PHIMOPžiKI DNEVNIK LtT)( S ^»lASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -^1: -tev-84 (2703> sa8a.gaa.urra trst.T^k ?. apnia »st- ^ današnji protestni zapori 11.000 tržaških podjetij VSE TRŽAŠKO PREBIVALSTVO JE SOLIDARNO Z DANAŠNJO PROTESTNO AKCIJO 13.000 OBRATOV, KI TAKO NEDVOUMNO IZRAŽAJO OBSODBO POGUBNE DEVETLETNE POLITIKE IREDENTISTIČNIH OBLAST-NIKOV OB ZAŠČITI ZVU. Cena 20 lir ^al1no;•da po šesm irsfcem °“ osmcokto- kkšn diktata doživljamo Rio frotestno demonstru- tfinet-l0 b° dane* ■» rrtni'u 13.000 srednjih ie obrnt Podietii zaprlo svo- Ir°« neLV Zn0k prCtesta tiraiča- ~ anju oblasti za Jo, J J0C° Oospodarsko krilo zajela vso mestno sko dejal ni edina vrste. T rtt se je začela dote- ustunov, tržaško pomorstvo pa skoraj ne obstaja in je omejeno na pičlih 78.000 ton. Pri tem nastaja vprašanje, Ooi—j ia vso i r6 a,'sko dejavnost, tik tPa n’ edi,!a manifesta-“hobZ VTSte' Tak°i PO 8. <**k J* -]e hila ^omčna gospodarska so Ha, " nz° tudi tiste pa-le , 80sPodarstva, ki so bi-te da. f„ 7“3 — lahko rečemo **jših r'ZIrane od najrazlič-st, po gospodarskih okolno-S0vin loine konjunkture: triki : na drobno in gostin- dieu t°n‘ lokali. Toda posle- k e9a je bila vedno veda "■‘»oži, delavstva, širokih so sa- ttiel IJOtrosnikov, ki botaj1 a^utiti dolgoletno *ka \ mestnega gospodar le htf0 s° *e prepričali, da Kači n ~iai-ija na ta ah oni rein0 polast'ti mesta. Vzpo-fco je 1. to osvajalno politi-ouq j začel blokirati še ie m0r7?arna sredstva, ki jih kgi a. dajati Trstu na podilil miro» ,e . tte pogodbe. Zgo-ieielni~ue’ da ie tržaška lad-n ° trtdustrija izčrpala iredi -Hjg fO(Ijet; tnala industrijska *irn0 a ter obrt zašli v de-OotiCj 5 i5^0> da so začeli tr-obratjj. Ksfl ,jrst izčrpavati "»eia kaPital (gre pred-«o ijg ® male trgovce), ker ^Prli j,rPl savodi malone Račanom svoje bla naročila, da so %itUaBili s”to priča begu ,fco r„„ ,lz mesta v italijan-\ 2UM*o itd. itd. Škrat-• i so C€ n* zauPal Italiji. ^ »o rfSe 5'6 Tudi tisti) Sni u°-dne Pred 8. okto-**% ,tr,Ca-i Po ulicah «Ho '‘•i .Jo*, so se umak- kai b0 )Mikinat° 5rno hili P”' t^ciin Protestnim maniok , T- delovne mladine, ‘'%aaiLteva^a lrt še vedno S[; zaPoslitev; manife-Sed*0 brezposelni delavci, fSnišif., manifestacije lad-Hou delavcev pa so 2 zd°voren dokaz poloti11 il»4iL„r*t odinega velike-ie ^skeOo obrata, ki ,,Se ostal in kjer lah- i'i hkrati pa. t?dkevaiedelnice delale, za-diikih Vsetl manjših indu-Man^dieUj. h na^ ujša gospodar- V Povojnih letih je lir,bSiei-12 . ravn°težja tudi f, »te T iredentistične po-Sn,!1 Tlmske agente v '°0<1 s««1.1 ne vedo, na ka-bi »Jl*ka bi se obrni-ugled mati ]■ ua . ne S - B.%r, .. ' Y Trstu so se 'pravno poteauvaU za ln y°sPodarsko ...»Osi.«« ter >! n c ,,, te»' posredno dolžijo rimsko at; »t znala do sedaj '%vle0a ^fst opravilnega rtačrt a», da je P- i i*st ^ 'fo t D. ‘av°riziraU itd. k, '» 2atr.So drugega mne- kČ^thau1^0' da ie tre' T * črednim pod-°ti(S,Ce0a r“ta v breme ita-S V°‘ dn davliopiačevalca. St e,ib d Je Trst v povoj-Sfi°° m ir od ItaUje več Q0^ d lir dotacij, „nj l znatno povečali in so v preteklem letu znašali kar l milijardo 102 milijona lir. (Samo dr. Vitelli dobiva, po podatkih italijanskega tiska. 920.000 lir mesečnih prejemkov, to je plača za 30 delav-cepj. Ali je komu od tržaških iredentistov ali rimskih državnikov prišlo kdaj na misel, da bi zmanjšali stroške za birokracijo, da bi pustili Trstu vsaj tiste ladje, ki so bile zgrajene v tržaških ladjedelnicah s pomočjo ERP? Kaj še, polastili so se nad 19 milijard lir sklada ERP za obnovo tržaškega gospodarstva. Zato je bolje, da molčijo. Njihova nrav pa jim ne da miru. Iz vsega tega, kar so povzročili m,estu, bi hoteli sedaj -— kot pisarijo — še izkoristiti v svoje nove politične koncesije v ZVU pod pretvezo, da je gen. Winterton «razvodenil» vsebino londonskega sporazuma. Dejansko pa seveda ne gre ne za gen. Wintertona in ne za njegove prednike, ker so vam vsi skupaj pomagali, da ste se polastili vseh ključnih gospodarskih položajev Tr-sta,^ da ste z vašo Trstu sovražno politiko speljali mesto v današnjo slepo ulico, iz katere vi sami ne vidite več izhoda. Danes je treba realno gledati na stvar. Razveljaviti je treba vse sporazume, ki vezejo Trst na italijansko gospodarstvo, ustanoviti poseben organ, ki naj prevzame upravo nad. vso državno, poldrzavno in vso tisto imo-vino, ki z njo protizakonito upravlja Italija in jo izkorišča v svojo korist, prisiliti je treba Italijo na spoštovanje obvez prevzetih s podpisom mirovne pogodbe in zahtevati vrnitev vseh ladij, ki so jih naropali v Trstu, kot tudi izplačilo vse vojne odškodnine. Poleg tega pa je treba uvesti najstrožjo kontrolo nad nadaljnjo uporabo v korist mesta vseh sredstev, ki izhajajo iz povračila posojil ERP, jih pravilno razdeliti na vša najbolj donosna gospodarska področja, vključno kmetijstvo in domače i-bištvo. Kar se pa tiče male industrije in obrti, je treba najstrože prepovedati naročila izven področja. Trstu je treba v sedanjem položaju dati tisto gospodarsko neodvisnost, ki je nujna da se bo lahko obrnil na vse zainteresirane zaledne države za trgovinske izmenjave, industrijska naročila, in kar je najbolj važno, za izkoriščanje pristanišča kot naravnega izhodišča v svet vseh zalednih dežel. S. S. ŠE EN DOKAZ TRDNOSTI BALKANSKEGA SPORAZUMA Predsednik republike včeraj na prijateljski Tito obisk odpotoval v Turčijo Predsednik potuje na vojni ladji «Galeb» in bo prispel 12. t.m. v Carigrad/ 13. t.m. v Ankaro, nato pa se bo vrnil v Carigrad/ kjer bo ostal do 18. t.m. Rovarjenje vatikanskega simpatizerja Sulzbergerja v «New York Timesu» (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Danes popoldne ob 18. uri je odplul iz Splita na šolski vojni ladji «Galeb» predsednik republike maršal Tito na prijateljski in uradni obisk v Turčijo. Predsednika republike spremljajo nt poti državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, tajništvu za zunanje zadeve dr. Sloven Smodlaka in Ron-ko Zec. opolnomočeni minister v državnem tajništvu. Predsednika republike, ki je prispel danes popoldne z vlakom v Split v spremstvu predsednika sabora Hrvatske dr. Vladimira Bakariča. državnega tajnika za zunanje generalni tajnik predsednika ?.adcYe Koče Popoviča in osta ' ‘ “ lin članov spremstva, je na splitski postaji pozdravil komandant. jugoslovanske vojne mornarice viceadmiral Mate Jerkovič in številni Spličani, ki so zvedeli za prihod maršala. Turško zunanje ministrstvo j je danes uradno objavilo, da bo predsednik jugoslovanske j republike dr. Jože Vilfan viceadmiral Josip Cerni. generalni major Milan žeželj. generalni major Miloš Šumenja. šef protokola in opolnomočeni minister v državnem bi, vezi med tremi zavezniki pa po njegovem mnenju popuščajo. V svojem članku je tudi zapisal, da do vojaškega sporazuma med tremi državami ne bo nikdar prišlo. Vse te trditve in ugibanja so ne le brez podlage, temveč tudi neostvarljive želje eksponentov «New York Timesa«, za katerega ni nobena tajnost, da simpatizira in podpira vatikansko in italijansko politiko Zato je v luči teh dejstev tako pisanje popolnoma razumljivo. Resnična dejstva pa kažejo ravno nasprotno in dajejo argumente za drugačne zaključke. Zadnji razgovori zastopni veleposlanika na Danskem Miloša Careviča ter se z njimi zadržal na večerji. Cesar Haile SeSasje, ____________________________________ , , ...... nririo illliio t, C| D I republike Josip Broz Tito na ^Ltr-e!’ een^nlh stab°v. v pride julija V FLRJ povabilo predsednika turške ^b°alknaan^3hn3Xat0de^: Eden in Bidault ob 50. obletnici «Entente Cordiale* LONDON, 8. — Ob priliki 50. obletnice «Entente Cordia-ie» je britanski zunanji minister Eden danes govoril po radiu in je med drugim izjavil, da je pogodba danes ((ve- lik tojr prijateljstva, ki bogati življenje obeh narodov«. Spodnja zbornica je soglasno odobrila resolucijo, ki med drugim poudarja, da je «En-tente Cordiale« danes močnejša nego kdaj koli v 50 letih svojega obstoja. Tudi francoski zunanji minister Bidault, ki je govoril po pariškem radiu, je med drugim izjavil, da ((Evropa ne sme pozabiti, da je dvakrat v 50 letih bila ščitena ali o-svobojena z mogočnim, vztrajnim in odločnim prispevkom Velike Britanije«. BEOGRAD, 8. -— Kakor poročajo, bo abesinski cesar Haile Selasje obiskal Jugoslavijo julija letos. V Jugoslavijo bo prispel na povabilo predsednika republike maršala Tita: vabilo je osebno iztoči' abesinskemu cesarju posebni odposlanec predsednika republike, načelnik generalštaba JLA Peko Dapčevič ob svojem nedavnem obisku v Adis Abebi. 15. aprila pa bo prispela v Beograd petčlanska abesinska vojaška delegacija pod vodstvom brigadnega generala Nereda Mengesa, komandanta II. divizije abesinske armade. Člani delegacije se bodo zadržali v Jugoslaviji približno J 20 dni. predsednika repnolike prispel 12. aprila na uradni obisk v Turčijo. Po prihodu v Carigrad bo mar-šal Tito odpotoval v Ankaro, j kier se bo zadržal do 15. a-prila. Po treh dneh bivanja v Ankari bo maršal Tito odpotoval v Carigrad, kjer bo ostal do 18. aprila. Sulzberger, ugledni ameriški novinar, o katerem ne bi mogli reči, da ni dobro obveščen. je. ko so se razgovori zastopnikov generalnih štabov treh balkanskih držav približevali pozitivnemu sklepu, imel za potrebno, da v «New York Timesu« posveti članek balkanskemu sporazumu. Po njegovem mnenju naj bi balkanski sporazum zašel v zagato, zavezništvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo sla- Kambodža bo protestirala pri OZH zaradi vdora Hočlmlnhovlh sil Kralj je odredil splošno mobilizacijo in napovedal poziv na Združene narode in na „vse države sveta" Senator Knowland grozi z odlaganjem pomoči, dokler se ameriški zavezniki ne odločijo glede „enotne akcije" * Sovjetski načrt za kolektivno varnost na Daljnem vzhodu? - Komentarji britanskega tiska HANOI, 8. — Kamboška vlada je danes odredila splošno mobilizacijo ter je sporočila, da bo protestirala pri Združenih narodih proti vdoru Hočiminhovih čet v Kambodžo. Kralj Norodom se je postavil na čelo 20.000 mož, ki se skušajo upreti invaziji. Sklenil je izdati poziv na Združene narode in «na vse države sveta« proti tujemu napadu ter je odredil vrsto varnostnih ukrepov, potem ko se je razgovarjal z ameriškim poslanikom v Indokini. Vlada pa pojasnjuje, da njen poziv ne pomeni zahtevo po intervenciji tujih čet razen francoskih. Dva bataljona Hočiminhovih čet sta pred približno dvema tednoma vdrla na kamboško ozemlje in baje napredujeta ob reki Mekong. Uradno poročilo pripominja, da bodo francoske sile, ki so na tem področju, in ostale sile Francoske unije, ki prihajajo na pcmoč, postavljene pod poveljstvo kralja Norodoma. Iz Washingtona javljajo, da je voditčlj ameriške republikanske večine v senatu Wil-liam Knovvland danes izjavil, da bo kongres lahko odložil sklep o pomoči tujini, dokler ne bodo ameriški zavezniki odločili, kakšen odgovor naj dajo na Dullesov poziv za «enotno akcijo« v južnovzhod. ni Aziji. Senator je izjavil; «Ce zavezniki nameravajo zavzeti novo stališče naslanjajoč se na ženevsko konferenco, bi ameriški kongres lahko sklenil da tudi on zavzame novo stališče, ki naj temelji na ženevski konferenci, kot odgovor na Dullesova vprašanja«. Nato je Knowland izjavil, da bi kongres lahko prekinil pomoč tujini zlasti tistim državam «ki so do sedaj odlašale z vprašanjem evropske obrambne skupnosti«. Nekateri diplomati v Wa-shingtonu pa predvidevajo, da namerava sovjetski zunanji minister Molotov predložiti na ženevski konferenci načrt za kolektivno varnost na Daljnem vzhodu, ki bi bil podoben načrtu, katerega je predlagal za Evropo na berlinski konferenci, in katerega je državni departma po ponovni predložitvi označil za ((manever, s katerim hoče Sovjetska S>4 pred se- \ »och, 'U."u iredentistični r! ’ r«wkimt «- V*6" PreriSk,mi 1unkči°' V. dUe avniki rimske Ki Bi-on nasprot'*jo<5« st Sidola u z°oli dema-i'Vet° dL k‘ ie de- la0ajo Kjmu u. t;C pa >e Rim i Pcmeni, nadaljevati z J>e^aniem rn P°lil‘enim da Sta->vH ,b(a0aj„ 3e Pr'šlo iz ij^hre tifl rrV Trst v po~ S j4 lir. T*s okrog 100 9nS lic ^0|)edali n Plkoli Pa «o dobu’ °ilko nuli- iV; 1 Cst; dru mili- -'■un m p0m°m mirovne , cS(u tQ' bo do-£*4*tv Posebna de- % * T » N X ddu*tr,jslaVedn° 1 » tl« Uttltin„ 7 “ P°d- 1 iri po,dr- %, »leti >„ R‘\ bvPkc so usi m rimskih Skozi sito zveza priti v zahodni obrambni sistem, zato da bi ga spodkopala«. Svoja predvidevanja naslanjajo v ameriških diplomatskih krogih na članek, ki so ga v torek objavila moskovske «Izvestija». V tem članku je rečeno, da bi morale ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Sovjetska zveza skleniti «sporazum za varnost na Daljnem vzhodu«. «Ta varnost — dodaja list — se lahko zagotovi z normalizacijo odnosov vseh držav Azije, katerih neodvisnost bi se morala priznati in katerih varnost bi morala biti zajamčena«. V Bangkoku je predstavnik tajske vlade izjavil, da bo Tajska podpisala opomin Kitajski, če bosta Francija in Velika Britanija sprejeli zadevni ameriški predlog in če bo tajska vlada povabljena, naj se tej skupni akciji pridruži. večjo in mnogo važnejšo pomoč. Kitajci pa bi tedaj, prav tako kakor so napravili na Koreji, utegnili prekoračiti mejo«. Laburistični «Daily Herald« nasprotuje opominu Kitajski in pripominja: «Mi ne ljubimo diplomacije groženj, zlasti ne z vodikovimi bombami in prav gotovo ne tik pred konferenco, katere namen je iskati izboljšanje odnosov med dvema taboroma. Dati je treba tej konferenci možnost uspeha«. vanju balkanskih držav, po' udarjajo v Beogradu, kažejo vse kaj drugega, kot pa, da je vojaški sporazum zašel v za-| gato. Ankarski razgovori so pokazali ne le Vitalnost in trdnost balkanskega sporazuma. temveč tudi. da je bil opravljen dober pose! na področju skupne obrambe in koordinacije delovanja v primeru napada. Vsa predvidevanja ankarskih razgovorov so se uresničila. Poleg tega pa. poudarjajo nadalje v Beogradu, smo zdaj pred neposrednim obiskom maršala Tita v Turčiji, eni izmed članic balkanskega sporazuma. Ta obisk, med katerim se bodo vodili razgovori na najvišji ravni, predstavlja pomemben dogodek v okviru sodelovanja balkanskih držav, ki že sam po sebi’demantira vse glasove o problematični trdnosti balkanskega sporazuma, ki jih posredno ali neposredno širijo oni. ki jim je na kateri koli način napoti ankarski sporazum in sodelovanje med balkanskimi narodi. B. B. GARI8AL0INCI PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM ZARAD' PORČINJSKIH DOGODKOV Protijugoslovanska kampanj a pred sodiščem v Florenci Velike škandalozne- afere so kljub prizadevanju uradnih krogov prrektčaie proces, ki lako ne služi popolnoma svojemu namenu RIM, Med škandali in BEOGRAD. 8. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel včeraj dopoldne generalnega direktorja pomorstva in rečnega prometa Etiopije Gabrea Selasjeja in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Zatem pa je maršal Tito sprejel Slavka Zorca, izrednega poslanika in opolno-močenega ministra Jugoslavije v Helsinkih. Predsednik republike je v prisotnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča, predsednika zunanjepolitičnega odbora skupščine Vladimira Popoviča in generalnega sekretarja dr. Jožeta Vilfana sprejel sinoči jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Srdjana Pričo, veleposlanika na Dunaju Dragomira Vučiniča in jugoslovanskega velikimi političnimi dogodk se kar izgubijo drobne vesti ki jih tu in tam objavlja ita lijanski tisk o procesu pred prizivnim porotnim sodiščem v Florenci, kier sede v sred. njeveški kletki za obtožence garibaldinci, znanj s procesa v Lucci zaradi porčinjskih dogodkov. Razmeroma majhno zanimanje, ki ga kaže tisk za ta proces, vladnim krogom očitno ni po volji, tako za. radi procesa samega kot dogodkov in vesti, ki so ga prekričali: tisk je prisiljen prati 38 mrtvih pri letalski nesreči TORONTO, 8. :— Danes sta v bližini Moose Jaw trčili dve letali, od katerih je eno bilo last družbe «North Star Air Canada«, drugo pa vojaško letalo. Pri nesreči je zgubilo življenje 38 oseb. V civilnem letalu je bilo 27 potnikov, funkcionarjev družbe in 4 člani posadke, v vojaškem letalu pa sta bili 2 osebi. Eno od dveh letal je padlo na neko igrišče za golf, drugo pa jd padlo na neko hišo v Moose Jaw in jo zažgalo. Ni še znano, ali so v hiši bili ljudje. Kdo je vedel bolje? Vsnkikrat ko se v našem mestu predvidevajo važnejši dogodki, se pojavi med nami znani novinar Cesco To-maselli, ki redno izve številne zanimive podrobnosti, o katerih tržaški tisk ne poroča. Tako v njegovem dopisu — enem izmed tolikih, ki jih je v teh dneh po De Castrovi ostavki in v pričakovanju zapore 13.000 srednjih in malih podjetij poslal svojemu listu «Co rriere della Seran v Milan — od 7. t. m. beremo med drugim naslednje zanimive, čeprav »post festumn objavljene novice: »Drugi dan po angloameri-škj izjavi bi morale vkorakati v Trst italijanske čete, takoj brez izgubo ene same ure. Toda kaj se je namesto tega zgodilo? London je Wintertonu dovolil en mesec časa za izvedbo odhoda, kar se je pravzaprav zreduciralo na pokret nekaj več kot pet tisoč vojakov, katerih skladišča, naprave in instalacije bi končno ostale na prijateljskem ozemlju; poveljnik cone A je zahteval še dodatek dveh tednov. V petinštiridesetih dneh pa se lahko marsikaj zgodi in v resnici se je zgodilo. Toda morda se vendarle ne bi zgodila tista edina stvar, za katero so se Angleži bali, da sc bodo namreč Titove sile spustile z visoke ravnj («ca-late dalTaltopiano«), — V tistih dneh zaskrbljenosti, ko se je v mestu govorilo samo o jugoslovanskih vojaških koncentracijah v coni B in na mejah, o titovskih petih kolonah, ki so se začele organizirati v samem srcu Trsta, in so zato od IVinterto-na pričakovali eno samo besedo, da bi z njo pomirili duhove, namreč da bo mesto branil, je odšel neki inozemski konzul g nekemu višjemu oficirju, ki je zelo blizu poveljnika cone, da bi dobil navodila, kako naj se ravna. Mislite, da mu je visoki oficir odgovoril, da bodo zavezniki reagirali v primeru napada? Kaj še! Rekel mu je, naj bo brez skrbi, saj se Tito vendar nikoli ne bo spustil z «altopiana». Očitno so to v Londonu vedeli...« Ne bi hoteli dvomiti v točnost Tomasellijevih informacij, vendar pripominjamo, da se. še prav dobro spominjamo Titovih besed: Ko bo stopila prva noga italijanskega vojaka na ozemlje cone A, bomo tudi mi vkorakali tja. Ali ni morda Tomasellt kdaj pomislil, da je torej sajno od vkorakanja italijanske vojske v cono A bilo odvisno ali se bo Tito spustil z ealtopia-na»? Potemtakem so najbrž v Rimu bolj kot v Londonu vedeli, kaj se bo zgodiloI Toda... toda italijanska vojska je čakala (kot po navadi), da bi se kdo drugi zanjo boril l Filipinska zunanjepolitična parlamentarna komisija pa je danes odobrila resolucijo, s katero opozarja vlado pred nevarnostjo, ki bi z vojaškega stališča nastala, če bi se Filipini pridružili opozorilu, ki ga ZDA nameravajo poslati Kitajski. Resolucija pripominja, da bi udeležba pri tej akciji lahko pripeljala Filipine do udeležbe pri vojaških operacijah, izven domačega ozemlja, ter dodaja, Voditelj delavske stranke Nove Zelandije Nash pa je v parlamentu izjavil: ((Nočemo biti potegnjeni v katero koli akcijo v Indokini«, ter je izrazil mnenje, da je treba biti zelo previdni. Dodal je. da se morebitni kitajski napad tiče Združenih narodov in ne samo ZDA. Ministrski predsednik Holland je v odgovor sporočil, da bo vlada pregledala možnost, da pošlje zunanjega ministra kot opazovalca na ženevsko konferenco. Japonski zunanji minister Okazaki je v zunanjepolitični komisiji zgornje zbornice v zvezi z Duilesovim predlogom izjavil, da bo Japonska v primeru skupne akcije nudila zaveznikom vse sodelovanje in zazelene ugodnosti, toda «nobena tuja sila ne bo mogla vsiliti pošiljanja japonskih čet na tuje bojišče«. Številni londonski listi posvečajo tudi danes svoje komentarje položaju v Indokini in Dullesovemu predlogu za opomin Kitajski. ((Times« piše, da bi podoben korak prinesel veliko tveganje. Konservativni list «Daily Telegraph« je mnenja, da se bo prava nevarnost začela po bitki v Dien Bien Fu, in piše: «Ce bodo Hočiminhove armade v Dien Bien Fu razgnane in bo francoski vrhovni poveljnik imel prosto pot, da napreduje ob Rdeči reki do glavnih nasprotnikovih opo- Morrison: Vlada ni vedela za sporazum Churchill-Roosevelt Churchill o veljavnosti tajnega sporazuma o atomski bombi - Množic* na laburistična akcija t zahtevo, naj se skliče sestanek treh • 2 ruman je proti mnenju raznih svetovalcev odločil, naj se izdela vodikova bomba LONDON, 8. — Ko je odgovoril nekemu laburističnemu poslancu, ki ga je vprašal, ali se dogovor, ki ga je sklenil z Rooseveltom leta 1943 v Quebecu nanaša tudi na bodočo uporabo vodikove bombe, je Churchill v spodnji zbornici odgovoril: «Ko je a-meriška vlada sklenila začeti raziskave za izdelavo vodikove bombe, se ni vedelo, ali bo ta bomba kdaj postala stvarnost. Ce bi bil dogovor, sklenjen v Quebecu, ostal v veljavi, dokler je vodikova bomba postala praktična nistrstvo ni bilo o njem nikoli obveščeno ne pred in ne po sklenitvi. Morrison je dejal; «Mislim, da je dobro pojasniti, da vojna vlada ne samo, da ni nič vedela o dogovoru med Churchillom in Rooseveltom, pač pa tudi, da ministrski predsednik ni nikoli vprašal njenega mnenja tem vprašanju«. Ta izjava je povzročila med laburističmmi poslanci veliko razburjenje. V Washingtonu je predsednik odbora za atomsko silo v kongresu Sterling Cole danes izjavil, da je Truman svoj stvarnost z eksplozijo v no-1 čas odločil, naj se izdela vo-vembru 1952, bi jaz imel nje- dikova bomba kljub nasprot-gove določbe za veljavne tudi; nemu mnenju raznih svetoval- za vodikovo bombo«. Na neko drugo vprašanje je Churchill izključil možnost objave vseh tajnih dogovorov, ki so bili sklenjeni med vojno, razen če ne bo javni interes tega terjal in šele po posvetovanjih s prizadetimi vladami. Laburistični poslanec Benn je pozval Churchita, naj umakne obtožbe, češ da je laburistična vlada kriva za prenehanje veljavnosti omenjenega dogovora. Dalje je vprašal Churchilla, kaj sedaj pripravlja za začetek novih posvetovanj z ZDA. Churchill pa je odgovoril, da mora v smislu poslovnika postaviti vprašanje pismeno. Veliko senzacijo pa so zbu cev, med katerimi je bila ve. čina članov komisije za atomsko silo. To izjavo je podal Cole v zvezi z včerajšnjo Eisenho-werjevo izjavo, da ni nikoli slišal o zakasnitvah pri raziskavah za vodikovo bombo. Cole je dejal, da so nekateri člani omenjenega odbora izrazili dvom o umestnosti izdelave vodikove bombe. Na splošno pa je odbor izrazil ugodno mnenje. Cole je tudi izjavil, da so ameriški znanstveniki prvikrat razmišljali o možnosti izdelave vodikove bombe leta 1942. Toda tedaj so mislili, da jo bo mogoče mnogo hitreje izdelati, kakor se je izkazalo. Po vojni se je na splošno zmanjšal riše, bo potreboval mnogo sebni podlagi in da vojno mi- dile izjave bivšega laburistu-j tempo vseh vojaških načr-nega zunanjega ministra Mor-, tov. Resno so zopet mislili na risona ki je izjavil, da se je i vodikovo bombo, ko so leta v ponedeljek pomotil. ko je 1949 v Sovjetski zvezi poiz- trdil, da je bil obveščen kot............................ član vlade med /ojno o dogovoru sklenjenem v Quebecu. Dodal je, da je bil ta dogovor sklenjen med Rooseveltom in Churchillom na izključno kusili atomsko bombo «več let prej«, kakor so pričakovali ameriški strokovnjaki. Iz Londona javljajo, da je skupina laburističnih parlamentarcev dala pobudo za veliko kampanjo proti uporabi atomske bombe in za sklicanje konference treh, na kateri naj bi razpravljali in rešili vprašanje vodikove bombe. Tej kampanji so se pridružile številne organizacije. Zlasti se je kampanja še bolj razživela, ko so preteklo noč Američani napravili poizkus s tretjo vodikovo bombo na Pacifiku. Po vsej Angliji kroži resolucija, ki jo je podpisalo že več milijonov ljudi. Vsebina resolucije se znatno ne razlikuje od resolucije, ki jo je predložil v spodnji zbornici Attlee in ki predlaga sestanek med Eisenhowerjem, Churchillom in Malenkovom. Občinski svet v Coventryju (laburističen) pa je sporočil, da ne bo dal navodil za civilno obrambo proti vodikovi bombi, «ker so povsem odveč spričo učinkovitosti te bombe«. «Daily Herald« podpira da- umazano demokristjan, perilo, namesto da bi po načrtih izkoriščal florentinski proces za novo protijugoslovansko kampanjo, pa tudi za blatenje italijanskega partizanskega gibanja. Da je bil proces pred prizivnim porotnim sodiščem v Florenci dobro pripravljen prav v ta .namen, kaže ves njegov potek, zlasti pa ((linijski« zaključek, ki ga predstavljajo izredno obsežua izvajanja javnega tožilca. Tožilec je namreč danes govoril že drugi dan; začel jc včeraj predpoldne, nadaljeval popoldne, danes pa sta bili spet dve razpravi — in še ni končal. Bolj.kot dogodek sam zanima tožilca dokazovanje, da so bili garibaldinci «v službi jugoslovanskega imperializma«, da so podpirali njegove zahteve po Trstu (dn drugih italianissimih ozemljih« (pri tem misli, zlasti s sklicevanjem na ozopovskega poveljnika Bollo, na ozemlje v soseščini Beneške Slovenije, kjer so se dogodki odigrali, torej na Soško dolino, Goriško itd.) Kot na procesu v Lucci je tudi zdaj mnogo govora o prehodu divizije «Garibaldi-Natisone« čez Sočo, ki je edini rešil divizijo, hudo prizadeto po nemški ofenzivi, popolnega uničenja, in s tem v zvezi o začasni podreditvi divizije operativnemu poveljstvu IX.- korpusa, na katerega področje se je zatekla. Poleg tega pa se — še bolj pogosto kot v Lucci — pojavlja očitek veleizdaje. Medtem se nadaljujejo tudi drugi procesi; proces proti Giulianovi skupini, ki je še vedno v senci dveh odsotnih, Pisciotte in Russa, zastrupljenih tik pred procesom, proces protj 148 obtožencem zaradi valutnih špekulacij (in na katerem se nekateri obtoženci sklicujejo na Pello in La Malfo), proces proti vohunom v Turinu. Nadaljuje se tudi sodna preiskava zaradi smrti Vilme Montesi in veliki časopisni hrup, ki daje vtis, da hočejo demokristjani s poplavo zmedenih in protislovnih vesti in kombinacij ustvariti v javnem mnenju vtis, da gre za nekaj neresnega. A. P. Dulles obišče Pariz in London? LONDON, 8. — V dobro obveščenih londonskih krogih zatrjujejo, da bo ameriški državni tajnik John Foster Dul-les prihodnji teden obiskal London in Pariz, kjer se bo razgovarjal o indokitajskem vprašanju in o ženevski konferenci. Dullesov obisk, pravijo v istih krogih, bo neposredna posledica njegovemu pozivu za «skupno akcijo«, ki naj prepreči, da bi jugovzhodna Azija prišla pod sovjetski ?«*?■ še; ((Neumno je delati ljudstvu ustvare, s tem da se mu hoče dopovedati, da bo lahko zaščiteno. V Ameriki se odkrito govori o evakuaciji velikih mest. Skušajmo biti realisti«. V zvezi s tretjo eksplozijo na Pacifiku japonska obalna služba sedaj kontrolira, ali je 6. aprila, ko je eksplodirala tretja vodikova bomba, bila na nevarnem področju kaka japonska ribiška ladja. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da japonska vlada ni bila obveščena o novem poizkusu, omenil pa je, da so ZDA še prej opozorile ribiške ladje, naj ne plujejo po nevarnem področju do zaključka sedanjih poizkusov, to je do junija. državnega tajnika s predstav, niki britanske vlade bi trajali tako teden dni. Dullesa pričakujejo v Londonu v ponedeljek, v Pariz pa bi prišel v sredo ali četrtek in se z letalom vrnil v Washington ob koncu tedna. Tiskovni predstavnik ameriškega državnega tajnika Hen-ry Suydam je izjavil, kot poročajo iz Washingtona, da Foster Dulles proučuje možnost, da bi odšel v London in Pariz, dodal pa je, da o tem še ni bil sprejet noben sklep. To potovanje, je dodal Suy-dam «je nekaj drugega kpt pot državnega tajnika v Pariz m zasedanje atlantskega sveta 23. aprila«. Dulles je danes sprejel francoskega veleposlanika - Zaman! 2e pred dnevi smo poročali, ila skušajo iredentisti izpremeniti protestno akcijo tržaških malih podjetnikov iz akcije proti sedanji politiki. ki jo vodijo rimski funkcionarji v Trstu, v (ipatriotično dejanje» — v zahtevo, naj se Trst do kraja priključi Italiji-Zato se je po dolgem mesecu spomnil eGiornale di Trieste» in je včeraj objaril tuiodnik, kjer ne napada več trgovcev, temveč vali krivdo za obupno gospodarsko stanje na odtrganost Trsta od Italije. Zato so najvišji predstavniki italijanske vlade in vse vladne stranke, pa celo škof Santin, poslali trgovcem pozdrave in končno je temu podlegel celo koordinacijski odbor trgovcev samih, saj se v včerajšnji uradni izjavi zahvaljuje vsem tem visokim osebnostim. Iredentisti bi skratka radi spremenili akcijo, vsaj za italijansko in svetovno javnost, v novo iredentistično manifestacijo, ker se jim kljub številnim poskusom ni posrečilo ukloniti tržaških malih podjetnikov. Na dan pred manifestacijo pa si skuša oprati roke tudi ZVU in prevaliti krivdo na trgovce same. Istočasno pa prihaja ZVU na dan s pozivom na pogajanja, kar predstavlja zadnji zapoznel poskus razbijanja akcije. Odgovor trgovcev, katerega objavljamo skoro dobesedno na drugi strani, je sicer zelo zanimiv. vendar pa še zdaleč ne razkriva vsega ozadja teh ustrahovalnih in razbi jaških poskusov. To je namreč dolga zgodba o napovedanih in vedno prekinjenih pogajanjih. Trgovci so tako že pred mesecem dni zahtevali obširne razgovore z ZVU o njih zahtevah. izraženih v resoluciji, ki visi. po izložbenih oknih skoro vseh tržaških trgovin. Po dolgem odlašanju je bil ta sestanek končno sklican 18. marca. Na sestanek so lepo točno prišli vsi novinarji, radio Trst I je pripeljal cel kup zvočnikov in aparatov, da bo snemal celoten potek — sestanka pa kar naenkrat ni bilo. Dopoldan istega dne je namreč trgovce poklical italijanski funkcionar Vitelli, kateri je ob prisotnosti drugega rimskega uradnika Sartori-ja «prepričah> trgovce, da so vsaka, javna razpravljanja nepotrebna, saj se bo čez nekaj dni sestala mešana komisija med italijansko vlado in ZVU in rešila vse zahteve. Tako se je začelo z obljubami, ki so tako mile italijanski birokraciji. O sestanku mešane komisije, proračunu, nakazilih za pospešitev gospodarstva, rešitvi vprašanja fondov «Aldisio». kreditit, ureditvi tarifnih zadev in ostalih upravičenih zadevah od takrat pa vse do danes ni ■ ne duha ne sluha in so tudi te obljube padle v vodo. Zato pa se je nGiorna-te» postavil z vestjo o novem sestanku med ZVU in trgovci, ki naj bi bil 6. marca in ki naj bi preprečil akcijo. Tudi tega sestanka ni bilo. Pač pa se je pojavil uradni predstavnik Rima v Trstu Fabiani. ki je ves dopoldan in popoldan eprepričevaln trgovce o njih vpatriotični dolžnostih. Skratka, vsi poskusi resnega razpravljanja o zahtevah so bili vedno preprečeni s strani uradnih predstavnikov Rima, ki so hoteli zatreti akcijo z vsemi mogočimi načini — od obljub do odkritih obtožb veleizdaje ((domovine«. Stalno krčenje prodaje, vedno slabše kupčije vedno manj naročil, rastoča brezposelnost, nevarnost propada, lakote »n brezposelnosti pa so le prehudi argumenti, da bi se dali odpraviti z vpitjem o ((patriotski dolžnosti« in z grožnjami. Zato bo tudi proti politiki, ki je kriva za sedanjo strahotno gospodarsko krizo, danes zaprtih 13.000 malih obratov. Dolga borba, za preprečitev te protestne manifestacije pa najbolje dokazuje, kdo je resnični krivec za tako stanje, kdo se sam čuti krivega in odgovornega za nastali položaj. Uradni predstavniki Rima, iredentistični tisk, tržaški iredentistični župan itd. so ves mesec skušali preprečiti to akcijo, kar pomeni, da se dobro zavedajo, da je naperjena proti njim, proti njih politiki uničevanja tržaškega gospodarstva. Zato pa so tudi vsako zapoznelo demagoško pošiljanje pozdravov in vsi poskusi, da se spremeni značaj gibanja in pretvori akcija v iredentistič-no_ manifestacijo, smešni, Vsi Tržačani -— ne samo trgovci — temveč velika večina prebivalcev dobro vedo, da so za gospodarsko katastrofo krivi prav Rim in njegovi funkcionarji in njih podrepniki in da je današnja manifestacija odraz odločnega protesta proti politiki podrejanja interesov Trstu rimskim interesom. S. B. Manjkajo vesti o letalu ..Comet" z 21 potniki LONDON, 8. — Letalska družba «BOAC» je javila da pogrešajo letalo «Comet»’ na progi iz Rima v Kairo. Ravnatelj družbe je ukazal takojšnjo prekinitev vseh poletov letal «Comet» na svetu, dokler ne dobijo točnih vesti o pogrešanem letalu. V letalu je bilo 14 potnikov in 7 elanov posadke. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. aprila l*5* SPOHIJiMHI 1>XEVI Na današnji dan j« bila leta 1945 sestavljena prva vlada LR Srbije, DANES, petek 9. april* Marija, Ljuban ^ Sonce vzide ob 5.32 z?, luh! 18.43 Dolžina dneva iM. vzide ob 9.46 in zatone <» *• JUTRI, sobota 10. »P11® Ecehiel, Srčanlca SKUPŠČINA DELAVCEV V UL. MONTECCHI S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ASIZZ POLOŽAJ DELAVSTVA V TltSTl) Zene za enotno iproslavo L maja Predavanje tov. Laurentija In Petronia Včeraj je bila v Ul. Montecohi 6 skupščina delavcev, na kateri sta tovariša Eugetiio Laurenti in Bortolo Petronio govorila o položaju delkvstva v Trstu, Skupščino je otvo-ril tov. Mesesnel, ki je dal najprej besedo tov. Laurentiju. Tov. Laurenti je dejal, da le vsi strinjajo, da je sedanja gospodarska kriza v Trstu tako ostra, kot še ni bilo nikoli doslej, da prizadeva vse pano- Pl e gospodarstva ter da sprav-ja v nevarnost sam Trst kot trgovsko in industrijsko središče. Ze sam kratek pregled položaja nam potrjuje to resno oceno. Tržaško gospodarstvo se deli na tri glavne panoge: pomorstvo in pristanišče; ladjedelniško industrijo; malo in srednjo industrijo, obrtništvo in trgovino na drobno. PristaniSče je v hudi krizi. Važne pomorske proge so postale monopol drugih pristanišč italijanske republike, ki so v konkurenci s Trstom. Tržaško ladjedelniško industrijo krčijo in jo hočejo prilagoditi potrebam te industrije v Italiji. jCar se tiče položaja male industrije, obrtništva in trgovine na drobno, je dovolj, če se spomnimo, da bo prav jutri splošna zapora trgovin v znak protesta proti brezbrižnosti oblasti spričo pravega poloma, ki ga doživljajo te kategorije. K temu je treba dodati še uradno število 20.000 brezposelnih, ki pa stalno narašča. Upoštevati je treba, da se kriza vsak dan zaostruje ter da ni nobene perspektive za more bitno vidno izboljšanje. Spričo vsega tega je treba ugotoviti, ali so sploh skušali zajeziti to krizo. Vsakdo lahko takoj vidi, da je tržaško gospodarstvo stalno nazadovalo. ne da bi kdorkoli postavil kako oviro temu nazadovanju. Oblasti niso pri nas storile ničesar, niti s prstom niso mignile v obrambo interesov tukajšnjega prebivalstva. marveč so nasprotno vedno favorizirale in podpirale interese sovražnikov Trsta. Od teh oblasti torej ne moremo pričakovati drugega kot zaostrovanje krize. Kako pa so reagirali tržaški delavci po svojih sindikalnih organizacijah in političnih strankah? Ta reakpija je bila docela nezadostna. Dovolj je, da pogledamo, kakšna so vodstva Delavske zbornice in Enotnih sindikaton. Vodstvo Delavske zbornice sploh ne brani tržaških interesov. Zvezalo se je tako tesno z Rimom, da ga ne zanima drugega kot diplomatske in gospodarske potrebe italijanske republike. Tudi stališče in linija vodstva Enotnih sindikatov nista mnogo boljša, ker je vezano na komin-formovske centrale; zato se je v Trstu že dolgo časa od tega postavilo na rep politični liniji bratske Delavske zbornice ter je zato tudi sprejemalo takšne kompromise, zaradi katerih je zgubilo spoštovanje in zaupanje delavcev. Sedaj skuša vodstvo ES zvreči odgovornost za položaj na delavce, izgovarjajoč se. da nočejo storiti ničesar, po drugi strani pa delavci nočejo in ne morejo storiti ničesar, ker so zgubili vsako zaupanje v sindikalna vodstva. Sicer, kako bi lahko upali, da bi oportunisti, pripravljeni vedno na kompromise, kakor so Radich in njegovi tovariši, sploh bili sposobni kaj storiti? Delavskemu razredu mora biti jasno, da je treba pre broditi ta položaj. To pa bo delavstvo doseglo le, če premosti sedanje nezaupanje vase ter vzame v najbolj prikladnih oblikah v lastne roke pobudo za borbo v obrambo lastnih interesov. Sedaj obstaja nešteto od borov in komisij za obrambo pristanišča, za zaščito tega in onega. Vsa ta delavska predstavništva so danes več ali man j birokratska in umetna. Zato so za konkretno borbo zastarela, ker jih ločijo notranja nasprotja po strankarski pripadnosti ter jim jemljejo vsako borbenost evišji interesi«. Sami delavci morajo storiti vse, da se ta predstavništva okrepijo in oživijo, zaradi česar pa morajo, če je potrebno, prekiniti vse stike z birokratskimi aparati uradnih organov ter odpreti vrata vsem strujam, ki se bore za pranice delavskih sil. Le če bodo tako obnovljeni, oživljeni in zaktivizirani, bodo razni odbori in predstavništva raznih kategorij delavstva našli nekak skupni imenovalec, ki se lahko spremeni v nekako konzulto, v splošen koordinacijski odbor, ki bo lahko organiziral in podil borbo delavcev v obrambo lastnih prauic in interesov Trsta, Za to v. Laurentijem je spre govoril tov. Petronio, kj je obravnaval predvsem krizo ladjedelništva in vprašanje suspendiranih delavcev. Vpra. sanje CRDA je osrednje vpra žanje v Trstu, saj je ladjedel-niika industrija jedro vsega tržaškega gospodarstva. Zato pa bi morali biti delavci CRDA tudi na čelu borbe vsega tržaškega delavstva. Geslo vseh tržaških delavcev bi moralo biti zapora nad odpusti, tako da ne bi niti enega delavcu odpustili iz tovarn. Drugi so zakrivili krizo, zato naj jo tudi rešujejo, ker delavci niso odgovorni zanjo. Za krizo niso odgovorne le oblasti marveč tudi sindikalna vodstva. Vodstvo E-notnih sindikatov je šlo po poti kompromisov in delavstvo mu je moralo po sili slediti. Obrambo tržaških ladjedelnic so prepustili .Semilliju in Cosulichu, kakor da bi šlo za nevaino vprašanje. Sporazum o suspenziji delavcev je te politike popuščanja. S tem sporazumom je vodstvo ES sprejelo načelo odpuščanja delavstva in krčenja industrije. Semilli je napravil avtokriti-ko in odstopil, toda vse to je bilo neiskreno, ker so že prej prav dobro vedeli, kaj so podpisali. Vse skupščine in demonstracije so zato služile, da bi prikrili delavcem resnične namene. Vodstvo ES je širilo pred nekaj dnevi letake, da bo suspendirane delavce podprlo vse delavstvo, sedaj pa vidimo, da to vodstvo popušča in prepušča vso pobudo le suspendiranim delavcem. Razredni sindikati so takoj v začetku opozorili delavstvo na nevarnost sporazuma in je zato njegova zasluga, če so se delavci proti spo- razumu uprli. To je priznal v nekem članku celo «11 Cor-riere della Sera» iz Milana. Vodstvo mora nadaljevati z borbo, za kar je sedanji položaj še posebno ugoden. Začeli so se gibati celo mali trgovci, industrije! in obrtniki, ki se po navadi tako neradi zganejo. Ce delavstvo sedaj odločno nastopi in strne svoje vrste, uspeh ne bo izostal. Zato pa je nujna neposredna borba tu v Trstu, ne pa da bomo pasivno čakali, da bodo reševali našo krizo italijanski delavci, ki se morajo zlasti v ladjedelnicah že sami ostro boriti za delo. Po govoru tov. Petronia se je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da so delavci pripravljeni na bolj odločne nastope. Končno je tov. Mesesnel pozval vse navzoče, naj povsod širijo misel enotnega praznovanja 1. maja. Predvčerajšnjim je bila seja izvršnega odbora ASIZZ, na katerem so članice razpravljale o raznih nujnih vprašanjih političnega, organizacijskega in socialnega značaja. Po daljši diskusiji, v kateri so prisotne izrazile svojo solidarnost s pozivom skupine delavcev za enotno proslavo prvega maja ter za enoten nastop v borbi proti izkoriščanju delavskega razreda, so govorile še o vedno hujši gospodarski krizi, ki zajema naše področje. Ostale vesti iz utrža-ške kronike« berite na IV. strani ! Zene so tudi razpravljale o proslavi 10-letnice I. konference SPZZ, ki bo letos 5. in 6. junija na Štjaku. Določile so pripravljalni odbor, ki bo v coni A zbral delegatke, ki bodo prisostvovale tej konferenci ter pripravile izlet na Štjak. USPEL PROSVETNI VEČER MLADINE DIJAŠKEGA DOMA NAŠE MORJE V SLOVENSKI PESMI Mladina Dijaškega doma je sinoči priredila v Gregorčičevi dvorani prosvetni večer s temo eMorje v slovenski pesmi*. Prireditev je privabila lepo število poslušalcev, ki so popolnoma napolnili dvorano, in pozorno poslušali v prvem delu programa izvajanja tov. Draga Pahorje, ki so jih poživljale nekatere recitacije, v drugem delu pa poleg recitacij še petje domskega mladinskega zbora in dekliškega kvarteta pod vodstvom tov. Furlanija. Tov. Drago Pahor je podal dokaj obsežen (morda celo nekoliko preobsežen) pregled slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki opevajo morje in posebno naše morje, noš Jadran in našo obalo od Sti-vana do Sečjol. Predavatelj je sicer poudaril, da njegov pregled ni popoln, je pa kljub temu nazorno prikazal navezanost Slovencev na morje v prvi vrsti seveda samih primorskih Slovencev potem pa tudi vseh ostalih, dejali bi ((zamejskih«, saj zasledimo zelo pogosto imenovati morje v pesmih, ki so nastale globoko na Štajerskem, Koroškem in Dolenjskem. Slovenska pesem obravnava morje v ljubezenskih motivih, opeva njegovo prirodno lepoto, posebno ob večernih urah poje o ljudeh na morju: ribičih in mornarjih, ter težakih. Kot rdeča nit pa se vije skozi njo, od davnih časov pa vse do poslednjih, borba za obstanek naših ljudi na svojem morju proti pritisku tuj cev. Z recitacijskimi točkami so uspešno nastopili dijaki-go-jenci; Anamarija Metlika, Edvin Svab, Cezar Možina, Jože Rebula, Oskar Pečar, Neva Klanjšček, Edes Boškin, Karmen Sluga, Jože Jelerčič, Elvira Kalc, Nerina Drašič, mladinski zbor in kvartet pa sta prikupno zapela 5 pesmi. Mladina Dijaškega doma zasluži za prireditev vso pohvalo in priznanje prav tako pa tudi vodstvo Dijaškega doma, OB SPLOŠNI SOLIDARNOSTI VSEGA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA Današnja splošna zapora 13.000 podjetij protest proti pogubni gospodarski politiki Pojasnilo ZVIT, ki jemlje v zaščito odgovorne rimske tunkcionarje in odgovor koordinacijskega odbora, ki še enkrat dokazuje, da so za tržaško gospodarsko krizo odgovorni prav oni Zapora podjetij bo trajala od 13« do 34. tire Tržaški trgovci, obrtniki in | tržaškim malim podjetnikom ostali mali m srednji podjetniki se že dober mesec dni zaman bore za uresničitev u-pravičenih zahtev za zajezitev pereče gospodarske krize. Oblasti so pokazale za te zahteve prav malo razumevanja, zato je danes končno prišlo tudi do prve odločne protestne akcije in bo od 13. do 24. ure zaprtih 13.000 tržaških obratov. Proti tej upravičeni manifestaciji tržaških malih podjetnikov so se zagnali združeno vsi iredentisti in smo zadnjem takem poskusu preprečenja podrobno poročali včeraj, ko je skušal «u-strahovati« in s «patriotični-mi razlogi« prepričati tržaške trgovce naj prekličejo protestno akcijo sam predstavniki Rima, voditelj urada italijanskega političnega svetovalca dr. Fabiani. Vsi ti poskusi so sramotno propadli in se bo akcija izvršila po predvidenem načrtu. Ker so propadli ti poskusi, skuša ZVU (čitai rimski funkcionarji ZVU) vzeti protestni akciji resnost in prikazati stvari ta-ko, kot da bi trgovci ne hoteli razpravljati o perečih vprašanjih, medtem ko je ZVU (rimski funkcionarji) z odprtim srcem skušala ugoditi vsem njihovim zahtevam. Ne bomo se spuščali v podrobno komentiranje raznih izjav in prepuščamo besedo ZVU in ZVU je namreč včeraj popoldne izdala posebno uradno pojasnilo, koordinacijski odbor malih obratov pa v poznih večernih urah 4 strani dolg odgovor. Pojasnilo ZVU prinašamo dobesedno, odgovor koordinacijskega odbora pa zaradi pomanjkanja prostora nekoliko skrajšan. vezniška vojaška uprava pripravljena, da se sestane z odborom ob katerem koli času, da bi razpravljali o predlogih za morebitne pripomočke. Pojasnilo ZVIJ Glede na javne izjave koordinacijskega odbora male trgovine in obrti v Trstu, ki trdijo, da Zavezniška vojaška uprava ni . pripravljena razpravljati o težavah male trgovine in obrti in o morebitnih pripomočkih za izboljšanje sedanjega stanja, želi Zavezniška vojaška uprava ugotoviti naslednje: 1. Področni poveljnik je dobil od koordinacijskega odbora malih trgovcev in obrtnikov sporočila, na podlagi katerih so določili sestanek med odborom in Zavezniško vojaško upravo za IS. marec 1954. Sestanek je bil odložen na zahtevo odbora. 2. Zavezniška vojaška upra-je potem dala pobudo za sklicanje novega sestanka 6 aprila, toda odbor je izjavil, da je to prepozno za razpravljanje o stvari. 3. Čeprav se ni posrečilo pripraviti sestanka ob dveh prejšnjih priložnostih, je Za- VČERAJ POPOLDNE URESNIČEN 31.LETNI SEN SLAVNOSTNO 0TV0RJENA NOVA SOLA V SEMPOLAJU Za gradnjo šole so porabili 15.200.000 lir, za notranjo opremo pa 3 milijone lir - V spodnjih prostorih bodo uredili kopališče M n Včeraj popoldne je bila v|da se bo staro šolsko poslopj Sempolaju otvoritev novega 1 —> n Šolskega poslopja, ki bo z današnjim dnem sprejelo v svo- bil zato le logična posledica jo učilnico 43 šoloobveznih o-trok. Na stopnišču pred vhodom v novo šolo so bili zbrani občinski svetovalci, učitelji z učenci in nekaj vaščanov, ko je župan devinsko-nabrežinske občine Terčon o-tvoril skromno, a za Sempo-lajce pomembno slovesnost. V otvoritvenem govoru je poudaril, da se je domača občinska uprava že pred 31 leti ukvarjala z vprašanjem gradnje nove šole in je bila takrat na najboljši poti, da svoj načrt uresniči. Toda fašistična sprememba v upravljanju občin je vse načrte pokopala in šele sedaj, po dolgih letih, stojimo pred novo ponosno stavbo, ki bo odslej v veselje našim otrokom in učiteljskemu zboru. V nadaljevanju je župan poudaril razliko med upravljanjem slovenskih občin za časa fašizma, ko so bile vasi prepuščene same sebi ter med u-pravljanjem občine v povojnih letih. V tej zvezi je omenil napeljavo električnega toka, ureditev vodovodne napeljave, popravilo poti itd. Izrazil je tudi upanje, da bo še letos rešeno vprašanje napeljave telefona ter povedal, popolnoma preuredilo in bo v njem nameščen otroški vrtec Za županom je se sprego-voril domači dekan, ki je poslopje blagoslovil, potem so si pa povabljenci ogledali notranje prostore. V šoli, ki ima tri učilnice in učiteljsko zbornico, je tudi kuhinja ter stanovanje za šolskega slugo. Po vseh prostorih je napeljana centralna kurjava, oprema u-čilnic in drugih prostorov je povsem moderna, tako da je šola res nekaj lepega. Poudariti moramo še, da stoji novo poslopje na najlepšem kra-v vasi in je z velikih in ju širokih oken učilnic krasen razgled čez Nabrežino do sinjega Jadranskega morja. U-rediti bo treba le še vrt o-koli šole ter ga ograditi in takrat bo šola res v ponos Sempolaju. _ . Omenimo naj se, da je bila šola zgrajena iz 8., 9. in 11. gospodarskega načrta ln je veljala 15 milijonov 200.000 lir. Za notranjo opremo so porabili 3 milijone lir, tako da znaša njena skupna vrednost 18,200.000 lir. Ob koncu moramo še povedati, da bodo v bodočnosti spodnje oz. kletne prostore nove šole preuredili v občinsko javno kopališče, kar bodo Sempolajci prav gotovo z veseljem pozdravili. Odgovor loordinacijskcga odbora Koordinacijski odbor malih srednjih tržaških obratov je kot odgovor na uradno pojasnilo ZV.U izdal sledeče poročilo, katerega objavljamo v nekoliko skrčeni obliki. V začetku uradnega poročila ponatiskuje koordinacijski odbor pismo ZVU, protokoli-rano pod številko 623/54 z dnem 17. 3. 19S4 in v katerem ZVU sporoča sledeče: «Jutri 18. t. m. bo ob 16.30 po iniciativi višjega ravnateljstva, pri ZVU konferenca, na kateri se bo razpravljalo o resoluciji malih in srednjih tržaških obratov. Povabljeni ste, da prisostvujete kot podpisnik te resolucije. Prisostvovali bodo tudi predstavniki lokalnega tiska«. Pod pismom je podpisan generalni direktor uprave, Vitelli. Poročilo koordinacijskega odb'ora sklepa iz tega; da je hotela ZVU pretvoriti diskusijo in proučevanje točk resolucije v tiskovno konferenco, pri čemer bi se podpisniki resolucije ne mogli poslužiti pomoči tehnikov raznih združenj. Po razgovoru z italijanskim političnim svetovalcem prof. De Castrom in z V.itellijem, na katerem so predsedniki povabljenih združenj obrazložili, da je nemogoče razpravljati v takem okolju in poudarili. da so številni memoriali pritožbe in resolucije, poslane oblastem, ostale brez odgovora, so člani odbora in predstavniki oblasti prišli do zaključka, da je treba sesta nek preložiti. Do tega zaključ ka so prišli pod pogojem, da bo obvestilo o preložitvi izdal koordinacijski odbor. Preložitev sestanka se torej ne more razlagati kot odpoved s strani koordinacijskega odbora, temveč kot ugotovitev, da je nemogoče razpravljati v takem sistemu diskusije, ker bi taka diskusija ne privedla do zaželenih rezultatov, temveč bi prav obratno povzročila lahko evidentne politične špekulacije. O sestanku dne 6. aprila pa precizira koordinacijski odbor sledeče: 1. ob 16.3Q dne 6. je neki funkcionar ZVU telefoniral sekretarju organizacijskega odbora, da namerava Vitelli sklicati ob 16 istega dne vse predstavnike odbora pri ZVU. Na to je sekretar odgovoril, da mu je nemogoče sklicati in odločiti ter da se bo odbor pravočasno sestal in odgovoril na povabilo. 2. ob 12.30 se je sestal koordinacijski odbor in sklenil pristati na diskusijo, toda dan pozneje, ker je bilo zaradi pozne ure in zaposlenosti članov nemogoče pristati na sestanek Še istega dne. 3. Ves naslednji dan, to je 7. aprila so bili Člani koordinacijskega odbora na razpolago in so imeli dva dolga razgovora z dr. Fabianijem, vršilcem dolžnosti voditelja urada italijanskega političnega svetovalca pri ZVU, toda niso bili vnovič poklicani na razgovore pri ZVU kot so pričakovali. K tretji točki poročila ZV.U izjavlja koordinacijski odbor, da prav rad razpravlja vsak trenutek o perečih problemih tržaškega gospodarstva in zlasti malih in srednjih obratov, toda mora poudariti, da je povabilo prišlo Šele noč pred protestno akcijo. Koordinacijski odbor ostane na razpolago ZVU za razpravo o predlogih in možnih ukrepih od sobote dopoldne napjej po današnji demonstrativni akciji in bo nadaljeval z gibanjem do takrat, ko bo ugodeno zahtevam resolucije. Koordinacijski odbor malih in srednjih tržaških obratov poudarja torej, da ni bila sklenjena nobena sprememba protestne akcije, ki se bo začela danes popoldne s popolno zaporo vseh 13.000 zastopanih obratov. Tako bodo ostale zaprte vse trgovine, stojnice, mali in srednji industrijski obrati, obrtniški obrati od 13. do 24. Vsi ti obrati bodo zaprli roloje in ugasili vse zunanje luči. Na rolojih bodo razobesili obvestilo: (tGeneralna protestna zapora«. Avtobusne proge bodo ustavile prevoze od 15. do 17. ure in to tudi za avtobuse, ki bodo med tem časom že na progah: Avtobusna postaja na Largo Barriera Vecchia bo zaprta od 13. do 24. ure. Vzporedno s temi akcijami bodo izvedene tudi sledeče solidarnostne akcije: BARI: ugasili bodo vse luči, ukinili poslovanje na prostem in zaprli roloje. LEKARNE: zaprle bodo ro-loie in ugasile luči. PRODAJALNE ČASOPISOV IN REVIJ: ukinile bodo prodajo od 13.30 do 15.30 in razobesile v kioskih napis: »Generalna protestna zapora«. Istočasno bodo ugasile vso zunanjo razsvetljavo ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 10. aprila 1954 ob 20.30 uri gostovanje v BORŠTU s F. H. Herbertovo komedijo tVSAKIH STO LET« V nedeljo 11. aprila 1954 ob 18. uri gostovanje na KONTOVELU s komedijo v dveh dejanjih « c goto«' ritmi; 17.20 Pesmi JakjSt» ^ ca in Zlatana Vayd_a dimir Ruždjak in Anit* va; 17.38 Narodne pesmica* skega Zagorja; 18.00 P j hrvaščini; 18.15 Kom getftfk Radia Zagreb in 21.00 Slušna igra: Smol«- 22.00 L M. Škerjanc: in t,ahKin Škerjanc: ^ i-molu: 22.w poro- kvintet v a-moiu, “- r-ij p-v. nog naokrog: 23.00 Zadnja0i,st>> *;ir» \r if ol i ianIiic ra Simeona: 21.05 n(jo koncert, dirigira Fern« vitali. * I, « V K N 5 327,1 m. 202.1 rn. ^ poročila ob 5.35, 6.00, ^ 15.00, 17.00, 19.00 in 22- 0m»i* 12.00 Igra godba j(iit% jubljanse .gacmzije: 1Zyl»iJ»r- * skl nasveti; 12.30 Bf* vertissements za ktav^, r: ,o-I Vi- dami orkester: B. šehrad, simfonična , • cikla «Moja domov>o ^ Umetne in narodne K55O moški zbor »Grafika*-, stt - tf. ni kotiček: iG.OO Zelet utišajte; 17.15 R>chard?i Hffi* Uvertura k operi «Ue dec«, Gustav Mahler^. z, »jjfl za deco, ciklus P**JjistefV’vf' ton in simfonični ,or,«o0 , tfr nl/f 11 ‘\1 n/Sčti! I .'..rttflll ,,il Domače aktualnosti; J.igoVJiLjsti selem ritmu; 18.25 Je Mrtvit" govori; 18.40 Koncert . KlV Vladimira Ruf.djaka -g TOj, ju Demetrij Zebre; »t pffU ski zunanje -20.10 Večerni operni pieS 21.20 Naši ansambli ritmu. Prosvetni dm*'*' J, mažič« in «V. Sn> april ubil®*? 1. redita 17., 18. in T®:,, t. 1. Izlet v Lju“ Okrajna skupščina OF Nabrežina, Vabljeni so člani OF na zasedanje okrajne skupščine OF Nabrežina, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v kulturnem domu »Igo Gruden«. Na dnevnem redu bo: 1. politični položaj; 2. organizacijska vprašanja; 3. komunalna vprašanja; 4 diskusija; 5. izvolitev novega okrajnega odbora; 6. sklepi; 7. razno. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo. Solidarnost OF IV. okraja z današnjo zaporo malih obratov Sinoči je bila v Skednju skupščina IV. okraja OF, na kateri so številni delegati iz vsega okraja pregledali^ dosedanje delo in po političnem, gospodarskem in organizacijskem poročilu izvolili nov 0-krajni odbor ter si začrtali pot za nadaljnje delovanje Ob zaključku so soglasno odobrili resolucijo, v kateri med drugim izražajo solidarnost OF z obrtniki, podjetniki in prizadetimi uslužbenci ob priliki njihove današnje prve, odkrite in odločne akcije za zaščito tržaških gospodarskih interesov. O skupščini bomo objavili obširnejše poročilo v prihodnji številki. OD VČERAJ DO DANES j Stavka v predilnici Tržaške konopljarne Delavke v Tržaški konop-ljarni so ponovno prisiljene, boriti se za svoje pravice. V predilnici so včeraj ves dan stavkale ter sklenile, da bodo stavko nadaljevale tudi danes. Delavke so namreč za- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. aprila se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok Je bilo 5, umrlo pa je 10 oseb. POROČILI SO SE: pomorščak Ennlo Amodeo ln gospodinja An-na Maria Lepori, mizar Fulvio Ellero in gospodinja Concetta Bi-loslavo, pomorski kapitan Stefan Szalay in gospodinja Maria De Luca, mesar Stefano Carboni In gospodinja Libera Trento, težak Dino Colombo In tiskarska delavka Giorgina Kiss. UMRLI SO: 66-letna Carmen Andree por. Cauto, 42-letna Giu-stina Keber por. Verzier, 58-let-nl Giuseppe Hollstein, 46-letnl Tommaso Tartaglia, 92-lctna Marija Lučič par. Gerin, 82-letni Vittorio Savio, 64-letna Apollo-nia Furlan por. Olestini, 60-letni Giuseppe Zahn, 67-letna Aurelia Godina por. Claudi, 62-letni Er-gllio Giovenale. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 6. uri iz Benetk s 300 t pirita talljanska jadrni- ca »Delflno Azzurro«, ob 7.15 iz Benetk s 4503 t raznega blaga ital, ladja »Montello«, ob 7.30 lz Splita s 1140 t raznega blaga jug. ladja «Zadar«, ob 18.10 z Keke s 7 potniki jug. ladja »Ba, kar«, ob 20.30 iz Benetk s 392 t raznega blaga in 33 potniki ital ladja «Enotria», ob 20.45 iz Be- netk s 54 t raznega blaga ital. ladja «Carso», ob 22. uri prazna iz Ravenne grška ladja »Rafael«, ob 23.20 iz Benetk z. 280 t raznega blaga Ital. ladja »Irma«. ODHODI: Ob 13. url proti Reki s 150 t raznega blaga In 1 potnikom jug ladja «Istra«, ob 13.30 proti Novi Zelandiji s 4580 t bencina angleška ladja «British Earl«, ob 15.45 prazna proti Be netkam ital. ladja »G. Bottiglte-ri», ob 21. uri pi oti Hajfl s 5085 t lesa izraelska ladja »Dromit« VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18,4, naj-nižja 13,3. ob 17. uri 18,2. zračni tlak 1017,2, veter 29 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 37 odstot., ne bo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10.0 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN AU-Alabarda, Ul. Istria 7; Bar bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv, Ivan); • Mizzan, Trg Venezia Vielmettl, Trg della Borsa 12 Croce Azzurra, Ul, Commerciale 26, Harabaglta, Barkovlje in Ni coli Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILK*. ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 txle ti zvezi z obiskom Drame Prijave Roma še danes od od 17. do 19. ure i ADEX Motoklub »Mladost« Nabrežina organizira 18. in 19, aprila Izlet Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na običajnih mestih samo še danes. Motoklub »Adrian Milje - Dolina organizira 24. in 25. IV. izlet v Ljubljano. Prijave se sprejemajo do 15. aprila, OF, okraj Milje - Dolina organizira 2-dnevni izlet z avtobusom 24. in 25. aprila v Ljubljano in ne 18. in 19. kot že javljeno. Vpisovanje na sedežu v Dolini, v Boljuncu pri Milanu Tomažiču, v Stramarju pri Veljaku Lazarju in na običajnih mestih v ostalih vaseh do 15. aprila. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi na velikonočni ponedeljek 19. t. m. izlet v Lipico. Vpisovanje na sedežu še danes. 25. t. m. priredi Izlet na l’r-atelj. Vpisovanje do 19. t. m. Izlet v Sežano in Tomaj. Odbor OF 1. okraja organizira 19. t. m., velikonočni ponedeljek, izlet v Sežano in Tomaj. Vpisovanje na sedežu v Ul. R. Manna 29 do vključno 10. t. m. Prosvetno društvo v Barkovljah organizira 25. t. m. enodnevni Izlet v Cerkno in bolnico ((Franja«. Vpisovanje od 10. do 15. t. m. v društvenih prostorih od 19. do 21. ure. Izlet v Komen in Ljubljano. Okrajni odbor OF Nabrežina organizira 18. in 19. aprila dvodnevni Izlet v Komen in Ljubljano. Vpisovanje za Sv. Križ pri Švabovih, za Nabrežino v kulturnem domu oziroma pri tov, Ivank) Svetlič, za sektor Sempo-la.| pr) Furlanovih, za Mavhlnje, Cerovlje in Vižolje pri Emilu Legiši (Milkotu), za Sesljan pri Mariji Gorjanov!, za Medjo vas in Stivan pri Lilijani Legiši v Medji vasi. Vpisovanje samo še danes, OF IV. okraj opozarja svoje člane, ki se želijo udeležiti Izleta 18. in 19. t. m, v Ljubljano, d; se vrši vpisovanje do sobote. Pohititel 24. in 25. apr*1* izleti v POSTOJNO PIVKO KNEŽAK tBi & ILIRSKO U* BUZET PAZIN 25. 1354 izlet v TOMAJ DUTOVLJE ap(i do 1S' •W Vpisovanje Dlet na P^nij® razstavo tavo i,jublJAn( b0 27• in a. -jlž s« >;■ * 3 0" Od 29. april« d° izlet v ueoghad LJUBLJANO ^ V pisovanjc pri «Adna F. Severo Dne 8. t naš dragi star 58 0lJ/> . . „ dz"eS O!** Pogreb b° p» iz hiše ža losti ul- 5. jr Konkonelska r~,Q 1 Žalujoče drfV Dolenc ]954- Opčine, 9. “P ril* Pf®MR8Kl dnevnik 3 — S, aprila 1954 POSLOTM USPEH ^Jgrebškega spomladanskega velesejma ve?ecpi*kem Pomladan-1 vega Travnika izzvalo s svo- Pisali, v»„rtimu smo sicer že jimi proizvodi in predvsem z ’ vcnaar na -i-., ■ . ... Hli dati^šerbomo sku-1 raznim reznim orodjem pra- S" ,,^kak poslovni) vo revolucijo, saj so ostali Reditve • , gospodarske | presenečeni celo nemški kupci. .. vc 1UPnclrv\ro~ __ , . , , , ilistfi;., „ Jugoslovanske in-JSke ustvarjalnosti. Ve- Drič«ie P0P0lnoma izpol-5‘Mkovanle tai™ «teev’T?n3e tako organi- t!v in u kakor tudi sodelav ' ijj v , i Luu 1 ooa lil tna• Pogledu pre- t( >'anm,LJna:ibo!i optimistič- zadovoljni sni c —,vwiJIU z uspelih 2 vrsto po- 2 d v. ^ ‘ 14 vi otu pu- pod?^?*CI*mi Jugoslovanki tanter tudi mi poslovnimi ljudmi. dfcn, SoH6m -^e bil sicer pre-'"'acu ^8„C.etka maroa pro- '*°8oč'i?n m.eseca. toda to je ,ft!t>vlia,, *e voo.io udeležbo tmtke r so jlk hude hiraloriZmere tako rekoč X, raznih predelih ^'ta. m„j Makedonije in Kos-'trudila oboinstvom pa je Jit, a, , ninogo pozornosti S vele°^° na- spomladan #1<* 25o .sel.mu lahko videli k nov k j_i .. , Hi ,tikwai°68ami 'ndustrije, ki so j. 4C Tlmm ^°vih del. Med vse- S' nove izdelke, naj- šSem elektro SNk"?.0.. , ter ^industrijo thjj Sp ?trojev. Radioindu-**J je _Je Posebno izkazala, Sh T.!zst,a.vila celo vrsto 't*r 0(j 'iških aparatov, in f^jernnit okusnih malih '■kih °V ha rin liilrvn.nlh Pa do luksuznih črnost Veliko po- ®l slektv?-Vzbuclili tudi mno-idi«;., ^ aparati za golu . ter stroji za pra- jHtVo' ^oslpS;Uaanie Perila, kate- j iv- ^ bilfl tnr1o4i M n i_ ie | Po: 'lfy Prv, If5jt SnLP* bilo videti. Naj-novih izdelkov h'j*, fevllo ,?ol h. o.?ala kovinska industri *!r°iev 'o v's°ko kvalitetnih Mi tu ,~'°majske smo vi- ^.^kinrio^L.ta^lke livarne je poslala na : v j,,? ,ciznejše delo ne j *tu. p Koslaviji, ampak na INjeti«lavah opazovalcev je ((Bratstvo« iz No- A poznavalka . to„ • 0Tr°k li ,ys'c Cnbk yeva’ ki je bi- !,,aieoV?° ^menovana za nad- ? lonoa dramatiko na šo- Venskega grofijskega % yeljko potovala po N»tovVa,. Sd, ,eta. ko se ie ' Pokol, v pokol. . j® st.,t: kot p,še 41 „ je sa T- kot piše O^at-^vani ponudil 5N ‘‘v Krem, V Krem'i“- • >,r<= p- ■a lit. ii\ z,vati v J,u, Pa i® po' VSj.^Bost k aaupa- Bhi > je m„:1iskega k7\' To i1' 4l»n Je Pomenilo pl®govega naj- Nh 'Bat. Jagodo 9SSla, ki a dan Je prišel V* >ogov haja' da (« ^.vse-dajgj . zakaj se lA ? se , Pod klill- kil>, veuklVprav tedaj i '* l ^ ,1 Veliki ledal Ki^ihk ' lem oooskovski SJkfi, 'olikjmProcesu i*0 >\)«v tpdi j,, obljuba ** ^amenjev :1 sta m, in Ss ' Ba,n 7yamenji je ^teri«l teg; Zel° komp iro- mitiral tudi Stalina, in zato so začeli z izgrajevanjem načrta o uničenju NKVJ>jevgev. Drugi razlog, ki je silil Stalina, da takoj reagira, je bilo dejstvo, da Jagodi ni uspelo preprečiti razširjenja resnice o umoru Kirova. In Jagoda ter Zaporožec sta bila neposredna izvršilca Stalinovega načrta, da se umori ponos leningrajskega proletariata, Ki-rov. Orlov piše: «Stalin je upal, da se tajnost o umoru ne bo nikoli razvedela, toda ta dogodek se je razširil med vsemi častniki tajne policije in ob koncu leta 1936 je bilo splošno znano, da je bil v ta umor vmešan leningrajski NKVD. Stalin je bil eden zadnjih, ki je zvedel za to. Jagoda se je namreč bal povedati Stalinu, da je njegova tajnost že splošno znana. Ko je Stalin zvedel, da so vse podrobnosti o umoru Kirova znane tudi najvišjim funkcionarjem partije ter da sc umor pripisuje celo njemu samemu, je prišel do zaključka, da mu preostaja samo en izhod: priznati, da je umor organizirala NKVD in vreči vso krivdo na Jagodo.« Tretji, pa četudi ne tako bistven razlog, pa je bilo čedalje večje sovraštvo članov politbiroja do Jagode. »Jagoda je bil oni, ki je zbiral neprijetna poročila o najvišjih voditeljih države... V Jagodovih arhivih je bilo podatkov o škandalih v zvezi s seksualnim izživljanjem najvišjih funkcionarjev. Jaz sam — piše Orlov — sem prečital nekoliko takih dokumentov. V enem izmed teh je bilo opisano, kako je podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Va-lerijan Kujbišev ugrabil pijano mlado ženo predsednika Narodne banke in izginil z njo za tri dni, in da so ves čas. ko njega ni bilo, bile odpovedane vse konference, katerim bi moral on predsedovati. Drugo poročilo pa se ie nanašalo na člana politbiroja Rudzetaka...« In tako dalje. V glavnem je bil Jagoda Stali- nove «oči in ušesa«. «Da bi zbral podatke, je postavil mikrofone v ustanove m vile komisarjev in članov politbiroja. Tako je Stalin mogel zvedeti mnenje najvišjih funkcionarjev, mogel je zvedeti za njihove zasebne zadeve, kakor tudi njihove najintimnejše misli, ki so jih izražali v razgovorih s prijatelji, z ženo, z bratom, z otrokom«, pravi Orlov. Visoki funkcionarji so sovražili Jagodo. Oni niso mogli prenašati tega, da se on vmešava v posle njihovih resorov in komisariatov. Oni se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je Stalin prepustil toliko oblasti enemu samemu človeku, ki se celo ni mogel preveč pohvaliti s svojo revolucionarno preteklostjo. Člani politbiroja so storili vse, kolikor je bilo v njihovih močeh, da bi ponižali in bojkotirali Jagodo. Poizkušali so celo pregovorili Stalina, naj ga odstrani s položaja, in pri tem poudarjali, da bi bilo poi trebno postaviti na čelo tako važnega organa oblasti človeka, ki bi bil član politbiroja. Stalin pa ni hotel storiti lega. Sele tedaj, ko so ga na to prisilili drugi činitelji, je izkoristil razmere kot dokaz svojega prijateljstva s člani političnega biroja. In oni so bili zadovoljni, ko so zvedeli, da je Jagoda v zaporu. Orlov opisuje, kako je bil Jagoda presenečen, ko so mu sporočili, da je aretiran. £e od daleč ni slutil, da ga bo zadela ista usoda, kakršno je on pripravljal drugim. «Bil je kot divja zver. ki se še ni privadila kletki. Ni mogel niti spati niti jesti ter je neprestano hodil sem in tja po svoji celici. Njegov naslednik Ježov je kmalu prejel poročilo, da je začel Jagoda govoriti sam s seboj.« Ježov se je prestrašil: Ce njegov jetnik znori, bo mogoče izpeljati načrt, v terem bi moral Jagoda igrati vlogo krivca za vse ne- ka- )d- zlo ki se je dogajalo v Sovjetski zvezi. In Stalin je potreboval in želel prav takega igralca. Zato je Ježov poslal v celico na razgovor z Jagodo svojega visokega funkcionarja Slud-skega. ((Jagoda je bil zadovoljen, da je videl Sludskega, ki je s solzami v očeh izražal simpatije svojemu bivšemu šefu, hkrati pa je Sludski sestavljal v glavi poročilo za Ježova«. Sludski je imel nalogo razbiti osamljenost, v kateri je živel Jagoda. Ta osamljenost bi namreč lahko spravila iz tira umsko sposobnost tako važne »priče«. «Jagoda je bil nasproti Sludskemu odkritosrčen. On je z njim prostodušno razpravljal o svojem položaju in se z grenkobo pritoževal nad Ježovim«. Ko je minila prva in najbolj nevarna kriza, je nadaljnje «obdelovanje» Jagode šlo laže. Po navadi so največji nasilneži v hudih trenutkih največji strahopetci in Jagoda se je boril z vsemi silami, da bi si rešil življenje. Kljub temu, da je imel Jagoda dovolj izkušenj glede tega, je pri njem vendarle deloval nagon za samoohranitev. Priznal je. da je organiziral umor Kirova in da je bil sovražnik sovjetske države. Na tretjem moskovskem procesu leta 1938 je obtoženi Jagoda postal senzacija številka 1. Nekoč naj- močnejši človek, seveda poleg Stalina, je bledi in prestrašeni Jagoda točno odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je postavljal Višinski. Le v enem trenutku je kazalo, da je šel predaleč in da je pozabil na vlogo, ki mu je bila dodeljena. Ker je namreč Višinski, ki ga je ohrabrila mizernost Jagode, vztrajal glede neke podrobnosti, katere Jagoda ni mogel potrditi, je Jagoda za trenutek umolknil in nato z jasnim namigovanjem dal vedeti, da bi lahko pokvaril vlogo, ki mu je bila dodeljena. Toda v trenutku so razpravo prekinili in naslednjega dne je Jagoda povsem mirno nadaljeval s svojimi priznanji. Stalin pa mu kljub tej uslugi ni prizanesel. Skupno z Bu-harinom je bil Jagoda ustreljen. Nekaj besed o tem, kako je Stalin odstranjeval priče svojih zločinov, ki jih je izvršil nad boljševiki v letih velikega »čiščenja« od leta 1936 do leta 1938. Začel je pri glavi in sicer z aretacijo Jagode, ki je bil šef NKVD, O tem, kako je Jagoda izgubil glavo na moskovskem procesu 1938. leta, smo že pisali. Toda aretacija Jagode leta 1936 še ni spametovala njegovih ljudi v NKVD. Oni niso videli v tem sistematskega načrta kremeljskega gospo- darja, in sicer načrta, uničiti vse tiste, ki so vedeli za njegove zločine. Ti ljudje so smatrali, da je Jagoda zaslužil degradacijo. To se “razbere iz neverjetne naivnosti, s katero so ti, sicer tako močni ljudje nadaljevali svoje sodelovanje v njegovih krvavih orgijah. Toda Jagodov naslednik, Ježov, je to njihovo lahkomiselnost še podkrepil s tem, ker se jih že takoj v začetku ni lotil in s tem ustvarjal pri njih iluzijo, da je bila aretacija Jagode logična posledica njegovih napak. Toda ena Ježovova poteza je vendarle morala predramiti te zaspane policijske glave. Pobegli obveščevalni sovjetski general Aleksander Orlov piše o tem takole; «Pri vedel je 300 ljudi, ki so do’ tedaj delali v politbiroju kot uradniki, in jih imenoval na nižje položaje v raznih oddelkih NKVD v Moskvi in okolici. Oni so bili podrejeni dotedanjim šefom teh oddelkov. Njihova navidezna funkcija bi morala namreč povečati učinkovitost te organizacije. Dejansko pa so bili oni tu zato, da bi pozneje prevzeli oblast od uslužbencev ki so že bili določeni za likvidacijo«. (Nadaljevanje sledi) Bendoka. ki je pet let užival »eksteritorialno pravico« v britanskem poslamšavu v Moskvi in se ni smel pojaviti na ulici izven poslaništva, da ga ne bi aretirali. Kmalu zatem je bil izpuščen ix bu-dimpeštanskih zaporov tudi britanski državljan Sanders, ki je bil obsojen na 13 let zapora, in končno je bila omogočena vrnitev v domovino po sovjetskem ozemlju skupini britanskih državljanov. ki so bili izpuščeni ix severnokorejskega ujetništva. To je sicer nekaj malih, vendar pa značilnih dogodkov, ki so prav gotovo posledica razgovora med bivšim britanskim poslanikom v Moskvi in Malenkovom. Britanski predsednik vlade Churchill je bil hkrati prvi predsednik vlade na Zahodu, ki je komaj tri tedno po prihodu Melenkova na oblast izrazil v londonski spodnji zbornici svoje zadovoljstvo zaradi «očitne želje po izboljšanju odnosov med Sovjetsko zveze in drugimi državami«. On je sicer dodal, da je »potrebno čakati, da bi se videlo, kakšen napredek se bo dosegel, preden bi se pristopilo k razgovorom in ukrepom širšega značaja«. Toda kmalu potem je vprav on dal iniciativo za neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo na «najvišji ravni«, in to celo brez predhodnih pogojev. Za razliko od več ali manj rezerviranega in nezaupljivega tona, ki ga je kazal ostali tisk na Zahodu, se je v britanskem tisku začela naglo širiti misel o morebitnem zbli-žanju Velike Britanije in Sovjetske zveze. Najbolj vidna in opazna je bila hipoteza, ki je bila objavljena v aprilu lanskega leta v angleškem tisku in ki je napovedovala morebitno Churchillovo potovanje v Moskvo na sestanek z Malenkovom. Angleško zunanje ministrstvo je ta ugibanja in te vesti zanikalo ter hkrati najbolj kategorično za. nikalo tudi vest, da bi bil imel Churchill kake zveze z Malenkovom, vendar pa j» ostal vtis, da so britanski voditelji mnogo hitreje in globlje prodrli s svojimi zvezami s sovjetsko vlado kakor katera koli druga država, oziroma vlada na Zahodu. Britance je namreč nedvomno zanimalo, do kod namerava Sovjetska zveza popustiti, ali so kremeljski voditelji pripravljeni stopiti v zvezo z Zahodom za reševanje največjih in najhujših povojnih sporov, ali pa gre pri tem le za drobne taktične poteze in popuščanje, ki naj prikrije nadaljevanje stare stalinske politike. V tej izvidniški vlogi so Britanci napravili velike napore, ki pa niso bili samo v interesu Velike Britanije, ampak v interesu vsega zahodnega sveta, hkrati pa se more vendarle trditi, da so Britanci skušali s tent ((preiskovanjem terena« odpre-ti sebi pot za morebitno večje zbližanje s sovjetsko vlado. Na drugi strani pa je vlada Malenkova podpirala to razpoloženje med Britanci. Vendar pa je bilo to le nadaljevanje Stalinovega načrta, in sicer poskus razbijanja zahodnega zavezništva ter pridobivanje posameznih partnerjev zahodnega bloka vsakega posebej zase. Moskva sicer ni odklanjala Churchillovega predloga o sestanku «štirih velikih«, ni bila pa preveč navdušena za razgovore med Churchillom in Malenkovom. Odklonila pa ni, da bi Britancev ne odbila. In tudi angleški konservativci so bili zelo previdni v svojih odnosih z novo moskovsko vlado. Ko je številna angleška trgovska delegacija odšla v SZ, je odšel z njo tudi bivši laburistični minister Wilson. To so angleški konservativci storili zato, da bi prevzeli nase vso odgovornost za morebiten neuspeh te «ekspedicije». Ker pa .ie Wilson, pa četudi predstavnik opozicije, predložil Molotovu gledišče, s katerim so bili soglasni i konservativci i laburisti, je njegovo potovanje izgubilo tudi ožji značaj, ki so ga delegaciji pri- pisovali v začetku. In kmalu po Wilsonovem obisku v Sovjetski zvezi je mnogo britanskih industrijcev in trgovcev odpotovalo v Moskvo, kjer so sklenili vrsto dogovorov ter dosegli naročila za britansko industrijo. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Kabanov je predložil britanskim industrij-cem, da naj bi izvozili v SZ blaga za 400 milijonov funtov šterlingov vrednosti. To je jasen dokaz, da sovjetska vlada smatra trgovsko izmenjavo za najprimernejše sredstvo za pridobivanje naklonjenosti britanskih trgovskih in tudi političnih krogov, in tak britanski trgovski uspeh bi prav gotovo moral vplivati tudi na druge države Zahodne Evrope. Dasi je dosedanja praksa v odnosih med SZ in Veliko Britanijo pokazala relativno zelo majhen uspeh, vendar pa ne moremo zanikati naporov, ki jih je v tem smislu storila Velika Britanija. Ena o& očitnih posledic teh naporov je sklicanje ženevske konference, na kateri naj bi se na miren način rešilo korejsko in indokitajsko vprašanje ter morda celo vprašanje Maocetungove Kitajske. Odprto vprašanje pa ostaja še nadalje, kakšni so dejanski cilji sovjetske politike in koliko iskrenosti je v zatrjevanih namenih sovjetskih voditeljev, da si prizadevajo za čim večjo trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom, TRST, petek 9. aprila 1951 ■■ ]W Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme z morebitnimi manjšimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.4 stopinje; najnižja 13.3 stopinje. PRIMORSKI DMEVNIK RA Ul« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21:00: —- Slušna igra: Smole: «Varh». Trst II.. 1 • •' ^ Koncert za klavir št. 2. - Trst I.: 18.20: Odto®* ^ Verdijevega «Otella». — Slovenija: 15.30: Umet narodne pesmi poje moški zbor »Grafika«. IZ TRŽAŠKE KKUMKE r Im, iudjcnja,04&cdiine (tonte S PREDSINOČNJE SKUPŠČINE ČLANOV OP I. OKRAJA • v. v XX-• •• •:■• OF na čelu borbe za rešitev perečih vprašanj Velik razmah aktivnosti po 8 oktobru s številnimi konkretnimi nastopi na narodnostnem, gospodarskem in socialnem področju • Propaganda za prvomajske proslave V sredo je bila na sedežu I. tržaški okolici v bližini indu- okraja v Ul. Ruggero Manna letna okrajna skupščina članov Osvobodilne fronte. Skupščina je bila sklicana zato, da se izvoli nov glavni o-krajni odbor, da se pregleda dosedanje delo in podajo smernice za nadaljnje delovanje. Skupščino je otvoril predsednik dosedanjega odbora tov. prof. Jože Kosovel, ki je podal tudi pregled sedanjega političnega položaja na našem ozemlju posebno pa razvoj dogodkov po 8. oktobru. Predvsem je tov. Kosovel u-gotovil, da se je aktivnost OP po zloglasnem sklepu zahodnih sil o izročitvi Trsta Italiji, močno okrepila in da se je ravno OF postavila na čelo enotni volji, in konkretnemu nastopu vse’ slovenske javnosti proti izvedbi diktata. Lep odraz take vodilne vloge OF je bil poleg številnih konkretnih akcij na terenu, sestanek plenuma glavnega odbora in pa nedeljska spominska svečanost za openskimi talci, na kateri so tržaški Slovenci s svojo množično udeležbo izpričali svojo privrženost odločni borbi Osvobodilne fronte. Tov. Kosovel je poudaril tudi odiočno stališče Jugoslavije do oktobrskega diktata in dejstvo, da je prav Jugoslavija s svojim nastopom, ko je postavila na meje STO svojo vftjsko, preprečila izvedbo diktata. Tov. Kosovel je pri tem poudaril hvaležnost vsega tržaškega sloven skega in tudi pretežnega dela italijanskega prebivalstva Jugoslaviji za njen odločen nastop, takoj pa je tudi dostavil, da je predvsem naša dolžnost, da se borimo za našo svobodo in neodvisnost in da še vedno vztrajamo v odloč- | ni borbi, kajti nevarnost še ni minila in grožnja oktobrskega diktata še vedno visi nad nami. strijske cone in v devinsko-nabrežinski občini, od katerih izsiljujejo nasilni odkup zemljišč v izključno raznarodovalne namene. Tov. Kosovel je svoje poročilo zaključil s pozivom k še večji aktivnosti članov OF na vseh področjih javnega življenja od gospodarskega in socialnega pa do narodnostnega. Po tajniškem organizacijskem poročilu tov. Spangerja, ki je kritično obdelal delovanje sektorskih odborov ter blagajniškem poročilu, se je razvila diskusija, v katero so posegli številni navzoči. Ob zaključku in pred volitvami novega odbora pa je tov. Kosovel še pozval vse k razvijanju čim večje propagande za udeležbo na letošnjih prvomajskih proslavah, ki naj bodo izraz borbe za rešitev kritičnega gospodarskega stanja in za naše narodne pravice. V nov odbor je bila izvoljenih 30 članov, za predsednika pa soglasno potrjen tov. prof. Jože Kosovel. S sestanka OF v Cerovljah Predvčerajšnjim je bil v Cerovljah dobro obiskan sestanek članov Osvobodilne fronte, na katerem so razpravljali o političnem in gospodarskem položaju našega področja. potem pa v diskusiji načeli razne vaške probleme. Med najvažnejšimi vprašanji je bilo prav gotovo ono o živi-nozdravniku, saj so posamezni živinorejci na lastnih, primerih potrdili mnenje večine kmetovalcev devinsko - nabre-žinskega sektorja, ki pravijo, da jim služi konzorcialni živi-nozdravnik le v primerih, ko je trebab izdati kakšna uradna potrdila, za zdravljenje živine pa raje kličejo zasebnika _ domačina. Govorili so tudi o mleku, ki ga ženske nosijo v Trst ter našteli razne primere, ko so morale neupravičeno plačati visoke globe. Mnenja so, da gre za dosledno izvajanje načrta, po katerem si hoče Mar-zotto zagotoviti monopol nad prodajo mleka v Trstu ter na ta način gospodarsko škodovati živinorejcem, ki jim prodaja mleka donaša upoštevanja vredne dohodke. Kritizirali so tudi dobavo trtnih sadik in sadik sadnega drevja, ki prihajajo iz Italije ter na našem področju ne uspevajo tako, kot sadike s Krasa.. Razgovarjali so se tudi o položaju delavcev ter navajali razne primere iz ladjedelnic v Tržiču. Tako so povedali. da se snuje nov misinski sindikat, z očitnim namenom, da še bolj razdvoji enotnost tam zaposlenih delavcev. Končno so še izvolili dva člana v sektorski odbor OF, in sicer tov. Venceslava Terčona in Franca Kocjančiča. Stanovanjske hiše iPftEIlKOMKSM SESTPIEK ČLflMOP DFS Mfl 0SLMJP m V P0UG0RI "igpj izdala interese delavcev Avtonomni zavod ljudskih hiš goriške pokrajine ima namen graditi stanovanjska poslopja za uslužbence krajevni ustanov (pokrajina, občina itd.). Novozgrajene hiše bi bile | štirih vrst, in sicer: majhna «C» s štirimi sobami kuhinjo in pritiklinami; srednja «C» s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami; velika «B» s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami; velika «F» s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami. Načrt amortizacije je sledeč: hiše «C»: predplačilo 275 tisoč lir, mesečna stanarina 7 tisoč lir; 300 tisoč lir, 6850 lir. itd.; 1.000.000 lir, 2 tisoč lir. Hiše «G»: predplačilo 350 tisoč lir, mesečna stanarina 7.500 lir; 375 tisoč lir. 7250 lir; 400 tisoč lir, 7.100 lir; 425 tisoč lir, 6.950 lir, itd.; 1.000.000 lir, 2.800 lir. Hiše «B»: predplačilo 350 tisoč lir, mesečna stanarina 8.500 lir: 375 tisoč lir, 8.300 lir; 400 tisoč lir 8.150 lir itd.; 1.000.000 lir. 3.800 lir. Hiše velike vrste «F»: predplačilo: 350 tisoč lir, mesečna stanarina 9.500 lir; 375 tisoč lir. 9.300 lir; 400 1 tisoč lir, 9.050 lir. itd.; 1.000.000 lir, 4.650 lir. Za vsa morebitna pojasnila in ogled načrtov je na razpolago občinski tehnični urad, Ul. Mameli, gradbeni oddelek. in interese Slovencev še posebej ŽIVAHEN TEDENSKI SEJEM z obilico zelenjave insag? Demokratična fronta Slovencev bo z naprednimi italijanskimi Ijutlmi reševala gospodarsko-socialna vprašanja V polnem teku so priprave za drugi kongres Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Te dni so se vršili zadnji vaški sestanki, zatem pa bodo v Sovodnjah, Doberdobu in Gorici še občinske skupščine, kjer bodo delegati iz posameznih krajev občine izvolili primerno število delegatov za kongres, ki bo 25. aprila. V torek zvečer je bilo na Oslavju ob zelo številni ude-ležbi domačinov vaško zborovanje, katerega so se udeležili tajnik IO DFS Viljem Nanut, član IO in občinski svetovalec tov. Bogomil Pavlin. Navzoče -je pozdravil tov. France Primožič, zatem pa je tov. Viljem Nanut podal politično poročilo. Diskusija, ki je sledila poročilu, je bila zelo živahna, med drugimi je govoril tudi tov. Bogomil Pavlin, ki je predvsem govoril o potrebi vzpostavitve posebne avtonomije za goriško Furlanijo in Beneško Slovenijo, kar bi nedvomno vplivalo na izboljšanje gospodarskega položaja goriških in beneških Slovencev. Tov. Ivo Marinčič pa je prikazal stanje socialističnih sil v Italiji. Oslavci so izvolili 5-članski krajevni odbor DFS in določili 10 delegatov za mestno skupščino, ki bo v nedeljo v Gorici. V četrtek zvečer pa je bil predkongresni sestanek članov DFS v Podgori. Sestanka se je poleg tajnika tov. Viljema Nanuta udeležil tudi član IO in občinski svetovalec tov. Martin Šuligoj, Domačine je pozdravila tov. Vilma Bregant, ki je obrazložila namen sestanka. V političnem poročilu je tajnik DFS opozoril na namen ustanovitve DFS po priključitvi slovenskih krajev Italiji, predvsem zaradi obrambe narodnostnih pravic goriških Slovencev, katerih nam še vedno nočejo priznati. Ze takrat je DFS uvidela potrebo po sodelovanju z naprednimi silami Italije za končno zmago na- • •. :■ ■ X lin li •I i JtifeM i:; 1 n.” > 7... ŠTIRI KOLA PRED KONCEM PRVENSTVA ]II. MOTOD1RKA PO ITALIJI Odred izpade iz I. lige Bo Dinamo ohranil prvo mesto do konca? REZULTATI Dinamo - Rabotnički Spartak - Proleter Tov. Kosovel je dalje pozval j Vardar • Sarajevo prisotne, da je potrebno kar odred- Lokomotiva največje zanimanje članstva | ijajduk . partizan OF in tudi njegovo aktivno nSK _ Crvena zvezda sodelovanje pri vseh perečih gospodarskih, socialnih in seveda narodnostnih vprašanjih, ki danes, posebno po 8. oktobru, tarejo naše prebivalstvo. Članstvo OF lahko s svojo aktivnostjo tudi znatno olajša delo svojega predstavnika v občinskem svetu. V zvezi s krizo v tržaški industriji in z borbo delavstva za zaposlitev je grajal politiko vodstva kominformi-stičnih sindikatov, ki prepuščajo glavno breme borbe metalurškemu sindikatu, namesto da bi za to borbo zainte-teresiralo vse delavstvo. Poudaril je, da je tudi v tem vprašanju zavzela OF pravilno stališče, kar je imelo pozitiven odmev med delavstvom. S posebnim poudarkom se je tov. Kosovel zadržal pri pojačeriemu raznarodovalnemu pritisku na slovenske kmete — lastnike zemljišč v Od doma je izginil 5:0 (4:0) 2:4 (2:2) 1:1 (1:0) 1:2 (0:1) 2:2 (2:0) 1:1 (0:1) Ju- Predvčerajšnjim zvečer je 23-letm Viktor Sosič z Opčin prijavil policijskim oblastem, da je njegov 33-letni brat A-lojz že 5. t. m. odšel zdoma in da se do sedaj še ni vrnil. Sosič ne ve kam je brat odšel. Dodal pa je, da je njegov brat precej bolan in bi lahko zaradj tega tudi skušal napraviti samomor. Predvčerajšnjim so goslaviji odigrali XXII. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. Tekme so bile zelo važne bodisi za prvo mesto kot za vprašanje kandidatov za izpad :z 1. lige. Glede vprašanja prvaka je to pot najbolje izvozil Dinamo, ki je sicer že bil na lestvici prvi in je imel tudi najlažjega nasprotnika. Igral je doma z Rabotničkim iz Skopja. Ni imel težav za visoko zmago. Ostali pretendenti za prvo mesto so pa igrali neodločeno, tako n. pr. Hajduk in Partizan v Splitu ter Crvena zvezda v Beogradu, kjer je igrala z BSK. Neodločen rezultat v Splitu je speh za Partizana, in to še bolj, ker je Hajduk po lepi igri vodil po prvem polčasu z 2:0 in nihče ni pričakoval, da bo partizan izenačil. Pri tem je se Hajdukov igralec Arapovič zastreljal enajstme- le številke; v 21 tekmah je vojaškem prvenstvu je Belgi- dosegel 10 točk. Vsako moštvo ima včasih tudi smolo, toda 2 tekem je pač le 21 tekem, v katerih je bilo mogoče včasih nekoliko sreče in ne samo smola. Toda mislimo da je za uspeh potrebno tudi znati 'grati, hoteti igrati j in nato tudi res igrati. Dobro, da si je Spartak že prej nabral dovoljno število točk, da mu sedaj ni treba biti v skrbeh, kajti porazi na di^načem terenu bi mu lahko močno škodili; tako pa njemu dosti ali nič ne škodijo, so pa lahko zplo koristni za moštva kot je Proleter, ki jim je zelo na tem, da se izkopljejo iz neverne cone. Na varnem je tudi Vardar, čeprav ni mogel na domačem igrišču premagati Sarajeva. ja premagala Luksemburg s 3:0 (2:0). Belgija se je tako plasirala v semifinale. SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU LESTVICA : Brez šoferske izkaznice m z ukradeno vespo je dosegel Zebec. Včeraj ponoči sta dva agenta prometne policije na Trbi-ški cesti pristopila k nekemu mladeniču, ki je popravljal vespo in mu pomagala, da je spravil motor zopet v tek. Preden pa sta ga pustila naprej, sta ga povprašala po šoferski izkaznici in ker je fant ni imel, sta ga povabila na policijsko poveljstvo v Sv. Križ. Tam so mladeniča identificirali za 19-letnega Silvana Mantovanija z Opčin, stanujočega na Proseški cesti 195, ki je izjavil, da je vespa last njegovega prijatelja. Ker pa ni vedel povedati njegovega imena, se je agentom zazdela njegova izjava sumljiva in so začeli iskati lastnika. Našli so ga v osebi 32-letne-ga Aurelia Zacchigna iz Vi-colo del Castagnetto, ki je povedal, da mu je bila vespa ukradena z dvorišča hiše, kjer stanuje. Medtem ko so Mantovanija zaprli in proti nje mu uvedli preiskavo, so vespo vrnili lastniku. Ce se ne motimo, gre za ti stega Mantovanija, o katerem je bilo toliko govora na procesu proti «atentatorjem» na #Villaggio del Fanciullo«. Kot je znano, je tokrat Mantova-ni s pomočjo nekega duhovnika izginil v Italijo ter ga ni bilo mogoče izslediti. kaj pomeni odlični vodja napada, ki zna dirigirati igro, obenem je pa tudi realizator. To je bil pri Crveni zvezdi Mitič, ki je odlično igral, dosegel že v začetku igre gol, pozneje pa je bil poškodovan, tako da je morala Zvezda igrali le z desetimi igralci. Od tedaj pa je pripadala glavna vloga vratarju Krivokuči, ki je preprečil, da ni prišlo celo do poraza. S tekmo med Dinamom in Rabotničkim je v dobri meri rešeno tudi vprašanje kandi-katov za izpad. Saj je dejansko tudi rešeno, kolikor zadeva Rabotnički. kajti v štirih tekmah, ki so še preostale do konca prvenstva, bo pač težko dohitel in pustil za seboj Radničkega, ki ima 4 točke več. Obstajalo pa je še teoretično upanje, da se Odred z o-svojitvijo vseh točk, ki bi si jih «moral» osvojiti, reši izpada iz prve lige. Tudi tekma z Lokomotivo v Ljubljani je spadala med tiste, ko bi »moral« zmagati. Zgodilo pa se je narobe, zmagala je Lokomotiva. Ta se namreč tudi še ni čutila povsem varna pred nevarnostjo izpada. Odslej ji bo življenje lažje. Kaj naj rečemo o Odredu? Vsakršno izgovarjanje in opravičevanje je sedaj povsem brezpredmetno. Sedaj govore pač Dinamo 21 15 3 3 57:17 33 Crv. zvezda 21 14 4 3 42:17 32 Partizan 21 13 5 3 62:29 31 Hajduk 22 14 3 5 41:28 31 Vojvodina 20 -0 4 6 48:31 24 Spartak 21 9 3 9 39:43 21 Sarajevo 22 9 3 10 28:37 21 BSK 22 7 6 9 34:32 20 Vardar 20 4 9 7 27:28 17 I okomotiva 22 6 4 12 32:38 16 Proleter 22 5 6 1128:50 16 Radnički 21 6 3 12 28:39 15 Rabotnički 22 4 3 15 18:68 11 Cdred 21 3 4 14 29:57 10 • Uspehi Jugoslavije Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je Jugoslavija po zmagah nad Švedsko (5:3), Belgijo (5:0) in Švico (5:0) premagala tudi Nemčijo s 5:1. Od tekme s CSR je odvisno, kdo bo zmagovalec skupine C. Pri ženskah je Jugoslavija premagala Belgijo s 3:2, izgubila z Wallesom 0:3 in zmagala Posarje s 3:0. SAN REMO, 8. — Na tukajšnjem mednarodnem teniškem turnirju je danes Sko-necki (polj. emigr.) premagal Petroviča (Jug.), v dvoje pa Nyz in Lemize Legesteina in Nikoliča (Jug.) s 6:7, 6:4 ter Morea in Shea Panajotoviča in Plečeviča s 6:1, 6:2. l/ElVITDRITUDIDAIVES ZMAGAL II« OHRANIL PRVO MESTO BENETKE, 8. — Današnja, je zopet zmagal v svoji kate-etapa od Ricciona do Benetk j goriji. Da je dosegel povpreč- je vodila po lepih gladkih cestah, ki šo omogočile rekordno povprečno hitrost skoraj 118 km. Na današnji etapi ni bilo posebnih dogodivščin razen padca Campane, ki je pa ostal brez hujših posledic, le dirkač je izgubil kakih 15’ s popravljanjem kolesa. Spezia-li pa je zaostal zaradi neraz-položenja; dobil je namreč penicilinsko injekcijo zaradi infekcije prsta, kar vse ga je oviralo pri vožnji. Vse bolj zanimivo pa je bilo včeraj, ko je predstavnik tovarne Benelli predložil pritožbo, češ da se Remo Ventu-ri, ki’ vodi v absolutni splošni oceni, ne drži odloka o izpušni cevi. Posebna komisija je pregledala stroj Venturija in ugotovila, da vozač res nima izpušne cevi po predpisu. Slediti je torej morala diskvalifikacija. Toda predstavnik (iMondials je zvečer predložil načrte, s katerimi je dokazal, da je na Venturijevem motorju vse v redu. Po treh urah diskvalifikacije je bil Venturi zopet rehabilitiran in danes no brzino skoraj 118 km. je moral včasih voziti s 140 do 150 km na uro. V posameznih kategorijah so zmagali: 75 ccrn - Rippa (La-verda) s povprečjem 89,372 km: 100 ccm; - Zanzani (La-verdaj . 94,188 km; 125 ccm -Vigorito (Rumi) - 100,486 km; 175 ccm - Venturi (Mondial) -117,900 km. V absolutni oceni vodi Venturi pred Manganellijem, Cam-pano, itd. DIRKA PO SICILIJI Massocco spodrinil Isoltija ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO BORIEITI ZMAGAL IIV TRSTU Turčija proleslira CARIGRAD. 8. — Predsednik Nogometne federacije Turčije Orhan Sereg Apak je izjavil, da so Mednarodni nogometni federaciji poslali protest z zahtevo, naj se Turčiji tudi uradno dodeli mesto nosilca skupine na svetovnem prvenstvu v Švici. V protestu je rečeno, da bo Turčija izstopila iz prvenstva, če bodo to mesto podelili neki drugi reprezentanci. Turčija je v kvalifikacijskem tekmovanju izločila Španijo, ki je bila uradno določena za nosilca skupine. Trening italijanskih reprezentanc V nedeljo bo Triestine nastopila v Gorici REZULTATI Benelli - Pavia Junghaus - Itala Varese - Gira Triestina - Borletti Virtus - Goriziana Roma - Reyer 67-40 39-39 45-59 72-76 64-55 85-76 TURIN, 8. — Trening tekma italijanske nogometne reprezentance se je končala z zmago reprezentantov s 5:0 (1:0). Za nasprotnika so imeli moštvo Borgosesia. V prvem polčasu je zabil gol Galli v 34’, v drugem pa zopet Galli v 2’, 7’ in 16’ ter Segato v 26’. RIM, 8. — Na trening tekmi je italijanska B-reprezentanca premagala Chinotto Neri s 7:3 (3:2). # * # AARLON, 6. — V današnji edini tekmi na mednarodnem Nedeljske tekme za italijansko košarkarsko prvenstvo so bile dokaj važne in med njimi prav tekma v Trstu, kjer je gostoval Borletti. Državnemu prvaku gotovo ni bilo vseeno pred to tekmo, kajti letos se iz Trsta nihče ni vrnil neporažen, tudi Gira, glavni rival Borlettija. Lahko bi se tudi prvaku zgodilo, da bi pustil kožo v Trstu. In mnogo res ni manjkalo, saj so imeli domačini vodstvo skozi tričetrt igre. s svojo veliko igro so prisilili tudi prvaka, da je odigral mogoče svojo letošnjo najboljšo tekmo. Borltetiju v zadnjih dveh tekmah najbrž nihče več ne bo mogel preprečiti pete zaporedne osvojitve državnega prvenstva. Giri tudi zmaga na zunanjem terenu ni mogla pomagati k odstranitvi razlike tistih dveh točk, ki jo ločijo od Borlettija. Ostale tekme so se končale z domačimi zrna-1 Goriz. gami, kar se je več ali manj | Itala pričakovalo, le Itala je nekoliko presenetila z neodločenim rezultatom v Benetkah v tekmi z Jughausom. Goriziana se nahaja v nevarnih vodah, rekli bi skoraj v obupnih. Ima isto število točk kot beneška Reyer, a v nedeljo mora sprejeti še Triestino, ki bo prav verjetno odnesla obe točki domov. V nedeljo so Goričani nastopili v Bolonji proti Virtus. Igrali so sicer lepo in domačini so dosegli le tesno zmago, a vendarle sta obe točki ostali lepo v Bolonji. V tekmi je popolnoma razočaral Zorzi. Novi igralec Tozzi je bil najboljši goriškj igralec. Dobra sta bila tudi Rosa in Punteri, medtem ko je Kocijančič raz-^ očaral prav tako kot Zorzi. LESTVICA Borletti 19 18 0 1 1272 976 36 Gira 19 17 0 2 1102 947 34 19 12 0 7 1117 942 24 18 9 1 8 1061 1096 19 19 9 1 9 1000 1067 19 19 8 2 9 914 1063 18 18 8 1 9 925 931 17 19 7 2 10 925 949 16 7 1 11 1044 1026 15 5 1 12 924 990 11 5 j 13 862 1006 11 1 2 15 852 1042 4 GELA, 8. — Današnja etapa dirke po Siciliji je bila razdeljena na dve poletapi. Prva jc bila dolga 104 km in je vodila od Enne do Licate. druga pa 31 km od Licate do Gele. Na drugi poletapi so dirkači vozili na kronometer posamezno. Na prvi poletapi je zmagal Para v 2.49:37, povprečno 38.799 km na uro. Sledili so mu Faccioli, Guerrini, Mastro-ianni, Rossello Vittorio, Pugi, vsi z istim časom. S 27” presledka so se plasirali Bove, DalTAgata, Baldarelli, Piaz-zon, Accordi, Massocco, Isotti, Roma, Assirelli, Zampseri itd. Po tej poletapi je ohranil vodstvo v splošni oceni Isotti pred i Massoccom, Zampierijem, Ro- j mo itd. Druga poletapa od Licate I do Gele (31 km) pa se je končala z sledečim rezultatom: 1. Ghidini 56’37”; 2. Massocco 59’45”; 3. Zampieri 1.27”: 4. prednih sil nad zaostalimi in s fašizmom prepojenimi strankami, vendar pa se je KPi v svoji politiki prav do goriških Slovencev dokončno^ razgalila kot hlapčevska stranka, ki dosledno vodile politiko intere-cev Moskve in izdaja načeta marksizma in, leninizma. Se takrat, ko je DFS nastopila pri državnozborskih volitvah skupno s KPI in ko še ni bilo razdora med obema, je vodstvo KPI govorilo eno, delalo pa drugo. Znano je. da je bil postavljen na kandidat no listo tudi tov. dr. Mermo-lja, pa so ga kominformisti ignorirali in svojim ljudem naročevali, naj glasujejo za Beltrama. Ko je prišlo do spora med Jugoslavijo in Kominformom, so se italijanski kominformisti dokončno razgalili in pokazali vse svoje sovraštvo do slovenskega naroda. Toda goriški Slovenci so že takrat znali razločiti med pravim in lažnim socializmom, in skoraj stoodstotno so se osvobodili vpliva italijanske partije. Resnično je takrat goriške Slovence zabolelo razočaranje, ki so ga doživeli z ljudmi, ki se proglašajo za učence marksizma - leninizma; toda kljub temu niso odstopili od svojega programa, temveč, čeprav z večjo budnostjo gledajo z veseljem in upanjem na gibanje resnično naprednih, neodvisnih socialističnih sil v Italiji, ki ne služijo nikakršnemu imperializmu, temveč stremijo za uresničitev idealov vsega delovnega ljudstva v državi. Ti ljudje so izstopili iz strank, ki so se pokazale za privesek Vatikana ali Moskve, in čeprav počasi, vendar zmagovito napredujejo v borbi za uresničenje svojega socialističnega programa. S takimi ljudmi, ki bodo pokazali resnično razumevanje tudi za probleme naše manjšine, bo DFS poiskala stike in z njimi sodelovala, kadar bo šlo za rešitev perečih socialno-gospo-darskih problemov, vendar pa bo ostala samostojna organizacija zaradi obrambe svojih narodnostnih pravic. V diskusiji je tov. Martin Šuligoj poudaril potrebo po sodelovanju z naprednimi silami, ker je DFS napredna organizacija in išče stikov z naprednimi strankami. Njena skrb je, da si delovno ljudstvo pridobi vse pravice, Ki mu pripadajo. Tov. Ivo Marinčič pa je govoril predvsem j preusmeritvi na levo in o pomenu te besede v konkretnem položaju današnje Italije in pobliže seznanil udeleženca sestanka s stanjem socialističnih sil v Italiji, V letošnjem letu se na tedenski semenj do danes še ni zbralo toliko ljudi. Morda je številne prodajalce in kupce privabilo lepo vreme, morda bližajoči se prazniki, ali. pa še polna denarnica prvih dni v mesecu. Ulice okoli pošte so bile polne ljudi, ki so se komaj ogibali drug drugemu. Kričanja je bilo na pretek. Kramarji so ponujali svoje blago, toda največ uspeha so včeraj imeli prodajalci o-butve in oblačil ter prodajalci različnih sadik sadnega drevja. Gospodinje so hitele kupovat rože, predvsem nageljne, ki so bili pa precej dragi, po 20 pa tudi po 25 lir vsak. Veliko povpraševanje pa je bilo po raznobarvnih tulipanih, katerih cena se je sukala od 30 do 35 lir. Največ blaga je prodal že vsem znani temnopolti prodajalec kosov tekstilnega blaga i z Trsta, ki včeraj ni mogel zaradi velikega povpraševanja skoraj zadovoljiti vseh odjemalcev. Tudi prodajalci čevljev in copat so bili včeraj presenečeni nad številom kupcev, manj sreče pa so imeli kramarji s posodo, perilom in naftalinom. Pomlad je tu in večina ljudi si želi nove obleke »n cvetja v pustem stanovanju v središču mesta, za drugo pa se ne zmenijo. Na zelenjadnem trgu je zadnje dni vedno več zelenjave, posebno mladega zelenega radiča, špinače in mlade solate. Cene so sicer precej visoke, toda vsaka gospodinja hoče zadovoljiti potrebe družine in postreči domačim s svežo zelenjavo, čeprav je radič tudi po 150 lir, solata pa dosega bajne cene, tudi 400 lir kg. Med sadjem še vedno prevladujejo pomarančne, posebno rdeče, katerih cena se suče od 100 pa do 120 lir kg. Jabolk jp še precej, vendar so njih cene zelo visoke, banane pa Stanejo približno enako kot v zimskem času in po njih rade segajo predvsem mamice majhnih o-trok. glasbenemu večeru, ^e\p javi vključno do pj Jc* V I VJVijlAU.lv a u« v kavarni Bratuž 3 i; j, sedežu ZSPD v - 1 telefon 24-95. Cena vožnie vstopne 600 lir. kavarne točno ob 18.4*- iZp’ irci Avtobusna pr°5! Gorica-Tržič Avtobusno podjetje sporoča, da je dobilo P^jjj stilo za ustanovitev ob nedelj^ bilske proge - . praznikih med *N®rlC2 rjCe *■ čem z odhodom iz “ g ° uri in iz Tržiča o M Avtobusna proga dom iz Tržiča ob 9. u°.. '9,(0 prihodom v Gorico o ^ (po- podaljšana do krajinska umobolnica^" igočC bolnica v Ul. V. Venel°’ ča hiša) tako da bo om obisk bolnikov. G* Avtobus z odhodom j,i rice proti Tržiču ob $ Vesel dogodek DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. V sredo 7. t. m. je v Ceda-dti povila zdravo hčerkico žena tajnika DFS za Beneško Slovenijo Marija Kont. Mladima zakoncema izrekamo ob srečnem dogodku naše prisrčne čestitke, novorojenki Tamari pa obilo zdravja in sreče. Avtobus za Trst na koncert opernih arij ZSPD v Gorici organizira za sredo 14. aprila izlet z avtobusom v Trst na koncert, ki ga bodo v Avditoriju izvajali orkester Slovenske filharmonije in operni pevci sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Miro Brajnik, baritonist Samo Smerkolj in basist Danilo Merlak. Dirigiral bo znani slovenski dirigent, Tržačan dr. Danilo Švara. Vsakdo, ki želi prisostvovati bogatemu ob nedeljah in P13*1!1 H'-£' peljal izpred bolnih1« t). ča hiša ob 12.15 in 0 le bolnišnice. Pred tekmovanj611 gostilničarjev &r Včeraj popoldne so sa jjtir rici sestali na sedežu . > ne ustanove predstavn^j^ čine, Trgovske zbor' Zveze industrijcev in ZV ,et trgovcev zaradi tekmovanja za skoraj j, «n3jb°li^več riško jedi), ki naj b| J^čari' lo med goriškimi «ost‘ Turistična ustanova, tekmovanjem za najb°'.i ^ & doseči večje zanim311^^ stov za mesto in Prl pripravljeno na g°rls .( f/ t.aAin ranirU^nJ M ... sžV r.aj bi privabile čimV' vilo izletnikov. čarjih vzbuditi tudi » nimanje za PriPr3V^„cjje ■" Globe v fn® rcv V , preteklem mestni stražniki ,e t* k‘ ft>' skupno 202 globi prekrške i3Z”n8 p1 nasajo na vilnikov. Tako je cel 5!V lici ja JV. AOKO ^ .-tj, V* zabeležila 13 f di prekrškov pravi ini** bil« nega 120 glob, prometa £jicija r mestna P p0i,c, zabeležila 30, kmec^3 ti rnestna pa 26 glob; nadaU? — .e , kaznovane slin 0w ■ ip., vU * i prekrškov tržnih Pr*r3vil^ zaradi prekrškov n za pse. V preteklem jcl je občinski psoderec di 25 psov, ki so biU Orez nagobčnika. ■V K I N CORSO. 17: «Samoa#' ✓ film, G. Cooper. ostf0{*r’' VERDI. 16.30: «Na|teV’ , barvni film, J- ® gJ,jj n CENTRALE. 17: «»*, , mih morij«, 1-VITTORIA. 17: «Ar , Berlinu«. kB'11’1*) MODERNO. l7:c p. plaz«, F. Lovej°v' son in A. Louise- Investicije za gospodar8^ pomoč Slovenskemu Prirn^ 09 45 ; 3. zampieri 1.27 ; 4. sltupščine Slovenije Traina 1.47”; 5. Conte 1.1T2”; , ravljal o investicij? 6. Roma 1.2’46”; 7. Isotti 1.2’10”; 8. Assirelli 1.2T1” itd. Po tej poletapi se je splošna ocena spremenila in je doslej Gospodarski odbor ljudske (sklada 25 milijonov dinarjev za opremo delavnice finega pohištva v Dutovljah, s čimer bo predvidoma zgrajena prva faza tega obrata. Razen tega je razpravljal o investicijah za pomoč Slovenskemu Primorju, Dolenjski in Kočevski. Za posamezne okraje Pri- j bo imela prednost pri naje- morske bodo sredstva razde- 1 manju kredita sežanska to- vodeči Isotti padel na tretje: ]jena takole: Okrajni ljudski varna pletenin v višini 20 mi- mesto. Vodi Massocco, za njim ] 0(jbor Gorica bo prejel 30 mi- lijonov dinarjev in podjetje je Zampieri s presledkom 1’2”. j ]jionov dinarjev zn industri-j »Telekomunikacije« 35 milijo-nato Isotti (2’25’ ), Roma ,Q apna jn marmorja v Mirnu noy dinarjev. Ob upoštevanju (2’45”), Assirelli (3’11 ) itd. prj Gorjcj in 15 milijonov za j najetja teh kreditov se bo popravilo mostu čez Sočo v industrijska zmogljivost v se Plavah. Tudi bo imel okraj prednost pri najetju posojila iz republiškega kreditnega sklada Virtus Triest. Roma Pavia Benelli Jungh. Varese Reyer 19 18 19 18 BUDIMPEŠTA, 8. — Na mednarodnem turnirju v floretu je zmagal Italijan Edoar-do Mangiarotti pred Madžaroma Dillyjem in Gyuritzo ter Francozom Rommellom. Rusa Malov in Mittler sta se plasirala v finale, čeprav ie bil to njihov prvi mednarodni nastop, in sta zasedla šesto in osmo mesto. j/’; 250 dinarjev in v Ilirski Bistrici tam v Pivki v višini z nsKib .V dinarjev. V vodu za planirani® s® repu^ ki *” X diti- t da bo s temi krC^anje menjeni za P°v® r in<*' Iiiciijciu r -J i*' dernizacijo obra ^raja ska proizvodnja ^ sla za 52%. ..^et J J dr GANS, 8. — Košarkarsko moštvo Lokomotive iz Zagreba je na turneji po Nizozemski in Belgiji premagalo reprezentanco Nizozemske z 61:56 (29:26), reprezentanco nizozemske vojske z 61:34 (23:13), belgijsko košarkarsko moštvo Helas pa z rezultatom 36-53 (27:26). 85 odstotkov Okraj Tolmin bo prejel na Postavka ra e- ,jnarJ-je 50 milijonov v pf^lf nadaljevanje “® P; novcu pri N°v |ok0(iStr jjl zanskem okraju povečala za i — - - za re^fli 1 cc.ste na odseku za Apnenico v Solkanu v vi-; ragun pomoči 20 milijonov di šini 72 milijonov dinarjev in r,arjev za podjetje «Kreda» v Tekstilno tovarno v Ajdovšči- j Srpenici, za tovarno igel v Ko-v znesku 47 milijonov di- baridu 10 milijonov dinarjev, m narjev. Sežanski okraj bo prejel za ureditev in opremo obrata za stekleno galanterijo v Kozini za tovarno pohištva «Krn» v Podmelcu 21 milijonov dinarjev ter mlin Slap 28 milijonov dinarjev. Razen tega bo rud- 25 milijonov dinarjev, s čimer I nik živega srebra v Idriji bo mogoče dvigniti proizvod- [ imel prednost pri republiškem njo za 31%, Industriji kraške-j skladu v višini 90 milijonov ga marmorja v Dutovljah je dinarjev. namenjenih 50 milijonov. SI Postojnski okraj za indu-tem zneskom bodo zgrajene in • .--trijsko opremo ne bo prejel opremljene delavnice za ob-1 nobene neposredne pomoči, delavo marmorja in povečano j bo pa upoštevan pri na-število delavcev za 53%. Po- i jemanju posojil iz investicij-leg tega bo mizarska delavni- j skega sklada, in sicer za to- Divača in večj*£”fje cesti Obrov - ‘ „ ~ i je v Brkinih- \ milijo01 jjiF o[ Z 80 pomagano za stavracije v novo in uredite^11, tuf^ IiUVU 111 . - - ' stojni in gos'!1’* 0. I “ n„vcU- :„li>V objektov v-stanovanjsko v li i javnost bodo zaJlag®v V'«. stanovanjskih v ,a, , Gorici. vodovo«^«fl