanja, ki so jih dobili podpolkovnik Dome-nico Bastianini iz Tuscaniie. ki ie. ko so bili razdejani stolpi in ustavljeni strelni stroji velikih kalibrov, čeprav ie bilo dano povelie za zapustitev ladje, ostal na krovu in velikodušno pomagal uničiti enoto, da ie ne bi sovražnik zajel; divizijski admiral Antonio Toscano iz Agrigenta. ki ie bil hudo ranjen med prvimi in ie ostal na svoji ladji, ko ie bila hudo zadeta, na mestu poveljnika do naivišie žrtve: ladijski kapitan Giorgio Rodocanacchi iz S. Miniata. ki ie v nočni akciji izvršil čudovita dejania žrtvovanja in junaštva: poročnik Franco Storelli iz Gualdotadina. ki ie bil pozvan, nai opusti nevarno operacijo, pa ie odgovoril s ponosnimi besedami, iz katerih ie izžarevala vnema njegovega sklepa, da hoče izvršiti do zadnjega svoio dolžnost. Sinovi, žene in matere junakov so spet stopile na oder. kjer ie Vladar odgovoril na ponosen pozdrav svoicev z besedami častitve njih dragih, tako zaslužnih očetov, mož in sinov. Nato so stopili na oder. da bi sprejeli zlata odlikovanja iz rok Kralja in Cesarja hrabri mornarji, ki so preživeli junaška dejanja. To so bili: fre-gatni kapitan Francesco Minbelli iz Livorna, junak s Krete, je s svojim majhnim torpednim čolnom potopil tri križarke ter nekai sovražnih rušilcev ter se vrnil s svoio enoto v oporišče; korvetni kapitan Giuseppe Ci-galli Fulgosi iz Piacenze, ki ie tekmoval v istih vodah in v isti*! okoliščinah pri belem dnevu z junaškimi dejanji kapitana Minbelliia v napadu na še številnejšo sovražno skupino: ladijski kapitan Enzo Grossi iz San Paola v Brazilii. popularni potopilec dveh sovražnih okiopnic: ladijski poročnik Emilio Legnani iz Milana, ki ie odšel s svojim Maasom ter napadel sovjetsko skupino in potopil ob peklenskem ognju sovražnika eno križarko; kapitan za dolge vožnie Cesare Hosasco iz Genove, ki ie bil odlikovan z obrazložitvijo, katera še ni bila objavljena, glasi se pa takole: Kot poveljnik nekega majhnega parnika, katerega ie napadla podmornica, se ie izognil z manevrom dvema torpedoma ter je z naglo odločitvijo takoj priredil ladjo za borbo. Pripravil je lop najmanjšega kalibra in obstreljeval iz majliuft razdalje sovražno podmornico, ki je bila mnogo močneje oborožena, brž ko se ie pojavila na površini. Njegova ladja ie bila večkrat zadeta s topovskimi streli in neprestano so io obstreljevale strojnice. Pred njim ie nadel krmar. Ostal ie sam na poveljniškem mostu in ni mogel več voditi ladie zaradi poškodbe na transmisiji ter je. čeprav ie bil hudo ranjen na nogi. stopil v spodnii prostor in sam naravnost vodil stroi krmila. V trdnem sklepu, da bo rešil razen posadke tudi ladio. ie opustil manever, da bi ladio privedel do obale. Z odločno besedo in z lastnim junaškim zadržanjem ie pozival vojaško in civilno posadko, nai vzraia v neenaki borbi, dokler podmornica zaradi ponovnih udarcev ne bo opustila borbe. Izčrpan v silah toda podpiran z železno volio. ie rešil svoio ladio. ki ie bila preluknjana s streli. Na njei so bili mrtvi in ranjeni. Bil ie svetel zgled najizbraneiših mornarskih in bojevniških kreposti. Vladar je na vsakogar naslovil vzpodbujevalne besede. spominiaioS se dogodkov niili svetlih junaških dejani. Tako nato ie Ni. Vel. Kralj in Cesar izročil tudi srebrne in bronaste kolajne ter križe za voiaško hrabrost in ie ljubeznivo govoril z vsemi, ki nosijo na sebi znake slavnih poškodb. Slava italijanske mornarice, ki se proslavlja ob obletnici legendarnega podvzetia pri Premudi. se je znova razplamtela na nebu domovine iu pomenila. da ob pričetku četrtega leta vojne, ki spada v proslavo, nepremagljiva sila bdi nad bodočnstjo in ie odločilen pogoi za zmago. Ni. Vel. Kralj in Cesar se je po proslavi odpeljal, med tem ko ie odmeval mogočen pozdrav Kralju in Gosarju ob novih naiboli gorečih vzklikanjih. Na dan proslave ie generalni po-vejinik miličniške mornarice izročil bojno zastavo rušilcu »Legionario«. Zastava ie v umetniško izdelani Sa-Julii. ki ie delo Mistruzzija. očeta imetnika zlate kolajne Diega. Proslava dneva Kraljeve mornarice Svečanosti se je udeležil tudi Vel. Kralj in Cesar Krni. 11. jun. Peti dan italijanske mornarice so po vsej Italiji obhajali z resnimi vojaškimi proslavami, ki se Jih ie liudstvo udeleževalo v naiboli vneli veri. Fašizem je italijansko mornarico prenovil in okrepil ter ustvaril močno skupino voinih enot. Do kraia je uredil tudi prevozne ladie. tako da je italijanska mornarica v afriški in španski vojni zajamčila mir na Sredozemlju. v sedanji vojni pa vzdržala pritisk naisilneiše mornarice na svetu. V teh treh letih je opravila delo. o katerem pričajo številke in ki ga ie priznal nasprotnik sam ter ie kot tako zašlo v zgodovino. Nieno delo se ie razširilo na vsa morja in na naiboli oddaljene oceane ter doseglo uspehe, ki tehtajo v vojnem obračunu in bodo tehtali tudi v mirovnem obračunu. Ni mogoče zatajiti, da ie italiianska mornarica doživela neogibne in boleče izgube v boju. ki ie bil tako rekoč brez oddiha. Mornariška organizacija pa ie ostala taka. da je bila italijanska mornarica v vseh okoliščinah popolnoma kos katerim koli potrebam. Ves narod tuli da če bo iialijanska mornarica poklicana, k še večiim nastopom, kakor so bili dosedanji, torej k ogromnim nalogam, bo čudovitemu vencu slave ki ga te podelila domovini, dodala še večjo slavo. V tem globokem J« pravičnem prepričanju je italijanski narod včerai obhajal dan morna-rice. V vseh središčih ie prišlo do manifestacij in krajevni oblastniki so razdeljevali odlikovanja za junaštvo. V Rimu je Vladar sam hotel izpričati svojo vneto češčenje junaških mornarjev. s tem da se ie osebno udeležil slovesnega obreda. Na ta svetli dan »o vsi mornarji čutili, kako jih ljudstvo in Vlada ljubita ter jim v neštetih manifestacijah izkazujeta globoko občutje tovarištva. Pri vseh proslavah ie bil višek obreda v spominu Jia padle in vse manifestacije so bile tako rekoč posvečene nevenljivi slavi tisi ih, ki so se žrtvovali, da se ne bi imena italijanskih mornariških mest. združena z večnim Rimom, osramotila v novejših časih. SLAVNOSTI V RIMU Rim, 10. jun. Proslava Kraljeve mor-tia.rice se ie pričela s poklonitvijo podjetnika Riccardiia pred spomenikom neznanega voiaka. Na stopnišču pred oltarjem Domovine so stali v vrsti zastopniki častnikov in podčastnikov iu oborožen oddelek vojske. Podtajnik mornariškega ministrstva ie položil velik lovorjev venec v svetišču Sacel-lo. kier se ie nato pomudil v pobožni zbranosti. Nato ie odšel do žare padlih fašistov na Campidogliu. kier ie ponovil isti obred. Admiral Riecardi ie položil še tretji lovorjev venec v mornariškem ministrstvu pred spominsko ploščo padlih mornarjev. Navzočna sta bila tudi podtajnik vojnega in letalskega ministrstva. Peti dan mornarice ie bil proslavljen ob navzočnosti Ni. Vel. Kralia in Cesarja. Viadaria ie spremljal njegov adjutant. Vladar ie prišel ob 10. uri na kraj proslave in ie bil sprejet s' predpisanimi častmi iu z vzklikanjem množice. Sprejeli so ga zastopniki oblasti, med njimi maršal Italije de Bono, veliki admiral Thaon d j Revel. tajnik Stranke Scorza. minister za Italijansko Afriko Teruzzi. minister za promet Cini, minister za ljudsko kulturo Polverelli. podtajniki vojaških resorjev, guverner, prefekt in zvezni lainik. Kralj in Cesar ie pregledal razvrščene oddelke in pozdravil slavno zastavo Kraljeve mornarice, nakar je stopil na oder v obliki stolpa vojne ladje, ob katerem so stali ki rasirji. Na odru =o bili mornariški atašeji prijateljskih in zavezniških držav, ki so se poklonili Vladarju. Na posebnih tribunah so bili zastopniki, pohabljenci. ranjenci, prostovoljne bolničarke Rdečega križa ter prapori in znaki fašistovskih zastopstev. Slavje je imelo samo eno točko in sicer izročitev odlikovani za voiaško hrabrost. Predvsem ie Ni. Vel. Kralj i n Cesar izročil visoka odlikovanja za vojaško hrabrost svojcem junakov, ki so si. žrtvujoč se za Domovino, zaslužili zlato kolajno za voiaško hrabrost. Imena junakov so odmevala v prostoru: ladijski podporočnik Giorgio Scaglia iz Rima. ki je. ko ie sovražni ogenj razdejal zadnji top na njegovi ladii. s katero se ie boril do skrajnosti s številči^) premočnim nasprotnikom. odrediC naj se reši posadka m nato delil usodo z enoto, ki se ie Slavno pogreznila v morje; ladijski podporočnik Bisagno iz Genove, eden izmed naihrabreiših kondotjev Mastov v operacijah proti sovjetskim utrd- NOV VISOKI KOMISAR LJUBLJANSKE POKRAJINE Rim, 11. jun. S Kr. dekretom je imenovan za Visokeea komisarja Ljubljanske pokraiiue z dne 15. t. m. državni svetnik dr. Giuseppe Lombrassa. Ljubljana. 12. junija. Za novega Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine ie imenovan dosedanji komisar za naselitev Eksc. Giuseppe Lombrassa. Novi predstavnik rimske oblasti v naši pokrajini je doslej upravljal že važne resore, v katerih ie dokazal svoio visoko sposobnost ter svoje dragocene voditeljske lastnosti. Eksc. Giuseppe Lombrassa se ie rodil v Pesaru 20. junija 1906. in ie vpisan v Stranko od leta 1921. Udeležil se ie vseh slavnih dejanj fašizma v Markah ob strani Raffaela Riccardiia. Ko ie dokončal pravne nauke, se ie z velikim uspehom posvetil novinarstvu ter ie dolgo časa vodil »Ora<. tednik pesarskega fašizma. Iz tednika ie napravil list. ki je bil zelo odlično orodje propagande in polemike. Udeležil se ie kot dobrovoliec borbe za osvojitev Abesiniie ter za osvoboditev Španije. V boiili na Španskem ie bil trikrat ranjen ter si ie zaslužil dve srebrni svetinji in vojni križec za hrabrost, razen tega pa ie bil predlagan tudi za višjo stopnjo odlikova-nia za vojne zasluge. Bil ie tudi urednik lisla >I.avoro fascistat ter sotrud-nik »Popolo d’Italia< in si ie v teh svojstvih pridobil soglasno občudovanje čitateliske javnosti. Dne 31. oktobra 1. 1939. je bil zaradi svoie delavv tiosti in krepke vere imenovan za ko-» misaria za naseljevanje. 25. februarja 1942. pa za Podtajnika Korporacij. Dolga izkušnja, trdna politična pr'h prava, priznane voditeljske in državniške sposobnosti so zagotovilo, da s bo i>od njegovimi direktivami pokra-jina čedalje boli razvijala. Eksc. LomJ brassi izraža prebivalstvo svoja voščila' iu spoštljivi pozdrav. Sosvet za Ljubljansko pokrajino obnovljen Duce Je imenoval za člane sosveta zastopnike gospodarskega in kulturnega življenja Rim, 11. jun. Duce poglavar fašizma, predsednik vlade in notranji minister, glede na svoi ukrep z dne 26. maja 1941-X1X. s katerim ie bil imenovan sosvet za Ljubljansko pokrajino; glede na predloge ljubljanskega Visokega Komisarja za obnovitev sosveta ter glede na čl. 4 zakonskega ukrepa z dne 3. maia 1941 -XIX št. 291. uzakonjenega dne 27. aprila 1943-XXI št. 385. odloča: Sosvet za Ljubljansko pokrajino se obnavlja in ga sestavljajo naslednji gospodje: Leon Rupnik, župan ljubljanski, prof. dr. Milko Kos. rektor ljubljanskega vseučilišča. prof. dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti. dr,- Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov v tej zvezi. dr. Branko Alujevič, predsednik Pokrajinske delavske zveze. Inž. Milko Pirkmajer, predsednik Pokrajinske zveze svobodnih poklicev. prof. Bogomil Remec. pVeu tik Pokrajinskega zavoda za zadružnike*. Franc Heinrihar. predsednik Združenja industrijcev in obrtnikov v Pokrajinski zvezi delodajalcev. 'Zvonimir Lukič, trgovec, predsednik Združenja trgovcev v Pokrajinski zvezi delodajalcev. Ignacij Pevec, kmetovalec, predsednik Združenja kmetovalcev v Pokrajinski zvezi delodajalcev Alojzij Erjavec, litograf. predsednik odseka grafičnih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi, Ludvik Korče. predsednik odsek« trgovskih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Franc Majcen, predsednik odseka kreditnih in hranilniških uslužbencev pri Pokrajinski delavski zvezi. Karel Roiina. kmet. predsednik odseka kmetijskih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Dano v Rimu 31. maia 1948-XXI, MUSSOLINI Obnovitev sosveta Ljubljanske pokrajine pomeni zaključni korak rvr" ureditvi gospodarskega in soeiajnpL*« življenja v Sloveniji po korpoBBOii«kih načelih, ki iih ie nova Italija dosledno Trveljavfla na vseh področjih ir v okviru vsega svojega državnega sestava. Načela. ki so odločala pri iine-novan-ju članov novega sosveta, so tista, kakor iih narekuje zamisel kor-poraciiškega reda. Člani sosveta so vodilni zastopniki produktivnih panog in produktivnega življenja v naši pokrajini, življenja, ki je v novih časili dobilo najpomembnejši izraz prav v korporacijski obliki. Prepričani smo. da bo s tem konč- nim korakom za novo gospodarsko ureditev našega ozemlja gosjHHlarsko in socialno življenje v vseh svojih panogah in oblikah dobilo novega zagona. da tx> lahko kos vsem nalogam, ki jih zahteva čas in zahtevajo potrebe ljudstva. Dejstvo, da so v novem predstavništvu Ljubljanske pokrajine aktivni zastopniki vseh produktivnih slojev prebivalstva, te najboljše poroštvo za to in za plodno delo te obnovljene ustanove. Eksc. Grazioli se je poslovil od Lmblšsrsske pokrajine Ljubljana. 12 juniia Včeraj se ie Visoki Komisar Eksc. Grazioli poslovil od zastopnikov vojaških. političnih, upravnih in cerkvenih oblasti in od zastopnikov slovenskega gospodarstva, umetnosti in kulture. Izrazi obžalovanja in simpatij, ki so bili izkazani Ekscelenci od vseh. ki predstavljajo slovensko prebivalstvo v Ljubljanski pokrajini, so bili eloboki ter kažejo simpatijo in spoštovanje. katerega si je zastopnik fa-šistovske Vlade znal pridobiti s svojim neutrudnim delom, visokim duhom pravičnosti, ki je vodil sleherno njegovo dejanje, četudi ie bilo strogo. Poklonitev padlim junakom Včeraj zjutraj se ie Eksc. Grazioli poda! na vojaško pokopališče in polotil Javorjev venec na steber, ki spominja na slavno žrtev naših vojakov.. Ob vhodu na pokopališče so Ea pričakovali poveljnik posadke general Terni s šefom štaba divizije majorjem Dottijem. kvestor comm. Ravelii. poveljnik skupine Kr. Karabinjerjev major Giovaninni. Visokega Komisarja sla spremljala major Karabinjerjev Baronni in zasebni tajnik Ruffini. Na pokopališču so ga pričakovali častniki posadke, častno stražo pa ie imela stotnija z godbo. Med zvoki himne »Piavi«. ie Visoki Komisar položil venec ter pozdravil po rimsko grobove padlih. Nato ie odšel v federacijo Fašiiev in se poklonil spominu padlih tovarišev. Sprejeli so ga Zvezni tajnik, člani direktorija in hierarhi Fašiia iz Ljubljane in iz Pokrajine. Eksc. Grazioli se ie v zbranosti pomudil pred ploščo, ki spominja na padle in položil nanjo venec. Nato ga je Zvezni tajnik pozdravil v imenu Fašistov ter »e mu zahvalil za stalno podporo. Izročil mu ie tudi v imenu Fašistov pomemben •pomin federacije v prvi Jrti. Pozdrav cenerala Gambare Nato ie Visoki Komisar odšel v po-veljni.Uvo armadnega zbora. Ob vhodu «ta ga iTričakovala šef štaba polkovnik Lucini in poveljniku dodeljen častnik. V dvorani poveliništva je Eksc. Ciambara ob navzočnosti vseh višjih častnikov in šefov uradov naslovil na Visokega Komisarja prisrčen topel co-edrav. poudarjajoč globok pomen dola ki ga je opravil v čistem tovariškem duhu z Oboroženimi Silami. 1 zr;«tfl ie obžalovanje zaradi njegovega odhoda In najbolj goreča voščila »a uepehe na nOM-in borbenem mestu, ra katerega ga ie Duce določil. Eksc. Grazioli se le čivo zahvalil generalu Gambari in Oboroženim Sitim za tovariško in popolno podporo, katere ie bil deležen za svoio vladno e.kcijo ter ie vrnil najbolj goreča vo-Ičila za slavni 11. armadni »bor in ■ jeeoveaa poveljnika. Po razgovoru z Eksc. Gambaro le Visoki Komisar pozdravil nadškofa Rožmana, ki ie Ekscelenci izrazil tvojo hvaležnost in pozdrav ter hva-?žnc*t in pozdrav duhovščine. Na magistratu Na magistratu »o bili vsi nameščenci »brani v veži. ko ie prišel Visoki Komisar. Direktor Jančigaj je Ekscelenco v imenu vseh navzočnih toplo pozdravil in izrazil hvaležnost vseh, ki »o delali, četudi posredno po njegovih ukazih. V županovem uradu, kjer ie bil tudi podžupan comm. Tranchida. ie general Rupnik izrazil Eksc. Grazio-liju obžalovanje ljubljanskega prebivalstva ob slovesu in hvaležnost vseh prebivalcev za delo. ki ga je Ekscelenca storil ob raznih prilikah. Med drugim ie župan rekel: Veličastno obnavljamo delo. ki ga ie začrtala Vaša Ekscelenca na zdaj pomirjenih tleh Slovenije, se bo nadaljevalo z Vašim naslednikom, kajti dolžnost Vas kliče k boli nevarnim nalogam in večji odgovornosti na bojni fronti, kjer se ie treba upirati plu-tokratičnema terorju in obdržaii živ pogum in požrtvovanje prebivalstva. V svoje največje obžalovanje ne moremo biti več Vaši sodelavci toda mislimo nadaljevati z delom natanko po Vaših namerah in Vam dokazati svoio privrženost in hvaležnost na najboljši način s tem. da bomo tudi Vašemu nasledniku zvesti in vestni sodelavci za blagor države, pokrajine, mesta in nas sanjih. V spomin ljubezni Ljubljančanov do Visokega Komisarja ie župan sporočil Ekscelenci odločitev, da bo po niom imenovan novi otroškj park v Tivoliju. za katerega gradnjo »e ie Ekscelenca toliko zanimal. Visoki Komisar se ie živo zahvalil »a besede generala Rupnika in izrazil prepričanje, da »e bo od niega začeto delo nadaljevalo tudi v bodočnosti. Z občine se ie Ekscelenca podal na sedež divizije »Alpskih lovcev«, kier so ga sprejeli poveljnik general Terni, ief štaba major Dotti in vsi častniki. Tudi tu je bilo slovo najprisrčnejše in prežeto • tovariško ljubeznivostjo. Sprejem r vladni palači V vladni palači je Visoki Komisar nato sprejel Ekscelenco Pilotta. za-»topnika pravosodnega ministrstva, katerega so spremljali inšpektor ministrstva Tramontana in predsedniki kasacijskega sodišča Lajovic, apelacli-skega sodišča Golia ln okrožnega sodišča Štuhec. Visoki Komisar je nato sprejel Ob navzočnosti viceprefekta Davida in šefa kabineta Bisie slovenske uradnike in predstavnike Visokega Kourfsariata. katere ie predstavil šef upravne službe dr. Majcen. Vsem se je Visoki Komisar zahvalil za lojalno sodelovanje in izrazil _dj! bodo teko z delom DatsffTerai! nfdi v bodočnosti. J3ksee: tarra te vsem navztfcnim pum«il. jofij podftavifo in izrečejo vo-Jcna rodi *rfl®TU*in. , V nMrhdiiiem bo se podali k Eksc. Orajsl^Blu r?»tor univerze prof. Kos. predsednik AkadeoiTie znanosti prof. Vidmar in rektor Glasbene akademije Betetto, direktorji bolnišnic dr. Gerlovič. prof. dr. Zalokar, dr. Savnik in dr. Ferlan, direktor Opere Ukmar in direktor Drame Golia ter tajnik Da-rian. Intendant Župančič, ki ni mogel «am priti, ie poslal Visokemu Komisarju toplo pozdravno pismo. Popoldne »o ee »brali ▼ veliki dvo-mni vladne palače viceprefekt eomm. David, kvestor eomm. Ravelii. pod-lupan comm. Tranchida. major Karabinjerjev Baronni ta. vsi ostali funk-donarii ta eksperti, ki »o delali 26 mesecev pod vodstvom Visokega komisarja. da bi pozdravili tovariško vdanost Eksc. GrazMia. ko odhaia na novo odgovorno mesto, za Katerega ga ie določilo zaupanje Duceja. Navzočni so bili tudi civilni komisarji iz Ljubljane Maffei. iz Kočevja Sizgoreo... iz Novega mesta general Mannu Ricci. iz ('rnomlja ing. Cassanego in iz Logatca Rosin. Ko ie Visoki Komisar stopil v dvorano. so ga navzočni pozdravili z gorečim ploskanjem in se strnili okrog njega ter mu izkazali tovariško ljubeznivost. Potem, ko je naslovil na vse navzočne in na njih sodelavce najbolj živo zahvalo za delo. ki so ga opravili, je podčrtal, da ie vse. kar je mogel izvršiti med svoiim bivanjem v pokaiini, tudi sad gorečega in navdušenega sodelovanja vseh funkcionarjev in ekspertov, ki so delali ob njegovi strani in prispevali s svoiim delom k uveljavljanju ugleda avtoritete in pravičnosti fašistovske Italije v novi pokrajini. Nato ie izrazil prepričanje, da bodo vsi Italijani, ki bodo imeli čast sodelovati z Visokim Komisarjem, nadaljevali pričeto delo. kaiti s tem služijo Italiji na tem skrajnem vzhodnem robu in so vredni bratov, ki se borijo in umirajo. Eksc. Grazioli • ie potem osebno zahvalil Kvestorju in njegovim sodelavcem in funkcionarjem, ki »o na čelu raznih resorov. Potem ie podprefekt David v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi odhoda in ponos vseh. ki so sodelovali z njim. Nato ie Visoki komisar odredil pozdrav Kralju in Cesarju. Duceiu in Oboroženi mPilam. Navzoči so odgovorili z mogočno manifestacijo za slavne bojevnike in za moža. ki iih vodi. Na nemškem in Urvafskcm konzulatu Popoldne ie Visoki Komisar opravil poslovilni obisk na nemškem konzulatu, kier ga ie zaradi odsotnosti generalnega konzula sprejel kancler dr. Bruno Liesenberg. Nato se ie poslovil na hrvatskem konzulatu od konzula prof. Saliha Baliča. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabaviio po 3 kile krompirja na osebo na odrezek črke E junijske živilske nakaznice. Krompir bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Kmetijska družba. Jelačin. I. Delavsko konzumno društvo (v vseh poslovalnicah). Konzumno društvo (Vič in šiška). Gregorc. Nickelsbacher. Smrkolj. Nabavljalna zadruga železničarjev. Šarabon. Na-bavljalna zadruga državnih uslužbencev. Ekonom. Bahovec. Lunder Terezija v Rožni dolini. Marinko v Prisojni ulici. Vse te tvrdke bodo razdeljevale krompir do 23. t. m. Po osebne izkaznice naj pridejo od 14. t. m. dalje v sobo št. 37 nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu vsi tisti, ki so oddali prošnie pred 1. junijem in iih^ niso mogli dvigniti, ker mestna občna ni imela primernih tiskovin. Po izkaznice naj pridejo samo popoldne od 15. do 18. ure. Mestno poglavarstvo r Linbliani obvešča. da se za zamenjavo starih obrtnih listov vlagajo nekolkovane prošnje s priloženim starim obrtnim listom v glavnem vložišču mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27. soba žt. 18. . Najvišje cene sadiu in zelenjavi je določil Visoki komisariat. 1 kila kislega zelja sme stati 4 lire. kisle repe 2.50 lire. glavnate solate 4 lire. ra-diča 5 lir. špinače 3.35 lirq. novih kolerabic 3 lire. bele in rdeče redkvice 5 lir. graha 6 lir. domačih belušev 7.60 lire. rabarbare 6 lir. peteršilja i lire, ohrovta 3 lire. cvetače 3.35 lire. rdeče pese brez zelenja 3 lire, nove repe brez zelenja 2 liri. čebule 2.80 lire. Salote 4 lire. česna z zelenjem 4.50 lire. osnaženega hrena 4 lire, Jeseni I. vrsto 6 lir. II. vrste 5 lir. 1 liter borovnic sme stati 5 lir. gozdnih jagod 10 lir; jajca so po 2.50 lire kos. Vse te najvišje dopustne eene : veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Vse te tene morajo biti vidno označene na blagu ne *umo na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mo-pfah. na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v šiški, pa tudi pri vseh prodajalcih zelenjave in sadja. Ta cenik mora biti vidno obešen v trgovinah na debelo in na drobno. Ceniki se dobe na mestnem tržnem uradu po 20 centesimov. Vsi kršitelji tega predpisa bodo kaznovani. Opozorilo norafeniksm [(uriva Mnogi izmed porabnikov nimajo potrebne ^uvidevnosti in odklanjajo prevzem šentjanSkega in kočevskega premoga od trgovcev s kurivom ter zahtevajo, da se jiim. dobavi le trboveljski premog, katerega je na razpolaga ziiaino mani kaior domačega. Ker trgovci morajo prevzeli ro'o-vico domačega premoga, aiko hočejo dobiti ostanek trboveljskega, bi gor nji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve premoga in bi pomenil proteži ran je endJi strank na škodo potrpežJaavosiij drugih. Zato ie PckrajiniM svet kor poreci i iadal odredbo z dne 4. t. m., štev. 1399, po kateri ee mora vsem stranicam brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobavftj polovica v šerajanšikem, odnosno kočevskem premogu. kateri od obeh bo pač na razpolago ob času dobave, in se jim šele nato. ko. so prevzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne smejo postopati obratno in &-> osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdoltive kuriva. Nakaznice za kurivo se glasi io na premog laot tak ter drva in ne dajeio zato ©trairtkaim nobene pravice zahtevata dobavo izključno trboveljskega premega. Strankam, ki odklanjajo prevzem najmanj polovice šentjaai-škega premoga, bodo nakaznice za kurivo razveljavljene. Trgovci e kurivom s*} dolžni javiiti imena takih »*.rn»k in številke nakaznic v evrho nadaljnjega postopka Pokrajinskemu svetu korporacij. Opozarjamo na gornje besedilo citirane odredbe Pokrajinskega sveta korporacij_ in priporočamo porabnikom. ^ da jo v lastnem interesu upoštevajo ter pohitijo z naročili premoga ^sedai. ko ie dana prilika za takojšnjo dobavo. Sindikat trgovcev s kurivom. O^efeiss ^esii POROČILI SO SE: V Kamniku: Inž. Ivo Kovačič in gdč. Vik. a ChriptoFova* uradnica. Bilo srečno! UMHLI SO: V Ljubljani: Mihael r- on enr.t jlnl^nr iv posestnik; Kranc Klinec, bivši nadzornik policijskih agentov; Natalija Mesnjaicva; 2..'ctni Jožef Gerbaj iz Babne gorice; SGletni Ivan Tur}:, zvani’":itik državnih železnic v pok.; j Kfarijn Mazijeva; Ivana Hrastova; 861etna Marija Masneceva. V Novem mestu: 761ctni Fran Ferjančič, kanonik. V Kosezah pri Ljubljani: Stanko Ahlin, trgovec. V Martboru: 77ietni Martin Ma taa!:. nameščenec državnih železnic v pok.; GTletna Julija Korenova. V Postumii: Albin Zakotnik. Naše sožalje! ŠPOkTMB FEBMM Binkošhii prazniki so bili na špori-nem terenu boii mršavi. Pri nas so se držali davneqa običaja, da se li in laki prazniki ne zasedejo s prvenstvenimi in podobnimi tekmami. Drugod pa je sezona že močno pri kraju, dočim se poletne št>orlne panoqe še niso pojavile v tolikem _obsequ, da bi moqh že beležiti vazne dogodke. | Na domačih Iravnikih so se domenili za celo vrsio pn>aieljskih tekem, povezanih v mladinski turnir in ne-| katere druge priložnostne tekme. Ne bomo beležili vseh rezultatov. Do li-, i nula \ mladinskem turnirju sta se prebili mladini z Viča in iz šiške: biika^ je tudi v podaljšku ostala neodločena 1-1 in ie nato žreb odločil za Hermežane. Kot še nerešeni epiloq k italijanskem nqqometnem prvenstvu je bila to nedeljo na sporedu kvalifikacijska tekma med Parmo in Verono, ki sta v svoji kvalifikacijski skupini za prestop v druqj razred doseqli z enakim številom točk druqo mesto za Gori-' zijo. Na nevtralnem terenu v tiresciii je Parma qladko doseqla prednost v razmerju 2-0 m s tem prestop v drugi razred. Iz nogometneqn sveta bi bilo še omeniti, da so to nedeljo iqrali v Nemčiji polfinale za državno prven-Stvo. V Sfuttgardu je iqrala dvojica Saarnnicken in Vienna. Seveda so bili Dunajčani visoki favoriti, toda morali so prepustih pot v finale svojemu nasprotniku, ki mu je uspelo uveljavili sc z 2-1. Tekmo je qlcdalo 25.000 ljudi. Druqi par je naslopi! vMtannovru v Hindenburgovem štadionu in je prireditvi prisostvovalo 30.K10 qieda!cev. Ta borba je potekla manj senzacionalno in je v skladu s pričakovanjem Dresdener porazil Holstein s 3-1. Dresdener ali Saarbriieken? Kaieri teh oveh finalistov bo naslednik kim-pov iz Cjelsenkirchna? Precej diaindičet: oc-fek ie imelor letošrne italijansko drlu no i i. irsko prvenstvo. Proqa je šla po Srednji Italiji in ie merila 245.5 km. Po neprestanih spremembah položaja tekom dirke se ie naposled jako močna skupina 12 dakneev ločila od ostalih in skupaj nri-hrknla v cilj s tako majhnimi razlikami, da jih čnsh-merici niso uteonili zajeti v svoje merilne inštrument«”. Na poslednjem odseku tik pred c cm ie vzel Mario Ricci (ki ie dirkal :.a tvoinico Leona-no). dober zalet m doseq<>| majhno prednost pred ostalimi: za to leto bo zabeležen v častno kr,j:qo /maqovai-cev. Potreboval ie 7 ur in 32 minut, da ie prednja! omenjeno progo: to bi bilo v povprečju 32,574 km na uro. O. C. MfiTEMATIČM VREMENSKA NAPOVED za mesec j«r»ij 1943. Sestavil dr, Vita; Manohin Vremenska napoved 17. junija, četrtek: spremenljivo, a večinoma oblačno, cd časa do časa dež, verjetne so nevihte in plohe. IS. Ju petek: izbo*f?«n i ; !o sončno. 19. juniia, sob tp.: spremenljiva ob-lačaosb, nekaj dežja, sicer pa v splošnem zvečine sončno. 20. juni;a, nedi !."a: zvečine ja o, podnevi vroče. 21. junica, pou3dc£;'ek: zvečine jasno, podnevi vreče. 22. junija, torek: spremenljivo, od časa do časa dež, nagnjeno le nevihtam. 23. junija, sreda: spremenljivo, krajevne padavine, nagnjeno k ne. vihtam. 24. junija, četrtek: spremenljivo ali zvečine oblačno, od časa do časa dež, verjetne so nevihte in plohe.‘ Točnost na5;h napovedi je v splošnem naslednja; v $G°.'o iiapovedano vr* • pc dohro ujt*ma z dojanskim; v !i :io se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 5°/o nastopi za 1 dan prezgodaj; v 5®/o se napoved ne obnese. ROMAN - NAPISALA M1GNON G. EBERHART K« ie prišla Šibila na križpotie — Jeva gter.n le držala k jezeru, desna k hiši Abbotlov — se je tdajci tnašla prc«l llovvlandom, Z velikim korakom fe stopil izza smrečja. »Da te spet vidim, draca moia.< jo ti ocovoril smehljaje »e. >No. kako je aj z Kihardom?« 14 Šibili ie zastal dih. Prešinila jo je *avest. da je to na moe slabo zname-nle. čeprav Hov,’la n d ve za to skrivnost. Ali io ie mar zasledoval, ali ea K* pa slučajno zaneslo k staremu hle-▼u? Hcnvland torei po/na Rihardovo skrivališče! Vsakemu drueremu bi bila Šibita zaupala, le Howlandu ne. »Odveč bi bilo. če bi hotela zanikati, da ie tu. Mislim, da se skriva v pod-»trešni sobici nad earažo. Bržčas mu Je Jona priskrbel hrano. Zvitorepec ie — ta stari Jona. Da draga moja. tika le torej stvar. Ali naj še jaz obiščem Riharda? Prav za prav me pa nič ne mika. da bi se z niim zabaval. Rad ki se pa s teboi pocovoril.« Šibilo ie obvladala ena sama misel: posvariti mora Riharda! How!and. še zmerom smehliatoč se. Jo ie priiel za roko in io poteanil na »tezo. držečo k hiši. »Zdaj je ravno pravi trenutek, da razjasniva stvari, ki se naju tičejo. Šibila Sai se menda še spomniš mojih besed ... Ali še veš. kai sem ti pred nekaj dnevj rekel, v tvoiem stanovanju v Čikasru. visoko zcoraj v 4esetfm nadstropju?« »Vem.t ie odrovorila. »Ondan si se že odločila, da mi od; povori?-. Dat Samo prosila si me. naj le malo poSakam. Bila si *e odločila, da »e poročiš i menoi.< »Ne dokončno.« , , . . »Privolila si pa vendar, da bos po-meie postala moia žena. In potlej si prišla sem — in ei spet videla Kihar- da. S tistim trenutkom si seveda mene zavrela.« , .. »Ali boš žel idai k šerifu? Da se maščuješ?« Še tisti trenutek ee ie skesala *voiih be&cd. Ne samo. ker se le zbala, da mu je šele sama navdahnila to misel, temveč tudi zato. ker se je sramovala, da ie iz nienih be-»ed zvenel strah. Smehljaj Se ni bdi izeinil s How-landoveua obličia. toda nieeove ustni: ce so postale tako ozke da so skorai popolnoma izginile temnimi brki, »Ali sem ti mar erozil s tem. da bom odšel k šerifu in mu rekel: .Pazite. mož, ki ea iščete, se skriva samo streljal od hiše Abbottov. čisto blizu hišice, kjer se ie zeodil umor?'« Hihital se ie predse. »Prav tako ie. kakor pravi stari preeovor: Zločinec se zmerom vrača na kraj svoieca de-jania.« „ »Howland. molči vendar! Prosim te!« »Še na um mi ne pride, da bi mol-6al.« »Saj vendar ne moreš resno verjeti, da jo ie on umoril!« Oelasilo se je lahno žvižganje in Šibita ie takoi vedela, da (e Kalvin v bližini. Prenehal je žvižaati. ko ie zagledal njiju, ki sta navidez mirno Dohaikovala po poti. »O,« je vzkliknil, »iskal sem vaju. Sodna preiskava bo korteno vel javno jutri zjutraj ob desetih Vseeno, če Dicka do takrat najdejo ali ne. Ali ne misliš. Howie. da bi bilo morda prav, če bi nam kakor koli svetoval, kako nai odgovarjamo?« »Si živčen. Kalvin?« ie smehljaje se vprašal Howland. Kalvin je malce zmignil z rameni in s tem izrazil 6voje nezadovoljstvo. »Seveda sem živčen. Sovražim take reči. Družinske zadeve niso za iav-nost. Razen tega so mi vsiljiva vprašanja načelno in prav v dno duše zoprna. In poleg vseza — mm glavna skrb velja moiemu irtaliscu v lav-nosti.« . ,. . ... »Torej se bojiš, da bi izgubil peščico glasov?« »Ce te pošteno obmečejo z blatom, se prav lahko zadušiš v njem,« je godrnjavo odgovoril Kalvin. »Najsi ie Dick nazadnje res morilec — jaz sem gotovo poslednji, ki bi mu zaradi tega želel smrt.« »Čuden tič si. Kalvin,« je smehljaje se deial Hovvland. »Sicer si pa tak že od nekdai-<_ Kalvinu ie bušila vsa kri v glavo. »Za pet ran božjih ...« Hovvland mu je brž Bkočil v besedo: »Saj ga sploh ne bodo obsodili na smrt. Vsai tedaj ne. če se bo ravnal po mojem nasvetu. Sploh ga na morajo najprej najti...« ie pripomnil a pomenljivim pogledom na Šibilo. Kalvin ie bil vidno razsrjen in le znova zardel. »Tvoje vedenie mi ni všeč. Ilovvie. Zdi se. da se ne moreš vživeti v naš položaj.« Zdajci se je Šibila *pet domislila, da bi morala prav za prav posvariti Riharda. »V hišo poidem.« le rekla. »Lahko noč Šibila.« Howland ie Iskal njeno oči. da bi »e s pogledom sporazumela. Njegov glas |e zvenel toplo in zaupljivo. Kalvinu ni ušlo ne to ne ono. zato ie niecrov pogled zletel od Howlanda k Šibili. Šibila ie naglo zbežala proti hiši. V veži je srečala Diano neznansko bMega obraza. »Kje pa tičiš ves čas. Šibila? Ali si koga videla? Malo prei se ie zgodilo nekaj čudnega.« »Kaj se ie zgodilo?« Bila ie z mislimi samo pri Rihardu; tehtala ie. kako neki bi ga obvestila, ne da bi ga spravilavv nevarnost. Jona. da. 011 se vsak večer še malo v kuhinji pomudi, njega bo poslala k Rihardu! Sele čez nekaj časa se ie Šibila zavedela da Diana še govori — in zdajci so ii možgani ponovili njene besede. »... in ker ni bilo nikogar izmed nas doma. ga ie Elvira odslovila Se vprašala ga ni. kdo ie. To ie bilo pred kakšno uro. Ali si bita takrat kje tu v bližini?« »Kai praviš?« ie zmedeno vprašala Šibila. »Da ie bil nekdo tu?« »Ali ne moreš poslušati?« je ostro siknila Diana. »Kaj pa ie prav za prav s teboi. Šibila? Videti si ko mesečnica! Pravila sem ti vendar, da ie bil nekdo tu ... neki moški. Prišel ie do vežnih vrat — in Elvira ga ie odslovila. Ljudmila ie bila že v postelji. Kalvin se ie mudil v mestu, da uredi vse potrebno, za kai krsto bo treba zaliti in odposlati. Neka Evina sestrična namreč želi. da bi Evo sežgali v domačem kraju. Ljudmili in meni ie tako kar všeč. Na kratko torej: ko ie Kalvin odšel, se !e oglas:! neki neznanec." »Česa ie pa iskal?« ie vprašala Si-bHa. Diana ie nejevoljno odgovorila: »Sai prav to ie tisto... Po Evi ie vprašal.« »Po Evi?« »Da, po Evi je vprašal. Trdil ie. da ima nekakšen dogovor z njo. Elvira mu ie povedala, da je Eva mrtva. Očitno ta človek ni bral časnikov. Ko je izvedel to žalostno novico, ie koi vprašal po Rihardu. Elvira ie postala zapela in je samo to povelala. da Riharda ni tu. Nato ie izjavi‘. da se bo pozneje vrnil. Ko ie gledala za njim. je videla, da ie zavil k jezeru,« Sibilino mračno obličje se ie razjasnilo. Torei tujec.*ki ie bil z Evo dogovorjeni Morda utegne pra\ ta človek pokazati sled do edino zveličavnega cilja, ki ii ie plavil pred očmi: da bi dokazala Rihardovo nedolžnost ... »Preneumno, da Elvira ni vprašala, kdo je.« ie nadaljevala Diana išo opisala ga ie komo j za silo Po rženem je bil srednje postave, iniei io sivo. ne kdo ve, kako elegantno obliko in nemiren ie bil videti. Rekla . . da se ii ie zdel precej navaden človek. Razen tega ie prišel še ne5. Ali si ga videla. Šibila?« »Ne.« Diana ie nekaj trenutkov izoled.iio-če opazovala S:bilo. »Elvira m< ie rekla, da si nekje ob jezeru. Vsai videla te ie. da si tja zavila. Za'o seiu mislila, da si ga nemara srečala.« >Samo nekaj časa sera sedel.: tam doli na klopici. Potlej seru odšla na sprehod.« Diana je pomežiknila, »Čudno!« »Kai je čudnega?« »Sprehajati se. mislim. Po v' -m tem. kar se ie minilo noč pripetilo. Človek bi mislil, da si... 110. da si vsai malo v strahu, Zakui neki se je nekdo splazil v tvojo sobo. Sibilu? Samo, da bj te prestrašil? Po mojem je bil to nekdo, ki te ie opazoval pri vrtnarski hišici.« »Šerifu sem vse povedala, kar se m le vedela.« ie rekla Šibila. »Kdo ie t>a po tvoiem umoril Evo?« Diana se je zdela maloe zmedena, ko je odgovorila: »Jaz že ne vem. Prepričana sem pa. da Rihard ni morilec.« Malce se ie obotavljala, preden je vprašala: »Ali si prepričana, da ie bil snoči res nekdo v tvoji sobi. Šibila?« »Sem. Sicer pa dokazuje to že sam kloroform.« Diana ie tlesknila z jezikom: z obraza si ii bral dvom. >No. da.« ie pritrdila, »toda to l>i lahko pomenilo šo marsikaj. Tudi jaz bi rada vedela, kdo je umoril Evo. To vem na z gotovostjo: če bodo Riharda našli in obložili. mu bom priskrbela najimenitnejšega zagovornika, kar iih je. Hvala Bogu. lahko si to privoščim. Ves stot denar dam za Riharda. , Od strani i': ošinila Šibilo z očmi Listek ..Družinskega tednika1* IZ POLJUDNEGA PRIRODOZNANSTVA Moli, nevidni sovražnik volne Napisal dr. Karl Frisch Ko pomladansko sonce prežene po-s.lednie ostanke zime in ko spoznamo, <|a ne bomo več nosili toplih zimskih »Kavic in pulovrov. pride čas, ko za-rvKiU,lei° skrbne gospodinje volneno proti moljem, siti a'u nato S1I1° sre
  • > ol) n,e'-Ril i 71'- 1le ugriznili v šop las. 1)1 tudi brez uspeha, saj naš že-oec las ne more prebaviti, h« ?■ Pa-Drav 7d Prav pomeni .neprebavljiv m zakai se molii lahko las *n okoli njenih ozkih ustnic ie trznil nasmešek zadovoljstva. 'Da,« je mehanično odgovorila Siona. »to res lahko storiš.« ».^Rihard mi bo hvaležen,« ie nada-*iwala Diana. >Nič več nisem s teboj “ Jem govorila. Šibila... že veš. kai mislim.i. Hotela sem. da imaš časa za Premislek. Saj me dovoli poznaš. Kar enkrat rečem, to ie...c Zdrznila se ie. zakai nieuo drobno uho ie ujelo nekakšen glas. Kalvin ie prihajal lahno žvižga j e, po stopnicah dol. »A. tj si, Kalvin! Šibila ga ni videla. Tistega cloveka namreč, ki je vprašal po Evi.« .^pa bi le vedeli, kdo ie bil.« ie Pjozno menil Kalvin. »Za vsak primer moramo paziti, da ga spet ne zgrešilo. ko se bo vrnil. Zastran jutrišnje lazprave sem govoril s llovvlandom: ®el bo z nami.« Šibila ie naredila na moč nedolžen obraz, se poslovita od niiju in krenila Po ovinkih v kuhinio. .Iona še ni bilo Jam. Naročila ie kuharici, da bi rada ^ikoi govorila z Jonom, ko bo prišel v hišo. n Kuharica ie prikimala. »Tako hudo Je. da sem izblebetala tisto zadelo z mačico,« ie rekla in nien 'd i ■ rdeči obraz se ie odel v ža->ros vam njsem hotela pripra-V1'i nevšečnosti.« Šibila se ie kuharici zahvalila le s Kopinij besedami, zakaj Kivi ra in miga. sobarica. Bea. sta bili tudi v o,V -n 1 i ln 8,3 i° naravnost požirali z tiii"'1' 1 “‘'ra hi i. trudnih korakov je krenila v svojo sobo. t>.premišljala ie o tem. kie neki ie ij'yai'd bil. Eva se ie bila baje odpe-jaia v Reno. da uredi tam ločitev — 1 .ji" ie Pa vendar povedala, da ie ■ nekie drugje. Trudila se je. da ... spomnila, kako se tistemu kraju m>avi' ' "i rekla: Avion? Ali je t>iim*ar.a. t°. Prav tisto mestece, kjer ie (i,, Rihard? In ali se ie odpravil >«. ker je vedel, da se ie tudi Eva tam mudila? In najsi naposled te do sitega najedo? Če se hočemo približati teinu problemu, moramo nekoliko pazljiveje premisliti, kaj se v naši notranjosti pri prebavi godi. Hranila, ki iih pojemo, gredot skozi želodec v črevo. Če nai koristijo tei su. morajo pronicati skozi stene črevesa v kri. To je možno le, če so raztopi jiva v vodeni vsebini črevesa. Nekatera izmed naših hranil se sama ruztope — tako na primer sladkor — druga — na primer kruh in meso — se moraio pa najprej kemično izpre-meniti. preden se raztope in preideio v kri. Ta postopek ie .prebava1. Pospešujejo ga fermenti v ustni slini, v črevesnem soku in v črevesnem izločku: ti fermenti izpremene hranila tako. da so topljiva v vodi. Za različna hranila so potrebni različni fermenti. Torei ie od fermentov odvisno, ati lahko kakšno hranilo prebavimo ali ne. Lasje se tvorijo iz kože. Iz čisto iste snovi so kakor nohti ali kakor zunanja površnica naše polti, kakor pri ptičih perie ali pri govedu roževina. Roževina sestoji prav kakor žive celice kože iz beljakovin. Beljakovina ie izvrstno hranilo. Vendar nam manjka ferment, ki bi mogel beljakovino v tei posebni obliki napasti, razkrojiti in raztopiti. In zato so lasie za nas neprebavljivi. Moljeva gosenica pa ima ta ferment. Zato se moljeva gosenica prav tako lahko hrani z lasmi, roževino in vol- DARMOL najboljše odvajalno sredstvo no kakor z mesom in beljakovino. Ni dosti živali, ki bi imele ferment, ki topi beljakovine v obliki roževine. In ker je ta možnost tako redka, se nam zdi še prsebno nenavadna. Ali se nam pa ne zde še čudovitejše in nenavad-nejše stvari vsakdanje, če iih doživljamo vsak dan? Neki znanstvenik, ki raziskuje življenje moljev, se ie domislil zanimivega poskusa: iz zeleno pobarvanega bombaža in rdeče volne ie dal stkati blago in ga nato prepustil v obdelavo inolievim gosenicam. Čez nekai dni ie bito blago samo še zeleno, ker so gosenice pojedle samo rdeče niti. Kako to? Gosenica nima fermenta, ki bi topil bombaž, ki ie rastlinski proizvod. Zato so jedle samo volnene niti. Zato se moli nikoli ne loti bombaža. Kako nastane luknja v blagu? Gospa moljevka se prav nič ne trudi. da bi svoja jajčeca kako pritrdila na volneno blago. Ne more iih prilepiti. kakor delajo uši ali stenice, ker nima takšne lepljive snovi. Zato prav lahko otresemo moljeva iaičeca z volnenega blaga. Če pa imajo iaičeca mir. se v poldrugem tednu razvijejo iz njih moljeve gosenice. Če se znajdejo na dobrem volnenem blagu jim je pri srcu nekako tako kakor teličku na sočnem, zelenem pašniku. Takoj se lotijo dela. Isto stvar lahko storimo na več načinov. Če spusti kmet teličke na lep, sočen travnik, se živali pošteno na- domneve še tako drže — kakšno zvezo imajo z Evinim umorom? Pozneje, pri večerji, je Diana zmerom znova zasukala pogovor na skrivnostnega neznanca. »Čudno, da se ni več vrnil,« je zamišljeno menila. »Nikar si s tem ne beli glave,« jo ie j>ogovarial Kalvin. »Če bi bilo kai važnega, bi se bil gotovo vrnil.« Šibila ie sedela še Pred polnim krožnikom, ko se ie Bea. ki ie servirala večerjo, dotaknila nienega komolca in ji šepnila, da ie Jona v kuhinji. Šibila ie sicer opazila, da sta postala Diana in Kalvin pozorna, vendar se ni mnogo zmenila zanju, temveč je zamrmrala neko opravičilo in brž odšla iz sobe. Jona io ie čakal na kuhinjskem mostovžu. Na njeno začudenje ii ie povedal, da Rihard že yse ve. »Kje je le izvedel, da pozna Ho\v-land njegovo skrivališče?« »Videl sem. da je oprezoval na vas.« ie odgovoril Jona. »In tudi nekai vaii-nega razgovora sem ujel. Mr. Rihard vam sporoča, da si nikar ne belite glave zaradi tega.« Vsa zmedena se ie vrnila v jedilnico. Diana in Kalvin sta io sprejela s pomenljivim molkom: nobeden izmed iijiiu je nj vprašal, kaj se ie zgodilo. Kalvinu se ie kar očitno pi proti moljem V boju proti moljem ima človek ma’o znanega, toda izvrstnega zaveznika. ki mu ie ime liaiezdnik. Ta na-jezduik — spada v neko vrsto os — išče mlade molieve gosenice in s pomočjo svoiega koničastega žela vbrizg-ne v vsako gosenico eno jajčece. V gosenici se razvije črviču podobna ličinka. ki svojega ,gos>titelia‘ od znotraj izžre. Čudno je. da se najprej ogiba vseh važnih goseničnih organov, tako da se gosenica kljub priskledniku lahko nekaj časa dalje razvija. Ko najezdnikova ličinka odraste, ie skoraj tako velika kakor gosenica sama. Tedaj le-tei pač bije poslednja ura. Sirota še dalje tke svoi zapredek, ki je pa zdai zanjo krsta, a za naiezdni-kovo ličinko prijetna zibel... Mno^gi molji so tudi žrtev pajkov in drugih sovražnikov žuželk. Vendar jih še zmerom ostane dovolj živih, tako da ima gospodinia precej dela. če naj se jih vseh odkriža. ^ Star. preizkušen recept — iztepanie. ščetkanie in sončenje- — se dobro obnese. Gosenice so zelo občutljive za svetlobo in toploto in že pri majhnem vznemirjenju zapuste svoje .stanovali je‘. Zato pa oblek ne smemo iztepati v sobi, ker dobe gosenice hitro nadomestilo za svoie prejšnje bivališče, bodisi v kakšni drugi obleki, bodisi v preprogi, prevleki itd. Če hočemo v že načetem blagu ukrotiti vse gosenice. je najboljše, ako ga polikamo z vročim likalnikom. Po navadi gospodinje volnene predmete. ki bi iih rade obvarovale pred molii. zavijajo v časopisni papir, ker so slišale, da ie tiskarsko črnilo moljem zoprno. Poudariti ie pa treba, da to ni tako neizpodbitno, kakor nepoučene gospodinje mislijo. Važno ie edino, da ie papir skrbno zaprt od vseh strani, sicer ie pa vseeno, ali ie bel ali potiskan. Papirja namreč moljeva gosenica ne more predreti; če od prei v blagu ni n ' ->nega legla, ne bo obleki, ki ie dobi o zavita v cel papir, ta škodljiva ličinka mogla do živega. Zato so debele, posebei za to izdelane papirnate vrečice, ki se dobro zapirajo, tako izvrstne za hranjenje volnenih predmetov. Med kemičnimi pripomočki za preganjanje moljev sta pač najboljša naftalin in kafra. Ne samo. da moljem smrdita, temveč učinkujeta, če jih v večji množini uporabljamo, tako zelo, da poginejo že molieve gosenice, na tudi molji sami in njih jajčeca. Zanesljiv pripomoček proti moljem ie torej tale postopek: obleko prezračite, iztepite in osončite, posujte z naftalinom ali kafro, zavijte v cel papir in spravite v zaboi. ki se dobro zapira. Učinkovitejši od vseh teh postopkov ie pač nainovejši način, kako za vse-iei preženete moliem tek do naših dobrih volnenih oblek. Že v tovarnah blago kemično tako preparirajo, da jim molii ne morejo do živega. Če izleže gospa moljevka na takšno blago jajčeca, mlade gosenice kmalu poginejo. tako da ne moreio narediti škode. Tako se dado preparirati razna krzna in blago, tudi če smo ga že prei uporabljali ali prali. Kajpak, dokler v gospodinjstvih tudi poslednja nogavica ne bo preparirana ali drugače zavarovana proti moljem, bo jalov ves boi proti tem drobnim. a zato tem bolj zagrizenim in nevidnim sovražnikom naših volnenih oblek. fPo švicarski Annabelli) j£lllllllllllll!lll1llllimilllllllllltll!llliL I O KV I R II « ta S E SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE, = ! KLEIN 1 = LJUBLJANA, VVolfova 4 = 'iiiimiiiiiiiiiiiininuumiiiiiiiiiiiiiur valnega sodnika, so ležali predmeti, ki so iih vsi le predobro poznali: vrv. ki je razrezana na dva kosa nehote spominjala na dve kači. sivkasta vrvca. Kalvinov dežni plašč in pisemski ovitek. ki ie bila v niem najbrže cuniica Sibiline večerne obleke. Šerif je sedel poleg preiskovalnega sodnika in se zdai zdai sklanjal k niemu. po tihem se pogovarjaie z njim. Očitno sta i preiskovalni sodnik i šerif zasledovala prav določen cilj. zakai njuna vprašanja so si sledila naglo drugo drugemu in niso dovoljevala nobenih izmotavanj. Na hitro sklicani porotniki so izvedeli iz pičlih besed zdravnika, ki je bil pregledal umorjenkino truplo, kaj vse se ie bilo zgodilo in kai ie dognala preiskava. Nato ie šerif razložil okoliščine, tičoče se predmetov, ki so ležali pred preiskovalnim sodnikom. Porotniki so poslušali resnih, zbranih obrazov. Zdaj zdai ie ta ali oni prikimal, ko da bi moi-al le še bolj podkrepiti resnost zadeve. Prvega so pozvali Jona. Izpriča! ie. ija ie ležala vrv. ki ie bila z njo obešena Eva Bohanova. zmerom v orod-nici hiše Abbottov, Prihodnja priča ie bil Kalvin. Hlastno ie odgovarjal na vsa vprašanja, malce razdraženo, ko da govori v obrambo in ne mara po nobeni ceni popustiti. Izjavil je. da ie dežni plašč, ki ga ie imela umorienka. njegova lastnina, povedal ie. kdaj sta zakonca Bohanova skupaj prebivala v hiši Abbottov. Uda i ie Eva odpotovala in kdaj se ie spet vrnila, in se io dal očitno zoper svojo voljo speljali do priznanja, da zakona med Evo in Rihardom Bohanom pač ni kazalo šteti med srečne. Na Sibilino začudenje je tedai nastopila čisto nova priča. Bil ie to pegast mlad mož. prodajalec iz ken-tigernske lekarne. Jecljaje in zarde-vaje ie izjavil, da ie v začetku poletja prodal Mrs. Pealovi kloroform. »Alj poznate Mrs. Peakivo?« * SREČA V NESREČI * Peljala sta se po madžarski ravnici. Sonce je žgoče pripekalo na elegantni, a vendar ves s prahom pokrit avto. Merilec za hitrost ie kazal osemdeset kilometrov. Bogati posestnik Geza Fi) Id var v ie z očmi. uprtimi v pusto cesto pred seboj, nepremično sedel za krmilom. Samo od časa do časa ie skozi naočnike ošinil poleg sebe sedeče liub-ko dekle. »Devetdeset kilometrov na uro voziva. Jolan! Kai praviš k temu?« Dekle se ie obrnilo k niemu: »Krasno. Geza! Ali mi verjameš, da se zdajle rajši vozim z avtomobilom, ko da bi ljubimkala v budimpeštan-ski kavarni? Ljubimkanje pri devetdesetih kilometrih hitrosti na uro sa mi zdi vse boli romantično!; Geza se ie nasmehnil: »Tako? Ali se ne bojiš nesreče?« »Misliš pri ljubimkanju?« »Ne. Jolan! Pri vožnji z avtomobilom !« »Madžarsko dekle vendar ne pozna strahu!« »Pogumno dekle si. a kako veš. da s teboj ljubimkam?« »To človek vendar čuti! ’ Mladenič ie zmanjšal hitrost in rekel: »Nazaj morava. Jolan. sicer bodo tvoji starši v skrbeh!-Geza ie avto obrnil, notem pa t zmerno hitrostjo vozil dalie. Zdajci ie avto obstal in (ieza se ie obrnil k svoji spremljevalki: »Jolan. kai bi storila, če bi te poljubil? £ Dekle mu ni odgovorilo. »Jolan! Kai bi storila, če bi te poljubil?« ie ponovil vprašanje. A tudi tolirat ni dobil odgovora. »Ali si nema. srček? io ie vprašal. >Ali si hrom?«, se ie nasmehnila. Tedai io ie Geza objel in io poljubil. Potem sta se odpeljala dalie. »Geza!« ie zažvrgolela Jolan. »Tako rada bi nekai časa šofirala. Ne boi se. dobro vozim! * Zamenjala sta sedeža, potem ie avto zabrnel. Spet je merilec hitrosti kazal 30, 40, 50 in 60 kilometrov, »Vozi počasneje, srček! - jo ie opomnil Geza. A Jolan ie še zvišala hitrost na 70 in SO kilometrov. Zdaici je Geza zagledal na cesti zapreko. "Počasi. Jolan! Zavri! Cigani z vozovi in konii so na cesti!« A svarilo ie prišlo prepozno. Še preden je avto obstal, se ie zadel r ciganski stanovanjski voz in ga prevrnil, da se ie iz niega vsula na cesto vsa mogoča gospodinjska roootija. Cigani so prestrašeni poskakali na drugo stran in iezno motrili avto. Geza ie stopil na cesto in nagovoril starega cigana, ki ie bil očitno lastnik prevrnjenega voza. 'Koliko odškodnine zahtevaš?« Stari cigan ie zmignil z rameni: »Ne vem, gospod! Ta voz ie bil moje edino premoženje.« »Tu imaš 200 pengov,« je dejal Geza. stisnil starcu denar v roko in ves vesel, da ie zadevo tako hitro uredil, skočil nazaj v avto. Cigan ie prišel k avtomobilu. »Kaj hočeš še?« ga ie vprašal Geza. »Ali ti id premalo?« Starec ie odkimal. »Ne, gospod! Rad bi vas samo vprašal. kdai se bo dama spet peljala tod mimo...« ’ FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul.6 pri trančfškanskem mostu Vsakovrstna otati, ra!;noniedi, ‘opioratn, rstorelr, liforametri, itd. Veuki iitim ur ’ »'nn.e m stecrnme. Samo kvalitetna ob ka Mladenič je pogledal Diano iu prikimal. »Da. tale ie. Rekla je. da potrebuje kloroform za bolnega psa. Moral sem ji dati precei veliko steklenico, ker nismo imeli manjše v zalogi.« Za njim je prišla Diana na vrsto. Videti ie bila na moč gosposka in nedotakljiva v svojem sivozelenkastem kostimu in z majhnim slamnikom enake barve. Odgovarjala ie hudo kratko, skorajda togotno na vsa vprašanja, ki so se likala Evinega in Ri-hardovega bivania ob Kentigernskem jezeru, in prav tako na kratko je opisala nenadejano Evino vrnitev. Ko ie sod. ik omenil nakup kloroforma, io odgovorila: »Da, nekoč sem res kupila kloroform. Dneva se ne morem vefi spomniti. Potrebovala sem ga za bolnega ovčarja.« »Ali ste porabili vso količino za psa?« »Ne. Ostalo ie še nekai. Koliko —< ne vem.« »Kaj ste storili z ostankom?« »Shranila sem steklenico v eno izmed shrambenih omar. Odsihdob ie nisem več videla.« »Torei ie mogel vsakdo v hiši do nie?c Da.« Nato ie moral Alfred, šerifov pomočnik. popisati Rihardov beg. Niemu je sledil oskrbnik Stacvieve hiše. togo-nog, sivolas mož nemirnih očesc. Pripovedoval ie, da se je pripeljal Rihard Bohan na večer umora s Howlandom Stacyjem okoli poli sedmih, in da ja po večerji odšel iz Stacvieve hiše. On — oskrbnik — ga ie videl, kako ie proti poli devetih zavil po poti proti jezeru. Howlanda niso pozvali. Šibila se is temu čudila in si je razlagala to zgolf z okoliščino, da ie Hovvland Rihardov odvetnik. Zavzela se ie tudi nad tem, da zavdania teti Ljudmili sploh omenili niso. Napeto si ie belila glavo, ali bodo nio zaslišali zaradi nočnega vk>-nia v njono sobo. Dalje prihodnja itfepiiznani genij USODA PRVEGA PARNIKA Kako je zaradi raztrganih dvorjanovih hlač propade! izum portugalskega kapitana Kapitan Blasco de Garav ie bil nedvomno najsvojevrslnejši mož svoje- Pa časa. Dve sto petdeset let pred ultonom, izumiteljem parnika, je ta mož tako popolno zgradil kolesno ladto. da je vse kazalo, da bo kmalu prišla v promet. A ljudje tedanje do-he še zdaleč niso bili tako zreli, da fn v njem spoznali genija. Po hudem 5oju z zavistjo in nerazumevanjem je Negovo delo propadlo — zaradi raztrganih mahedravih hlač...! Sodobniki so o Blaseu de Garavu takole napisali: »Leta 1543. je osivelo Kapitanovo glavo prešinila bistra misel in zgradil je stroj, s pomočjo katerega bi čolni tudi tedai, ko ni vetra. brez vesel in jader lahko pluli po morju...« Če je stari pomorščak mislil, da ga bodo njegovi rojaki zaradi njegovega izuma slavili, se je zelo zmotil. Sprva so ljudje tega fantasta, ki je hotel \sesla in jadra nadomestiti s kolesi in drogovi, samo pomilovalno gledali. Ko je pa Blasco hotel s svojo ladjo narediti poskusno vožnjo, ie završalo med ljudmi, da je stari kapitan v zvezi s hudičem. Blasco de Garav bi se bil najbrže lepega dne znašel pred sodiščem, da ni njegov izum zbudil pozornosti cesarja Karla V. Vladar, ki se je sam zanimal za razna matematična vprašanja, je razplasil. da se bo udeležil poskusne vožnje Blasco-vega parnika 17. junija leta 1543. — ta dan ie Blasco določil za poskusno vožnjo svojega parnikjj — se je v barcelonskem pristanišču zbrala velikanska množica ljudi. Tudi sam cesar s svojim spremstvom se ie pripeljal. Pravkar ie v pristanišče priplul dvesto-tonski dvojambornik »Trinidad«. Da bi stari kapitan ne mogel kakor koli slepariti, je cesar določil, naj preskusi svoi stroj na dvojamborniku, ki mu je bil popolnoma tuj. Blasco je dotlej skrivat svojo iznajdbo. Tokrat je pa pred očmi vseh zbranih radovednežev namestil počez čez ladjin krov os. na oba mena konca pa pritrdil kolesa na lopate. Na sredi palube ie potem pritrdil več vesel, zvezanih z jermeni, poleg pa postavil zelezen kotel, napolnjen z vodov Da bi ga ljudje ne mogli več dolžiti čarovništva in zveze s hudičem, ie to vodo zajel iz montserratskega svetega vodnjaka. Ko je vse to uredil, ie pod kotlom zanetil ogenj.. Nekai časa (e bilo vse tiho. Iz množice ljudi je bilo že slišati posrneh. Zdajci je pa puhnil z jambornika oblak pare, takoj nato so se pa začela vrteti kolesa. »Trinidad> je sprva počasi, potem pa čedalje hitreje zaplul po barcelonskem zalivu, naravnost proti vetru! Cesar Karel V. ie na glas izrazil svoje občudovanje in naročil svojemu zakladniku, naj si od blizu ogleda kapitanov izum in mu prinese obširno poročilo o njem. Potem se ie s svojim spremstvom odpeljal. Don Alvarez de Varda, cesarski zakladnik, ie takoj odšel na krov»Tri-nidada«. Kapitan Blasco se je na vso moč trudil, da bi visokemu gospodu razložil delovanje svojega stroja. Zakladnik je milostno kimal, čeprav o izumu ni imel niti pojma. Na nesrečo se ie pa cesarjev poročevalec stroju preveč približal. Eno izmed koles ga je zgrabilo za mahe-drave hlače iz flandriiske svile in mu jih tako raztrgalo, da ie žaganje, s katerim so bile podložene, da so imele pravo obliko, zletelo čez krov. Ko se je prah polegel, je cesarjev zakladnik z uplahnjenimi in raztrganimi hlačami stal pred kapitanom. Ves besen od jeze ie takoj nato odšel z ladje. Ker pa takšnega mogotca nihče ne sme razžaliti, ne da bi zato dobil zasluženo kazen, tudi Blasco-vemu stroju ni bilo prizaneseno. Don Alvarez ie cesarju poročal, da Blascov izum niti počenega grdša ni vreden, češ da ie v dveh urah prevozit samo osem milj, kar zmore tudi vsdk navaden fambornik. Poleg tega je novi stroj ljudem življenjsko neva-rerj. ker vsakogar, kdor se mu približa, zgrabi za obleko...! Takšno poročilo o Blascovem izumu cesarja seveda ni moglo navdušiti. Karel V. je Blascu prepovedal, da bi še dalje preskušal svoi stroj, za trud ga ie pa nagradil s preceis-no vsoto denarja in mu podelil naslov viteza »Reda goloba Kastiljskega«. Tako izum kapitana Blasca de Garava ni dosegel svojega namena in ie moral svet samo zaradi zakladnikovih raztrganilj maliecfravih hlač še četrt tisočletja čakati tehničnega napredka na tem polju. UGANKE Križanka 3456789^ ■ ■ : Donne e ragazze sostituiscono i loro mariti e fidanzati, richiamati sotto le armi, nelle fabbriche dell’industria bellica. L’illustrazione rappresenta numerose macchine, maneggiate da abili mani femminili. — Italijanske žene in dekleta nadomeščajo svoje v vojsko vpoklicane može in zaročence pri njihovem delu v tovarnah za orožje. Na gornji sliki vidite dolgo vrsto strojev, ki jih upravljajo spretne ženske roke. »Naneropolis«, mesto pritlikavcev Pritlikavec Julij Gont iz Budimpešte Je prišel na zanimivo zamisel, da bi po vojni ustanovil pravo liliputansko mesto, v katerem bi bilo vse nreieno Blede na velikost pritlikavcev. Ker živi na svetu okroulo 56.000 pritlikavcev. bi moralo biti mesto torei precei veliko. Iznajdljivi Gont si ie za mesto Lift-putancev izmislil tudi že ime. Krstil ca ie >Naneropolist. Ime izvira iz italijanske besede >nano«. kar pomeni pritlikavec. Koliko spanja potrebujemo? Človek potrebuje mnogo manj spanja. kakor navadno mislimo. Seveda je pa potreba po spanju odvisna od človekov e ir a telesnega ustroja in njegovega dela Jez dan. Pruski kraii Friderik II. Veliki (1712.—1786.1 ie na primer potreboval samo štiri ure spanja. nemški pesnik Goethe (1749.—1832.) ie pa zelo ljubil posteljo in [e včasih spal nepretrgano tudi po štiri in dvajset ur. Napoleon (1769,—1821.) ie potreboval samo pet ur spanja na dan in ie nekoč deial: »Odrasel mož potrebuje pet ur spanja, mladenič šest ur. sedem ur spanja potrebujejo ženske, bedaki pa osem ur.< Da pa ta njegova trditev np drži. ie dokazal poleg množili drugih ludri nemški državnik Bismarck (1815.—1898.). ki ie bi! velik zaspanec. Odkod smotka? Ko ie Krištof Kolumb pred 450 leti odkril Ameriko, ie videl tamkajšnje prebivalce kaditi smotko, O tem ie napisal v svoi dnevnik naslednje vrstice: »Moia dva priiatelia sta srečala mnogo Indijancev in Indijank, ki so imeli v ustih zvite liste rastline, ki se no indijansko imenuje ,tabako‘. Indijanci to zvito listič na koncu prižgo n potein vdihavajo dim.« Verjetno ie. da Indijanci tedai niso kadili iz užitka, temveč tim ie bilo vdihavanje dima prižganega tobakove-7« listja samo verski kult. Živali si postavijo straže Antilope, zebre in gazele imam ■nnogo sovražnikov in so zato zelo plašne in previdne Kadar se v čre-lab po sto in sto paseio po afriških riašnikih. postavijo vselej ob levi in lesni ctrani črede stražo ki budno ;iazi. ali se morda ne bliža sovražnik Eskimom se ne rode dvojčki ali trojčki Eskimska mati nikdar ne rodi dvoj iikov ali celo trojčkov, kakor se to pogosto dogaja uri drugih prebivalkah «aše zemlje. Znanost doslej te čudne ..ie ni moi/Ja tK»»*uitL Raziskovalec polarnih krajev Nan-«en pijpove.djije o mnenju Eskimov glede tega takole: »Ho sem nekoč pripovedoval v eskimaki družbi, da evropske matere pogosto rode dvojčke ali celo troicke, se ie neka Eskdmka zasmejala in jekla: .Potem Evropke pač niso takšne kakor me. Pri nas rode matere zmerom samo po enega otroka!'« Moč kobrinega strupa Strup nekaterih kač ie izredno močan. En sam gram kobrinega strupa, ki bi ga vbrizgali v kri. bi na primer umoril nič mani ko 167 ljudi. Kitajci so iznajdljivi Kitajci so prišli do raznih odkritij ti izumov včasih po več stoletij pre>. vropci. 250 let pred Kr. so na primer že poznali čop iz dlak. leta 200. pr. Kr. so bili že izumili vodno uro. leta 136. pr. Kr. pripravo za zaznamovanje potresov. leta 121. pr. Kr. kompas, leta 617. po Kr. pa beli porcelan in še mnogo drugega, česar Evropci še niso poznali. Če poslušalci zaspe Govorniki na Kitajskem, najsi bodo že politični ali kupčijski. prirejajo svoje govore ponoči, in sicer v odprtem prostoru, ki ima vhod z ulice. Ti govorniki imaio pred seboi na mizi_ debelo palico, s katero od časa do časa. ne da bi sami prenehali govoriti udarijo mačno po mizi, da prebude tiste poslušalce, ki so zaspali. Anekdote Grški zgodovinar Plutarh (40.—120. po Kr.) pripoveduje v nekem svojem spisu o Rimljanu, ki se ie ločil od svoje žene in so ga njegovi prijatelji zato oštevali. »Ali ni bila lepa?« so ga vsi po vrsti izpraševali. >Ali morda ni bila sramežljiva?« Rimljan ie sezul čevelj in jim ga pokazal, rekoč: »Ali ni lep in lepo izdelan? In kljub temu,« ie potem prisiavil. »mi nihče izmed vas ne more povedati, kje me žuli.« * Grškega modrijana Sokrata (470. do 399. pr. Kr.) je nekoč vprašal eden izmed njegovih učencev za svet. ali nai se poroči ali ne. »Oboje boš obžaloval,« mu ie modro odgovoril Sokrat. * Atenski vojskovodja in državnik Te-mistoklej (525.—459. pr. Kr.) je nekoč rekel svojemu sinu: osebnost v Vodoravno: 1. Hrib nad Litijo. 2. Medmet; svojilni zaimek; kratica za svojeročno. 3. Dnina, zaslužek;_ angleški izraz v nogometu, kadar žoga zapusti igrišče. 4. Nemški veletok in ali, pri nas ga pa prav dobro po-! znajo posebno zidarji, igralci in šolarji; na poseben način zmleto žito, ;koruza. 5. Srbsko zborovanje; Zolajev roman (žensko ime). 6. Zveden, vešč. 7. Kvarta; Izakov sin. ki je pravice prvorojenstva prodal za skledo leče; nekdanja uradna kratica. 8. Nemški lipa; predlog. 9. nemočen (i = j); prsten, g-linast. 10. Okrajšava za internacionalen; prizori, nastopi, slike, odri (tujka). 11. Prebivalec nekdanje rimske province. 12. Pogostno žensko ime (hebr. »Boži-dara«); kratica za anni currentis. Navpično: 1. Vrsta pregibnih besed »Ti si najmogočnejša vsej Grčiji!« »Zakaj?« se je začudil deček. »Zato,« mu je pojasnil Temistoklei. *. ,_______ _____ »ker Atenčani vladajo Grčiii. iaz po-lv siovnicMmriož.). 2."Ptica roparica veliujem Atenam, meni zapoveduje! (j = u); italijansko mesto v Toskani tvoia mati. ona pa uboga tebe!« X + v. 3. Indiisko in afriško govedo, ki nosi maščobno grbo na gornfem Filmski igralci med seboj& hrbt-a: -slo^a%>.pesto, 4. Baje- Neka lepa filmska igralka ie bila nekoč jezna na Mauricea Chevalieria in mu je takole zagodla: »Ne bodi domišljav, Maurice! Da boš vedel: tudi ti nisi brez napak!« »Vsak ima svoje napake,« se je branil igralec. »Ali misliš, da si ti brez njih?« »Eno samo napako imam,« je rekla igralka. . »Not katero?« ie vprašal Chevalicr. »Nečimrna sem. Včasih po ure in ure presedim pred zrcalom in občudujem svoio lepoto.« In temu tj praviš nečimrnost?« se )e začudil Maurice. »To je vendar samo domišljavost!« Zanimivosti z vseh vetrov V San Franciscu ie neki otrok požrl po nesreči več uspavalnih tablet. Ko ie njegova mati opazila nesrečo in se zavedela, da preti njenemu otroku smrt. če bo zaspal, ga je štiri ure venomer pretepala, samo da ie ostal buden. Tako mu ie rešila življenje. Največ štorkelj živi v bližini mesta Timbuktuja v Sudanu. Lahko bi jih našteli okrog sto tisoč. Najvztrajnejši jahač vseh časov je bil nedvomno Karel Veliki (742,—814.). V 46 letih ie prejahal namreč nič manj ko 80.000 kilometrov, torei dvakrat toliko, kolikor meri ekvator. na etiopska kraljična, ki jo je na skalo prikovano rešil Perzej — je tudi ozvezdje z ogromno špiralasto meglenico: osrednji črki iz imena pod 12. vod. 5. Sovražnica železa; oster, ščemeč, razdražujoč, trpek; začetnici znamenitega zvezdoslovca, ki je »ustavil sonce in pognal zemljo« in čigar 40oietnieo smrti smo praznovali letos. 6. Oblika pomožnega glagola; kazalni zaimek; oblika pomožnega glagola. 7. Muha, ki zelo kratek čas živi. 8. Evropsko mejno gorovje in reka; žensko narodno ime. 9. Prebivalec .baltiške državice; konec brez začetka. ;:10. Kemični znak za krom; papirnat denar. 1ZPOLNILNICA O .0 .n.k — po . ..vi — .. učen.. — samo .ta.... — .... or — blat} p . es .. — .tc.a — .. o . aba — st.... nica — . iskar.... Izpolnite besede, da se Vam razodene moder izrek. STOPNICE 1. a 2. a a 3. a a a 4. a a a a 5. a g g s: K 6. S S g i 1 1 7. 1 I r r r z Zažigalne ploščice, orožje proti žitnim poljem 1. soglasnik, 2. zaimek, 3. lnftsko i ime, 4. rastlina, 5. preklja, 6. slov. [pesnik, 7. pojasnitev. Med nevarne stvari, s katerimi sovražnik skuša uničiti poljedelske pridelke, zlasti bogata žitna polia, spadajo tako imenovane zažigalne ploščice, ki so od vseh še najbolj zahrbtne. V naslednjem nekai pojasnil, kakšne so te ploščice in kako se vžigajo. So to maihne bele ali barvaste ploščice iz celuloida. Navadno imajo obliko kvadrata, čigar stranica meri 5 cm. Nekatere vrste teh ploščic so seveda tudi večje in se uporabljajo v posebne namene, recimo tam, kjer bi bile male ploščice premalo učinkovite. Sredi te ploščice ie majhna okrogla odprtina v premeru poldrugega centimetra, v kateri ie pritrjena kroglica belega fosforja (ki se pri stiku z zrakom užgel, zavita v majhno, teričico. ki ie na zažigalno ploščico pritrjena z dvema sponkama. Zažigalne ploščice imajo shranjene navadno v vodi ali pa v kakšni drugi tekočini, s katero se omenjena tančica napoji in s tem preprečuje, da bi se fosfor, okrog katerega je ovita, užgal že takoj v prvem trenutku, ko letalo odvrže zažigalno ploščico Pozneje pa tekočina izhlapi, fosfor se posuši in zagori ter tako z lahkoto užge celuloidno zažigalno ploščico. Ploščica gori s približno 20 cm visokim živim plamenom običajno le nekaj minut. Morda se bo kdo smejal na račun učinkovitosti tega drobnega napadal- nega sredstva, a vedeti je treba, da eno samo sovražnikovo letalo lahko zažene na deset tisoče takšnih zaži-galnih ploščic in da se te ploščice v primeru deževnega vremena ali vsaj če je zrak močno vlažen, užgo šele po nekaj urah, včasih celo čez več dni. Kako jih pogasiš Kakor ie vselej, kadar kdo nastopi s kakšnim novim orožjem, prvo vprašanje, kako poiskati primemo proti-orožje, je bila tudi pri teli zažigalnih ploščicah, čim so začele deževati z neba, prva mtsel, kako jih pogasiti in naredili neškodljive. Pest zemlje ali kozarec vode zadostuje, da pogasiš gorečo zažigalno ploščico. Toda treba je paziti na to, da fosfor povsem zgori, zakaj utegne se sicer zgoditi, da kdo tisto pest zemlie odstrani ali da se vlažna tenčica, v katero ie Fosfor ovit, posuši, in se potem ploščica nenadno spet užge. V primeru, da zažigalna ploščica pade na kraj, kjer v bližini rii nobenih vnetljivih stvari, ki bi bile količkaj vredne, je najbolje, da kar pustimo, da ploščica vsa zgori. V nasprotnem primeru pa jo velja zabrskati s prstjo ali politi z vodo ter jo potem odnesti na krai. kjer ni nobene nevarnosti, da bi naredila kaj škode, jo tam pustiti, da povsem zgori, ali pa jo zakopati vsaj po! metra globoko v zemljo. Toko ie treba ravnati tudi s ploščicami. ki se še niso bile užgaia. Kako se vnaprej zavaruješ pred njimi Potem nastaja tudi vprašanje, ali se je mogoče na kak način pred^; takšnimi zažigalnimi ploščicami že v naprej primerno zavarovati. Odgovor je trdilen. Prvi tak ukrep obstoji v tem, da ima vsaka vas ali celo vsaka kmetija posebni zaščitni oddelek, posebno stražo ,ki je dobro izurjena in opremljena z lopatami, krampi in dni-;; gim potrebnim orodjem, imeti pa morajo seveda na razpolago tudi dovoli!! vode in posode zanjo. Poleg tega pa je treba paziti tudi na to, da se žito čimprei spravi s polia in da se nizko požanje. Tam, kjer so širna žitna polia, ie pametno, če kmetje ne začno žeti kar od kraja, pač pa požanjeio žito naiprei v gotovih pasovih, širokih 5 do 10 metrov, ki se vlečejo pravokotno na smer vetra, tako da se ogenj spričo vetra ne more naglo razširjati. Tudi pri tem, ko devaio žitne snope v kupe nai kmetje pazijo, do t: kupi ne bodo narejeni drug za drugim v smeri, v kateri običajno piha veter, ker bi se v tem primeru utegnilo zgoditi, da bi se ogeni lahkoto in naglo razširjal od kupa do kupa in bi potemtakem v gotovem času vse žito zgorelo, čeprav ie bilo že požeto. Kupi naj bodo tudi v primerni razdalji drug od drugega, najboljše pa je, če žito ne ostane predolgo na njivah. Končno ie pridelek treba tudi primerno porazdeliti in ga ne vsega nakopičti na enem meslu ter zlasti ne skladati žita v snopih kje v bližini hiš. ČRKOVNICA P R O E V C P N O E D Ž I S D E K M U O G D S R A E M C E E G B A E S Razrešite življenjsko resnico! NAGAJIVA STEKLENICA Zak^ij tako težko pijemo ali tonimo steklenice z ozkim vratom? Kako bi to fizikalno razložili? IZLOČILN1CA Postrv, Prado. btrač. prizma, sanje. S oti ja. Iz vsake besede vzemi po dve črki, ki ti sestavijo naslov Cankarjeve knjige. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno: 1. korobač, ost. 2. ubod. Hc-fstia. 'i. bos, piškoti. 4. Jabolko, op. 5. serum, Ada. 6. an»s, Egon. 7. oer, Mline (— gnila). 8. ie, njuhati. <). statura, iks. 10. teloha, prsi. U. »rt Adelaid(e). — Navpi.no: 1. kub, sadisti. 2. obojen, eter. ■1 Iiosario, alt. 4. od. Husento. 5. pom (~ bom), rjuha 6 Ahil, urad. 7. Češka, aha h. skodela, pl. 0. Oto. ag:tira. 10. sito, onikfti.* 11. Taiping, Sid. čaroben lik: 1. pod, 2. polet, 3. polonij, 4. denar. 5. tir. ! Enačba: a — bolero, h = Ero, c = raj«, ’d — Ka. e rr jrrobar, f = bar. g — hra* • kada, h - Rada. i koristi, J = isti, k — | robida. 1 : Ida. — Boljši grob, kakor rob. J Posetnica: Skladatelj * Uganka: Stroju',ca. »Lepo. toda rada bi imela pod to obljubo vaš podpis.« Mary je izpolnila pogodbeni obrazec, ki jih je uporabljala v svoji pisarni. Dafna ga je spravila v ročno torbico in odšla. Mrs. Darleyeva je bila v avtomobilu že vsa na trnih. Odpel jali sta se naravnost k .Lordu in Taylorju‘. Mrs. Darleyeva jo je odvedla v konfekcijski oddelek, kjer je cvetela razprodaja. Prodajalka jima je pokazala več večernih oblek, toda pri vsaki je Dafna odkimala. »Vendar se morate odločiti za eno izmed teh oblek,« je živčno vzkliknila Mrs. Darleyeva. »Saj ne gre zame. Prišla bi v vašo družbo v vsaki spodobni večerni obleki. Menda mislite, da bi rada izbila iz te obleke kakšno osebno korist? Na krivi poti ste! Saj pač želite, da bi naredila vtis, da sem prava vojvodinja, ali ne? Vidite, in živ krst nama ne bo verjel, če se bom pokazala v tej obleki. Nesmiselno je, če bi io pri takšni stvari radi poceni odnesli. Boljše je, da vse skupaj pustiva!« Ko sta pol ure preživeli v podobnih dvogovorih, se je Dafna oprostila pri prodajalki, da sta zaman tratili njen dragoceni čas. »Vse to ni pravo,« je dej a la v Mrs. Darleyevi. »Mislim, da je boljše, če oblečem svojo staro obleko. Vsaj poda se mi, česar o teh oblekah pac ne morem trditi.« Naposled se je gospa Darleyeva, čeprav vsa besna, vendar od Dafrti-nega prigovarjanja začarana, sprijaznila z mislijo, da bo treba, kupiti drugačno obleko. Odpeljali sta se v neko drago trgovino, kjer so ravnokar zapirali, tu je Dafna tožno vedela, kaj hoče. V pol ure je bila oblečena od nog do glave. Mrs. Dar-leyeva je strašno stokala nad izdatki. »Vendar morate priznati, da dise te stvari po pravi vojvodinji,« je rekla Dafna. »Zelo ponosni boste name, Mrs. Darleyeva, ko me boste drevi zagledali.« »To bo najdražja večerja, kar sem jih kdaj priredila,« je odgovorila Mrs. Darleyeva. »Nikoli več ne boi® potovala v Evropo!« _ »Upam, da imava vse zavoje. Prosim, peljite me domov! Ne morem sama nositi vseh teli zavojev, denarja ea taksi pa nimam.« Mrs. Darleyeva ni odgovorila. Dafna ji je bila kri izpila. Brez besede ji je dovolila, da se je naslonila v oblazinjeni sedež velike limuzine in zaklicala šoferju svoj naslov. Molče rta se vozili po velemestnih ulicah. Zdajci je Dafna potrkala na steklo in velela šoferju, naj ustavi. Mrs. Darleyeva jo je začudeno pogledala. »Orhideje!« se je zasmejala Dafna. »Skoraj bi bila pozabila nanje! Šele ko sem zagledala cvetličarno, sem se domislila.« »Ne potrebujete orhidej!« je ostro vzkliknila Mrs. Darleyeva. ) Prav imate,« je odgovorila Dafna. -..a obleko, ki sva jo kupili, se bodo vse lepše podale bele gardenije, ke grem. da jih naročim. Poslali mi jih bodo na dom.« še preden je mogla Mrs. Darleyeva ugovarjati, je Dafna lahkotno skočila iz avtomobila in odhitela v cvetličarno. Mrs. Darleyevi je od jeze obtičal beseda v grlu. čez nekaj minut se. je Dafna vrnila, z njo pa pro- D-kaj n imate tekočega računa, • • Dar!eyeva,« je ljubeznivo rekla Dai.ia. »Plačati morava takoj. Naredili mi bodo liubek šopek. Koliko bo Le? - je vprašala prodajalca. »Deset dolarjev, madame.« »Deset dolarjev,« je ponovila Dafna Mrs. Darlevevi. »Res poceni! Naj-lepše cvetlice so, kar sem jih kdaj videla. Na črno obleko se bodo čudovito podale,«. Sedla je v avto. »Moj naslov imate?« se je obrnila k prodajalcu, »Da. madame,« je odgovoril. Obstal je pri vratih avtomobila. Dafna je nalahno dregnila Mrs. Dar!eyevo. »Morate plačati, čaka vas' Mrs. Darleyeva se je namenila, da se bo pritajila, kakor da ji vsa zadeva ni nič mar. Pogled na tega mla- mmmm mmmm sedati asm? •W« »Vlfe * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŽNJEOA DEKLETA * »Kakšna škoda,« je vzkliknila ena Izmed dam z glasom, ki je izdajal, da ji ne verjame. ge( (ja straši prava epidemija hripe. Mislim, da je tega krivo spremenljivo vreme. Prav davi sem si mislila, da se prav nič ne bi čudila, če bi princesa Mrs. Darleyeve do ve- dega moža, ki je stal ob njenem avtomobilu gologlavj gladek kakor jegulja in se uslužno, vendar nekoliko zviška smehljal, jo je pa prepričal, da tega ne more storiti. Segla je v ročno torbico in naposled potegnila iz nje desetdolarski bankovec. Stisnila mu ga je v roko. Priklonil se je in zapri vratca avtomobila. V Mrs. Darleyevi je vse vrelo. Skušala je izračunati, ali bo današnji večer vreden vseh teh stroškov, kaj- Sak, če se bo vse dobro končalo in o Dafna zadovoljivo odigrala svojo vlogo. Sovražila je Dafno. Ni se mogla domisliti, ali je kdaj poznala človeka, ki bi ga huje sovražila, in že sama misel, da jo bo morala dreyi z vso častjo sprejeti v svoji hiši, ji je bila strašna. Tolažila se je z upanjem, da bo vse to trajalo samo en večer in da pozneje o njej ne bo nič več slišala ne videla. Zdaj je že obžalovala, da se je odločila za to komedijo. Avto se je ustavil pred hišo, kjer je stanovala Dafna. »Moji gostje bodo prišli okrog osmih,« je rekla Mrs. Darleyeva. »Boljše bo, da pridete nekoliko preje — deniva o poli osmih — da se se pomeniva, kaj boste govorili z ljudmi. Domeniti se morava tudi, kje sva se spoznali in tako dalje. In Tazen tega se boste lahko nekoliko vživeli v okolje, ki ga niste vajeni.« Pomolila je Dafni posetnico. »Tukaj je moj naslov,« je rekla. Dafna je vzela posetnico, ne da bi jo pogledala. »Poslali mi boste okrog pol osmih svoj avtomobil,« je dejala. »Moj avtomobil?« Predrznost tega dekleta res ne pozna meja, je pomislila Mrs. Darleyeva. »Seveda. Nimam denarja za taksi, razen tega ne bi naredila dobrega vtisa, če bi se pripeljala v tako navadnem vozilu. Ali ne mislite, da bi bila boljša limuzina?« Mrs. Darleyeva se *je odpeljala domov; v njej je vse kipelo od sovraštvo do tega dekleta, ki se mu je izročila na milost in nemilost za en večer svojega življenja. Morala se ji bo ukloniti, morala se ji bo smehljati m se ji prilizovati, sicer bo ta predrznica vse odkrila in jo pred vsem svetom osmešila. O, kako si je zdaj želela, da se nikoli ne bi bila lotila te nesrečne zadeve! Dafna se je, obložena z zavoji, vzpenjala po temnem stopnišču v htši gospe Grayeve. Njeni občutki so bili cisto drugačni kakor občutki gospe Darleyeve. Drevi si bo torej lahko privoščila zabavo, ki je po njej tako hrepenela. Drevi bo popolno oblečena od nog do glave prvič v svojem življenju stala v jarki svetlobi žarometov sredi gledališkega odra resničnosti. Ni pričakovala, da bi spoznala kakšne imenitnike, gospa Darleyeva pac najbrže nima posebno slavnih prijateljev in znancev. Kakor koli že, gotovo se bo izvrstno zabavala! Bo vsaj nekaj novega. Odvila je zavoje, vzela iz enega dragoceno črno večerno obleko, jo zravnala in obesila na obešalnik. Čeznjo je obesila večerno ogrin jalo. Nato je vzela iz svilenega papirja nove čevlje in skoraj zaljubljeno ogledovala tenčične nogavice iz čiste svile in elegantno večerno torbico. Naposled se je slekla, zlezla v domačo obleko in odšla po hodniku v kopalnico. Pol ure je z naslado ležala v kopalni kadi in uživala. Bila je zadovoljna s seboj in z vsem svetom. »Nekaj sem ga polomila,« je zdajci pomislila, »če bi bila napela prave strune, bi bila to staro škatlo prego--vorila^ da bi mi kupila biserno ovratnico, čeprav iz nepravih biserov.« »Miss Mihaelis! Miss Mihaelis U »Kaj je?« Dafna je pravkar prijetno topla in sveža zapuščala kopalnico. »Prinesli bo nekakšen zavoj za vas,« ie dejala Mrs. Grayeva. »Mislim, da so cvetlice. Kdo vam Jih pa pošilja?« Dafna Je stopila nekaj stopnic gospe Grayevi nasproti. »Ali ste se kopali?« jo je vprašala gospa Grayeva. »Da,« je odgovorila Dafna in ji vzela iz rok zavoj s cvetlicami. »Saj »te se bili že zjutraj kopali. Ni dobro, da ste toliko v vodi. Izpila vam bo dušo iz telesa.« Dafna se je zasmejala, se vrnila v svojo sobo in zaklenila vrata za seboj. Pobožno se je jela oblačiti. »Miss Mihaelis! Miss Mihaelis!« Vsa hiša je bobnela pod koraki gospe Grayeve, ko je tako hitro, kolikor je s svojimi sto petnajstimi kilami mogla, koračila po ozkih, slabo razsvetljenih stopnicah. Razburjeno je potrkala na Dafnina vrata. »Miss Mihaelis! Spodaj ie šofer in vprašuje po vas/ In kakšen avto ima! Skoraj tri hiše dolg!« Mrs. Grayeva je bila očarana in ponosna, vendar so jo mučili pomisleki in slabe slutnje. AVto, kakršen je staj pred njeno hišo. in uniformirani šofer, ki je pozvonil pri njenih vratih,_bosta zbudila zavist pri vseh sosednjih oddajalkah sob, tako da jo bodo nekaj tednov gledale z dolžnim spoštovanjem... Vendar je gospa Grajava na dnu srca upala, da Dafna ne počne nič nepoštenega. Kot odda-jalka sob je v dolgih letih svoje življenjske poti doživela marsikaj nenavadnega in presenetljivega. Poznala V 24 U R A H barva, plasira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA je takšne zgodbe. Lepo, delavno in pošteno dekle več let strada in se bori za vsakdanji kruh — in nato eez noc cvetlice, avto. čudovite obleke... Brrr, če zavrti takšna šara dekletu glavo, je to začetek konca! »Hitro, Miss Mihaelis! Na vas čaka!« Dafna je odprla vrata. Mrs. Graye-va jo hotela še nekaj pristaviti, toda ko je zagledala Dafno, ji je začudenje zaprlo sapo. Dafna se je bila pošteno potrudila, da se je oblekla, počesala in uredila tako, da je bila zadovoljna sama s seboj. Zlati kodri so se, lesketali, prosojna svetla polt se je blestela kakor alabaster izza koničastega izreza črne obleke. Velike oči so sijale sinje in skrivnostno iz belega obraza, ki ga ni kazila nobena umetna bai*va, Samo ustnice so bile zelo rdeče in so se čudovito odražale od siceršnje bele in zlate nežnosti njene lepote. »Miss Mihaelis!« je vzkliknila gospa Grayeva. »Ne. kaj takšnega!« Dafna si je vnemamo likala nohte na levici. »Ven greste torej?« je vprašala Mrs. Grayeva, ko je spet prišla k sapi in se spomnila, da je Dafna vendar samo najemnica njene najcenejše sobe. »Najprej cvetlice in zdaj tak avto! Da, saj pravim, če je človek mlad in če zna kovati železo,, dokler je vroče, zakaj pa ne? Kajpak, dokler je vse prav in pošteno! Enkrat za vselej vam pa povem, da v svoji hiši ne trpim kakšnih čudnih zgodbic! Bila je zmerom poštena ta hiša in bo tudi ostala, ali razumete?« Dafna ae je nasmehnila In si jela likati nohte na drugi roki. »Obleka je tudi nova, kajne?« Je vprašala Mrs. Grayeva. »Videti je, da ste zadeli glavni dobitek. Pohitite vendar! Šofer čaka že pet minut« Odveslala je h kauču, kjer je ležalo večerno ogrinjalo, okrašeno s krznom. Radovedno ga je potipala. »Baržun in krzno in vse novo!« je zakrakala. »Hm, vidim, da ste to pot res terno zadeli. Saj ste tega tudi vredni in že ste pametni, uredite tako, da se bo poročil z vami, preden se vam bo preveč približal. Poroka je edini pravi cilj za takšno mlado dekle, kakor ste vi — in nič pred poroko, ali ste me razumeli? Kaj naj torej rečem šoferju?« »Naj počaka!« »Tako je prav!« Gospa Grayeva je še nekaj trenutkov stala na pragu in si ogledovala Dafno, nato je odšla v pritličje m odveslala skozi kuhinjo k sosedi, da ji bo takoj poročala o srečni osvojitvi svoje najemnice. Dafnina zapestna urica je kazala točno osem, ko si je Dafna ogrnila večerno ogrinjalo okrog ramen, vrgla še _ bežen pogled _ v zrcalo in nato počasi in dostojanstveno odšla po stopnicah in stopila v avto. IV Gostje gospe Darleyeve so bili že zbrani v salonu njene hiše v žgolenjem delu Pete Avenuje. Dva služabnika sta natakala coctaile. Salon je bil preobložen in se _je nekam preveč šopiril od bogastva in razkošja, toda eoctaHi so bili dobri in gostje so stali v majhnih skupinah, kramljali in se smejali. Samo Mrs. Darleyeva .je bila vsa zaskrbljena. Kdaj pa kdaj se je živčno ozrla proti vratom. Že _ štirideset minut je minilo, odkar je poslala svojega šoferja z avtom po Dafno, in dekleta še zmerom ni bilo. Mrs. Darleyeva ni imela drugega poroštva kakor njeno besedo, da bo res prišla. Vsi gostje so bili že zbrani, samo Dafne ni bilo. Mrs. Darleveva si ni upala pomisliti, da je sploh ne bi bilo. zdaj. ko je vendar izdala zanjo toliko denarja. >Oh, da bi se le ne bila lotila te nesrečne zadeve!« je gotovo že desetič ta večer pomislila gospa Darleycva. Tedaj je pristopil k n.iej prijeten, debelušast gospod srednjih let, držeč v levici šilce coctaila, v desnici pa kruhek, obložen s kaviarjem. »Kje je torej dražestna ruska princesa, ki ste mi jo obljubili, da mi bo delala družbo pri mizi?« je vprašal ljubeznivo.^ »Odkar ste mi pripovedovali o njej. se že veselim, da io bom spoznal, če ne bo kmalu prišla, se bom upravičeno zbal. da ste si io izmislili!« Mrs. Darleveva je vsa zardela, toda prisilila se je k ljubeznivemu na- cera še umrla za hripo,« je pristavila neka druga dama in žela za svojo duhovito zbadljivko smeh vse zbrane družbe. Mrs. Darleyeva je pa preslišala ta emeh. Brž ko bo prišla Dafna, bo odrešena vseh teh zlih jezikov. »Zelo me je jezilo,« se je spet obrnila h gospodu Howardu. »Nisem vas hotela razočarati in sem ugibala in ugibala, koga naj namesto nje pova-bun. Prav tedaj mi je pa na lepem padla v hišo vojvodinja Mayflower-ska, prav kakor bi bila slutila mojo zadrego.« Nekaj dam je stopilo bliže, ko so slišale poslednje besede Mrs. Dar-leyeve. »Takšno naključje!« je nadaljevala Mrs. Darleyeva. Zdaj se je že spet obvladovala. Prva laž je bila najtežja, zdaj je šlo lahko in veselo kakor po maslu. »Potuje s svojo jahto okrog sveta in jc zelo svojevrstna, prav nenavadna genska. Davi je prispela v Newyork, jutri zjutraj se bo odpeljala dalje. Rekla nii je, da se bo pač prej še oglasila pri meni. Prijateljici sva. Na Angleškem sem namreč stanovala pri njej in vojvodi na njunem gradu.« Gostje so sprejeli njene besede s šepetom, ki je izdajal zanimanje. »Čudno, da nam ni nikoli pripovedovala o njej,« je dejala neka dama drugi. »čudna ženska. Prav lahko, da st bo čez nekaj minut prikazal na pragu služabnik z brzojavko, da si je vojvodinja zlomila nogo, ko je plezala z velikega jadra na jahti. Mrs. Darleveva rada kakšno takšno zagode.« Mr. Hovrard je bil pa vseeno videti razočaran. »Upal sem, da bom spoznal dražestno mlado Rusinjo,« je dejal, »in 'vse, kar bom videl, bo starinska, posušena Angležinja!« »O ne, saj sploh ni stara! Le počakajte, da jo boste videli!« Mrs Darleyeva je čutila, kako se ji vrača samozavest. Vsekako se ji jc posre čilo, da je zbudila nekaj zanimanja in lahno vzburjenje med- svojimi gosti. »Ali bo prišel z njo tudi vojvoda?« je vprašala ena izmed dam. »Ne, žal ne. Mislim, da ne bo utegnil. Toliko opravkov ima na jahti, ker nameravata jutri takoj ob zor. odpotovati dalje.« »Kje pa žive na Angleškem?« »Na jugu. Kakšno lepo posestvi imata! Pravi, starinski grad z dvižnim- mostom in z vsem, kar spada h smešku. že samo okoliščina, da Mr. Hovvard prišel na njeno večerjo, je nekaj pomenila. Bila je velik uspeh. Mr, Hovvard je bil nedvomno med vsemi gost jvažnejša osebnost. Ne samo, da je bil borzni senzal in večkraten milijonar, bi! ie tudi iz ene najodličnejših newyorških družin. Nobeden izmed gostov Mrs. Darleyeve se ni mogel ponašati s tako slovečim priimkom, čeprav so bili vsi bogati, se venoar nihče ni mogel pobahati, da bi bil v sorodu s tako zvenečimi imeni Amerike kakor Mr. Hovvard. Nekaj dam, stoječih v bližini, se ie pri besedah Mr. Howarda porogljivo nasmehnilo. Menda so bile vse prepričane, da je ruska princesa samo izmišljotina. »Da, Mr. Hovvard,« je živčno odgovorila Mrs. Darleyeva, »bojim se, da vas bom morala razočarati. Tajnik princese Štefanije mi je davi telefoniral in mi sporočil, da je princesa obležala za hripo.« takšni graščini. Trenut burgova, vidim, da bi Mr. Kraft rad govoril z menoj.« Mrs. Darleyeva je bila vesela, dlje lahko naposled ušla križnemv | ognju zasliševanja. Bila je besna na j Dafno, ker ni prišla ob času. kakoi 1 sta se bili domenili, da bi se poptgj še o vsem dogovorili. Zdaj bi uteg niia povedati čisto kaj drugega, kakor je natvezila svojim gostom ona. To dekle je bilo res površno in ne premišljeno! »Meni se zde Angležinje zmerom zelo zabavne, ali ne. Mr. Hovvard?' je vprašala Miss Weinburgova. »V športnih oblekah, pri jahanju ali pr golfu so res ljubke, brž ko pa oblečejo večerno obleko, se mi zde kako) preoblečene mlekarice.« »Nisem še opazil,« ie odvrnil Mr, Hovvard. »Mislim, da ie to odvisni od posameznice. Vsekako ne moremc vseh Angležinj metati v isti koš.« »Meni se zde tako čudne. Po navadi imajo rdeče in nabuhle roke in se ne znajo prav nič negovati ali obleči. Tudi v večerni obleki sc takšne, kakor da gredo v športnem krilu in kockasti jopici na ribji lov.« Dalje prihodnjič Pravilen odqovor Gospa Sitnačeva rada nadleguje iiudi s svojimi muhami. Nekoč ie bila oa obisku pri sosedovih m ie sedela Doleg nekega znanega zdravnika »Pomislite, gospod doktor,« ie silila vam, hoteč priti poceni do recepta, »prejle sem morala pelkrat po vrsti Kihniti. Kai pravite na to?« Log poinagai!« je odgovoril zdravnik. Vljuden zdravnik Zdravnik: »Draga gospa, vaša boleru nikakor ni znak staranja, temveč s«uno zakasnela otroška bolezen.« V knjigarni Gospod Podjetnik zahteva v knii-Barni kniigo ,Kako hitro obogatim* »Ali boste vzeli tudi .Kazenski zakonik?« ga vljudno vpiaša proda-lalec. Dva razloga »Gospod ravnatelj, iz dveh i azloaov bi vas prosil za povišanje plače.« »No, kakšna d\a razloga pa sta to?« »Dvojčka, gospod ravnatelj « Pravilno je sklepal »Danes sem v operi gledal .Figaro-evo srebrno sVaibo'.« »Peči hočeš: .l igaroievo svatbo'?« la vpraša priiateli »Ne, na programu vendar piše: pet » dvaiseiičl« Poklon »Krasne sobe imate, gospodična.« »O, nikar mi ne laskajte!« »Mi še na misel ne pride. Občudujem samo mojstrsko delo vašeqa zo-bolehnika.« Zamenjala sta »Kako ste prišli do denaria?« »Bil sem družabnik nekeqa bogataša. On ie imel mnogo denarja, jaz pa izkušnie. Zdaj ima on izkušnje, jaz pa denar.« Moderna mati Peieršiličkova gospa pride v trgovino s šolskimi potrebščinami in pravi: »Globus za svojega sinčka bi rada kupila« »Kakšno velikost pa želite,« vpraša prodajalka. »Naravno, seveda,« se odreže qospa. Kazen »Kako naj kaznuiei.no zločinca?« so vprašali dvorjani velikega sultana. »Naj prebije eno uro v mojem haremu,« ie razsodil moqotec. Usmiljeno srce Gospa Plankarieva zagleda pred cerkviio siromaka brez noge. Zasmili se ji. zato mu podari liro, rekoč: »Hudo je, ker nimate noge, a še hujše bi bilo. če bi bili slepi.« »Da, da, gospa. Prav imate. Ko sem bil še slep, so mi liudic metali v klobuk ponarejen denar « To ne drži več Renata bi rada študirala na univerzi. Mati n brani: »Bolje ie, da se poročiš, Renata Moški ljubijo neumna dekleta.« »Tako ie bilo (edai. ko si bila ti mlada, mati, zdai so se moški spremenili.« Filatelija Nove znamke Italija. Za vojno pošlo so izšle obi-Sattne znamke, ki so zdaj v promet u. le z natiskom P. M. Dosloi eo se poda vi le vrednote za 20 25. 30. (50 ent. 1.25, 1.75, 2 in 5 lir. letalske za 50 ent m 1 liro ter ek-tprefma za 1,25 lire. Samo za filatelist« so bile na prodni v uradu za prodajo znamk pri ministrstvu za ikolonrie naslednje doslej neizdane znamke: 1. Letalska znanilka Triipolitaniie z modrim natiskom CIRENAICA. Vrednota: 60 orat. oranžna. 2. Končno veljavna serija portovnih mamk za Libijo. Slika jezdeca na kameli. Vrednote: 5cnt rjava. 10 karmi n. 20 zelena. 30 Snnosiva, 50 eivolila. 75 oranžna. 1 L uit ra marin. 1.50 L modna. 2 L teronoSkniljava, 5 L temno-lila, 10 L vijoličasta. Oznaka vrednosti in napis »Segnatasee« ie tiskam posebej v drogi barvi in sicer pri vrednotah do 1 L v rdeči, od vštete 1 L naprej pa v modri barvi. 3. Za Libijo namenjena nova znamka za »Rpcapito arutorizzato« v sivo-rjava barvi za 10 ont. Anekdota Neki dvorjan francoskega kralja Ludoviia IV. se je domislil, da bi bilo dobro obdavčiti vso inteligenco v državi. To svojo zamisel ie povedal kraliu in dostavil, da se zanesljivo nihče ne bo branil lega davka, ker bi tako veljal za neinteligentnega. »Dobra nfisel.« ie priznal krati. »V plačilo zanio vas že vnopiei oproščam tega davkal« 4. Framkovni znamki Somalije za 50cnt (vijoličasta) in za 2 Mri (režna-tokarmin) z natiskom POSTA AEREA. 5. Končnoveliavna e&riia portovnih znamk za italijanefko vzhodno Afriko (A. O. L). Sloka kaže lovca na leve. Vrednote: 5 ent eivorjava. 10 ent 5o-loodadnoriava. 20 ent rdeča. 30 ravt li-lastorjava. 50 ent vijoličasta. 75 oni Mas to rožnata. 1 L zelena. 15.50 L eivo-črna. 2 L temnoškriliava. 5 L evetlo-mdora. 10 L oranžna. Vrednost je tudd tu označena v drugi barvi, podobno kaikor pod 2. 6. S flViko grba Eritreje (lev) znamka za 10 ent v zeleni barvi, namenjena za »Reeapito autorizznto«. Albanija: V kor is! proti tuberkulozne lige so izšle znamke za 5 + 5 (zelena). 10 -F 10) riava). 15 + 10 (rdeča). 25 + 15 (modra). 30 + 20 (vijoli-čaeta), 50 + 25 (oranžna) 65 + 30 (m. ■vooliivna), 1 tr + 40g (rdečejrava). Popolnih serij ie 40.000. Znamke predstavljajo mater z detetom v zibeli. Motiv je podan izredno Ihuhko Belgija: Zadnji znamki Berije v korist zimske pomoči predstavi!jata spet sv. Martina. Vrednoti: 10+ 20fr rdeča in rja vol i lasta z valonskim jn fran ooekim napisom, riava in rjavolilasta pa z napisom BELGI0UE - BELGIE. Znamki ie bilo možmo dobiti le v eub-okriborii. Na isti način so filatelisti lahko prišM do dveh novih znamk z notni nalo 1 fr io pri Makom 30 fr v korist vojnih ujetnikov. Napis ie enkrat franrosko-valoneki. drugič Pa valom sho-franeoski. Zaradii omejene naklade (200.000) »ta znanilki dosegli že dvoino ceno. — V kratkem bo izšla serija osmih znamk z noniitrajo (2 fr (Vrednote: 10+5 c. 35 + 5 50 +10 m + 10. t. _ Ir: + —.15: 1.75 + --.75. 3.25 -*- 3 i’Js in. 5-— + 25.-— fr'. • Pribitek v korist proti! u berkuiozne lige. — V korist opatiiie Orval bo izšlo 7 znamk z izredno visoko nominnlo Bolgarija: Spet ie izšlo nekai znanilk z motivi iz narodnega gospodarstva: 15 el. srivoriava. 15 et. mo+rozefena. 3 1. rdečeriava in o 1. rjav/piva .— Serija s slikami iz bolgarske zgodovine bo obsegala r.o!«e že izdanih dveh vrednot za 1 in 2 leva še naslednje: 10. 15. 30. 50 st.. 3.-. 4.—.. 5.—. 7.-. 10.— in 14.— levov. Geškomoravski protektorat ie za 1301etnii.V) smrti skladatelja Riharda VVagnerja izdal tri znamke: 60 b vi ioličaslo. 120 h rdečo in 2.50 h modra — V onni barvi ie izšla znamka za (50 + 4-10 h v spomin na Reinhardii Heydricha. Zanimivo ie. da ie to prva znamka protektorat«, katera nima dvojezičnega napisa. Francija. Kot navadne frankovne znamke bodo služile tele novosti: 5 fr viik>ličae!otnodra-minober-oker s sMko grba lvomske pokrajine. 10.— fr riuvo-črua-oker. ki predstavlja erb Kreta nie. 15.— fr temnovdioličasta - nfečn-r umen a z grbom Provence in 20.— fr rjaiva - temnovijoličastomodr« • oker. ki nosi sliko grba pokrajine Jle-de-Franee. — Za poštni u rad v Andori so izdali tirkiznozeleno znamko za 50 fr. Njena slika predstavlja most sv, Antona. Zadnji občni zbor Filatelistično« kluba »Ljubljana« ie rzvoul nasledil i odbor: predsednik s- Botealav Term vee. podpredsednik s. Božo Ham. ts' nik g. Alfonz Pipan, blagajnik S. .IaJ ko Fifi: gospodar c. Martin špindlo. odborniki' Frane Arhar. Dušan Gi;i d e n, s. Mirko Krivneič in Lado Vnaii-oič: revizorja:; g, Zdenko AMaocif^ii g, Frane 1’rsšnikar; Častno razsodišče-g Hugo Kern in g. Vilko Franc, Nekaj besed o cuclju Napisala dr. Tavčar-Konvalinka Mnogo mater sloji v prvih dneh življenja svojega malčka neodločeno ob posteljici: ali naj bo njeno dete biez dudice, ali naj mu jo le da. Mnogo je slišala pri predavanjih o Škodljivosti cuclja, mnogo je brala slabega o njem. In vendar vidi dan za dnem, kako slastno vlečejo dojenčki svoje »pipice« in kako so kljub temu rožnati in zdravi. V splošnem rohnijo zdravniki proti cucljem — in v veliki večini z vso pravico. Le poglejmo, kako ravnajo naše matere s tem ubogim cucljem! Nikjer nima cucelj pravega mesta, a vedno mora biti pri roki! Doma se valjajo cuclji po mizah, omarah, divanih itd. Tam se nabira na njih prah, sedajo nanje muhe, ki prinašajo nanje nešteto majhnih klic in jih tako okužujejo. Druga mati, ki misli, da je bolj redna, ga ima shranjenega v žepu predpasnika, kjer ima morda tudi robec in vžigalice. Ce gre na sprehod, ga spravi v svojo ročno torbico, da se gotovo ne bo izgubil. In tam dela družbo umazanim ključem, robcem, legitimacijam, denarnici itd. Da je tak cucelj vir raznim boleznim, si lahko mislite! Skoraj vse ustne bolezni, kakor glivice, slinavka, pogosto tudi nahod, angina, davica, tuberkuloza itd. imajo svoj izvor v umazanosti — in pri dojenčku igra tu najbolj važno vlogo cucelj. Kako ravnajo matere s cucljem? Da ga je treba redno snažiti in razku zevati in ravnati z njim vsaj tako kakor z jedilnim priborom, ve le malokatera mati. Zgražala bi se nad služkinjo, ki bi položila žlico na stol ali divan — če pade žlica na tla, takoj gre z njo pod vodovod in jo dobro izmije in zbriše — as cucljem ni prav nič natančna. Če pade cucelj na tla, ga obriše v svoj predpasnik, ali pa še to ne in nato ga da dojenčku v ustu. Cuclja se prime prah, ki vsebuje vse polno bolezenskih klic in okuži dojenčka. Druga ga vtakne sebi v usta, češ da dojenček suh cucelj odklanja. S tem da je mati cucelj vtaknila v lastna usta, je prenesla vse polno bolezenskih kali, ki jih vsebuje slina vsakega odraslega, na cucelj. Mati je te bolezni že prestala in ni več zanje sprejemljiva, tem bolj sprejemljiv je pa dojenček. Iz istih razlogov je zelo nevarno, če mora dojenček svoj cucelj posojati starejšemu bratu ali sestrici. Zelo nehigiensko je, natikati cucelj na vrvco in jo obešati dojenčku okoli vratu. Cucelj drsa ob kožo, ki je umazana od seči, blata in drugih umazanij dojenčka in se tako okuži. Lahko boste spoznale, kako važno vlogo igra cucelj pri prenašanju bolezni, ki pridejo nanj s prahom, muhami, nečistimi predmeti, zobmi in slino odraslega, lahko razumete zdravnike, ki rohnijo proti temu predmetu. Cucelj je zdravemu dojenčku nepotrebna stvar. Mlad dojenček zvečine spi čez dan, ko je starejši, mu zadostujejo prstki, robci in konci blazin, da se z njimi zabava. Je pa mnogo kričavih dojenčkov, ki jim je cucelj pravo pomirjevalno sredstvo, zlasti če imajo nervozne matere. V takih primerih se večkrat zgodi, da ga zdravnik sam svetuje materi. Res se lahko opazi, da 'se dojenček nato umiri in se preobčutljivi materini živci odpočijejo. S tem, da je dala mati cucelj svojemu dojenčku, mora prevzeti vso odgovornost in vso skrb, da mu cucelj ne bo v škodo. Kako je ravnati s cucljem? Prvič: cucelj mora imeti svoje stalno mesto — tako, kakor ga ima naš pribor! Zato je potrebno, da si nabavite stekleno posodico s pokrovčkom, kjer je cucelj vedno spravljen, če ni v rabi. Posodice ne smemo polniti z vodo, ker v vlagi mikrobe bolje uspevajo, ampak mora biti cucelj shranjen suh. Ce nimamo sredstev za posodico, zadostuje, da določimo čist kozarec za cucelj in ga pokrijemo z majhno pokrovko^all krožnikom, da sc ne praši. Za sprehode si sešijemo iz ostankov kotenine tri vrečice v obliki majhne pompadurce, ki jih redno prekuhavamo in likamo. Vanjo spravimo čist cucelj, ko gremo na sprehod, da se nam ne valja po vozičku ali v naši torbici. Enkrat na dan prekuhamo vse cuclje v mali kozici, nato jih shranimo suhe v kozarcu ali posebni posodici. Če pade cucelj na tla, ga je najboljše prekuhati, a če to ni možno, ga dobro izperemo pod tekočo vodo. Cucelj primemo vedno le za obroček, nikdar ne za oni konec, ki pride v usta, ker ga z rokami lahko okužimo. Proti mužno hranjenemu cuclju ne ho mogel nihče kaj ugovarjati. Do cuclja imajo pravico izrecno samo dojenčki — to so otroci do konca prvega leta. In vendar srečavam dan za dnem otroke, daleč preko te dobe, da, celo s 3—4 leti s cuclji na cesti ali doma. To ni samo neestetično za pogled, ampak grda razvada v škodo živčevja otroka — kakor vse druge perseveracije iz dojenčkove dobe. V veliko Škodo je tudi razvijajočemu se zobovju in čeljustim, ki se zmaličijo v nepravilni obliki. Zato bodite dosledne, matere! S končanim prvim letom vse cuclje v ogenj — najboljše je, da jih dete samo zavrže in vidi, da jih res ni več v hiši! Res, da bo zvečer dete nekoliko nemirno, bo jokalo za svojo dudico in nekoliko teže zaspalo — a dolgočasje bo postajalo z vsakim večerom krajše in najpozneje v enem tednu bo bolečina izzvenela in dudica bo pozabljena. Ce pa mati nima doslednosti in se po polurnem joku da omehčati, potem se dete ne bo odvadilo dudice morda tja do šolske dobe in bo deležno vseh slabih posledic, ne glede na to, da je dudico pri večjem otroku še vse teže ohraniti čisto. Cucelj mora biti iz samega gumija, iz enega kosa, imeti mora velik obroček. Strogo so prepovedani preluknjani cuclji od steklenice, ker otrok vleče zrak, ki se nabere v želodcu, in bljuva. Priuči se tudi nepravilnemu dihanju skozi usta. Cuclja ne namakajte v sladkor! Skrajno nehigienski so cuclji iz krpic, napolnjeni z drobtinicami ali sladkorjem. Hudo greše one matere, ki pomakajo cucelj v vino ali žganje, ker kapljica alkohola je za dojenčka nevaren strup! To bi bilo v glavnem vse, kar si morate, drage matere, zapomniti o cuclju. Boljše je brez cuclja — zdrav dojenček prestane brez njega! Ce pa že mislite, da res ne gre brez njega, si vsaj zapomnite: cucelj mora biti čist! SAH m Urejuje A. Preinfalk Problem št. 244. Sestavil S. Loyd m& • mmV W* m m. iJ * :. J wm V//////A ifm m mm wm 'Mm (Tj trije modeli ( 14. Tdl. [Sd6. 15. Sd2, bS. 16. a3, Sc7. 17. b4. (Da6. 18. Sb3, 1x4. 19. Sc5, Dc8. 20. | I.f3, e5 (Saj ie nasprotnik qrozil z e5: ► črni pa kljub vsemu ne more prikriti [vseh šibkih točki 21. Dc2. Se6 [Na ed4. 22. LXd4. LXd4. 23. TXd4, Se8 bi bilo najpre-prostejše: 24. TXd8, DXd8. 25. Tdl in 26. e5!l 22. SXe6, DXe6 [Medtem ko bi bilo fe6 zaradi d5 slabotno, bi . bilo LXe6 vendarle odpornejše, saj bi tmed drugim lahko skakač uqodno ♦ skočil na c4 in bela fiqura bi se ne moqla usidrati na d5: vse kaže, da bi beli moral nadaljevati edino: 23. Se2. dc4. 24. De3, če bi še hotel misliti na predne-' * tem da bi predvsem trajno pieprečeval c5; zdaj pa beli odločilno udairi.l 23. d5!, cd5. 24. SXd5. Tac8. 25. Lc5. LXd5 [Črn; želi olajšati, vendar se prev. 'n pa ie n. pr. na a6 ali Tc6. 15. 27. ef5. qf5. 28. LXf5l. 29. DXf5, naTd7. 26. a4. na h5 pa kar 26. q4.1 26. TXd5, Sb7. [Na f5 bi beli odločil s 27. Tadl, na Ii5 pa z 27. Dd21 27. Lg4, f5.. 28. TXd8 + , Td8. 29. ef5. Dc6. 30. fg6, SXc5. 31. qh7 + . Kh8. 32. bc5, Lf8. 33. Tel, Td4. 34. Lfi. Lg7. 35. Df7, Td8. 36. Le6 črni ie odnehal: zaradi grozečega 37. Dq8T mora črni bodisi odpreti pot kmetu c5, bodisi po KXh7. 37. Dh5 !-, I.h6. 38. Df5 + , Kq7. 39. Df7+ in 40. Df64-prepustiti trdnjavo. Beli ie partijo dobro vodil. LEPOTNA PENA SfflO BELL je moderno kozmetično sredstvo Saxobell napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojite v s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je: čist, mlad, svež obraz Dobi se v drogerijah in parfumerijah trda apnenčasta. Zato dodajmo vodi na vsak liter po 3 grame sode ali za umivanje po 3 grame boraksa. Kadar koli čistimo madeže iz obleke, moramo zmerom podložiti košček;; mehkega blaga ali flancle, ki vpijeta ; madež. Med čiščenjem krpico večkratil obrnemo, da je madež zmerom pod-* ložen s čisto podlago. Za zdravljenje revme si sami pripravimo dobro domače zdravilo. Na litru vode skuhamo enake dele. pri-w bližno 20 gramov, smrekovih igel.;; hrastovega in vrbovega lubja in ore--hovih listov. Precedimo in polagamo vroče obkladke. Pri naduhi blažilno deluje, če vdihavamo paro. Tiktakanje ure na vqSi nočni omarici vas vznemirja, ker ne morete spati. Ali s te že kdaj poskusili, pokriti jo s steklenim pokrovom ali navadnim kozarcem? Postavite jo na klobučevinasto krpico, ki bo tiktaka nje zelo ublažila. Rešitev problema it. 24S. 1. Thl, Khf>. 2. Kg3 muf. 1. . • • Kf4 2. 1>4 mat. 1. ... Lc4. 2. Dffi* mat. Najvišje železniške postaje na svetu Na j višja evropska železniška postaja leži nič mani ko 3457 metrov visoko v švicarskih corah. in sicer na .Itmcfraujochu, Železniške poslaje v južni Ameriki na leže še veliko više. Perujska postaja Ticlio ki ie nai-viSja na svetu, leži v Andih. 4875 metrov visoko, torei 05 metrov više ko vrh Montblanca. Po vrhu vseaa ie železnica. ki vozi do .luenfrairiocha. vzpenjača, po Andih je pa speljana navadna, t. i. tako imenovana adhe-zijska železnica. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mijialek vsi v Ljubljani.