Mnlno platana v ootootnl	m	Gena	Din	N
Vlmremki aotn
Stel). 184
V Jjublianl, sobota, 14. avgusta 1937
leto II.
Sodelavec pokojnega kralja Aleksandra pri konkordatu izjavlja:
Besede kralja Aleksandra
Konkordat - testament pokojnega kralja
o konkordatu
^ Belgrad, 14. avgusta. »Echo de Belgrade« priobčuje pismo, ki mu ga je poslal znani francoski književnik in publicist ter veliki prijatelj naše države Charles Louiseau: Pismo se glasi:
Dragi ravnatelj! V zadnji številki lista »Echo de Belgrade« je neki vaš sodelavec brez podpisa izvolil omeniti skromni delež, ki sem ga imel na osebno željo pokojnega kralja Aleksandra pri pripravljanju konkordata. Mislim, da tudi to pot izkažem spoštovanje spominu tega velikega vladarja, čigar ime in dela so tako pogosto omenjali pri nedavni debati v skupščini, če v dobesednem prepisu objavim zapiske, ki sem si jih napravil ob prvem razgovoru s kraljem na dvorcu na Dedinju:
11.	decembra 1930. — Kralj mi predvsem navaja razloge, zaradi katerih so me na njegovo željo povabili v Belgrad in svoj trdni sklep, da se čimprej doseže sporazum z rimsko stolico. Pripomnil je, da so že vse nekatoliške veroizpovedi v državi dobile zakonito ureditev svojega razmerja in da ima katoliška vera iste pravice v tem pogledu. Kralj želi dati svojim katoliškim podanikom dokaz o svoji naklonjenosti in pravičnosti. Šele pred kratkim sino preboleli težko krizo, nastalo s kampanjo Stepana Radiča, mi je dejal. Gledati moram, da napravimo temu konec. Razen tega želim odstraniti vse povode za pritožbe katoliških manj-
šin madžarske, nemške in italijanske narodnosti, ki žive v naši državi. Moj ded in moj oče sta modro sklenila konkordate. Posnemal bom njun zgled. Ugled naše države more s tem le pridobiti pred mednarodno javnostjo. Razen tega moramo skrbeti za socialni mir, a konkordat nam lahko samo koristi.
Pod temi zapiski so dobesedno zapisane besede, s katerimi je kralj želel podčrtati to poslednjo točko. Te besede sem že večkrat navajal, ker so pomembne, toda zdaj so morda aktualnejše kakor kdajkoli doslej: Tudi če ne bi osebno imel verskega čuta, bi mislil, da je ena izmed prvih vladarskih nalog krepitev verskega čustva, ker je to čustvo po moji sodbi eden izmed najmočnejših branikov pred komunizmom.
Vsakdo, kdor to prečita, se lahko prepriča o sličnosti teh besed z argumenti, ki so jih govorniki v narodni skupščini razvijali, to so predsednik vlade in drugi govorniki, ki so poudarjali potrebo po konkordatu. Sklicevali so se upravičeno na poslednjo voljo velikega kralja.
Prepričan sem, da bodo ti spomini, v naglici napisani kot neposredni odmev razgovora, ki me je globoko ganil in očaral, mogli obenem služiti kot prispevek k zgodovinski resnici in da bodo pokazali, kako zelo je bilo notranje državno edin-
stvo in sloga med Jugoslovani draga Aleksandru I.
Prejmite, dragi ravnatelj, izraze moje udano-sti. — Charles Luiseau.
Belgrad, 14. avg. Glavni urednik belgrajskega francoskega tednika »Eeho de Belgrade« je na gornje pismo sodelavca pokojnega kralja Aleksandra odgovoril s sledečo zahvalo:
»Zahvaljujem se Vam za pismo in se bom podvizal, da bo izšlo v listu kot dokaz, ki ga prilagamo k listinam o ratifikaciji jugoslovanskega konkordata.
Nedvomno se spominjate, da je ob podpisovanju konkordata Nj. eminenca državni tajnik kardinal Pacelli slavil spomin kralja Aleksandra in pozdravljal konkordat kot testamentarno dejanje njegove vlade.
Dve leti sta pretekli od tega in politiki, ki si še vedno naglasneje prilaščajo ideje kralja Zedi-nitelja, so hkratu najhujši nasprotniki konkordata. Vi in jaz, ki sva v tem prepiru nepristranska opazovalca, že veva, da skupščine obravnavajo velika narodna vprašanja dosti manj po njihovem pravem smislu in z ozirom na trajne koristi države kakor pa po strankarskih strasteh in po enodnevni koristnosti.«
„Prosvetni" načrt francoske ljudske fronte
Vero ven iz vsega šolstva - Brezvestni učitelji
Miincheo, 14. avgusta. TG. Vel nemški tisk ki pripada ljudski fronti, »Lumiere«, je te dni priobčil silno poučljiv načrt o »prosvetnih reformah«, ki jih ljudska fronta hoče na vsak način uveljaviti na polju osnovnega in srednjega šolstva. Načrt v mnogočem spominja na nekdanje jakobince, ki so hoteli vsak verski dih v javnem in zasebnem življenju streti v kali. Novi jakobinci, ki se pritajeno skrivajo za ljudsko fronto, stavljajo sledeče zahteve:
1. Svobodo poučevanja je treba ukiniti. Edino država ima pravico ustanavljati Sole in v njih dajati pouk. To se naj izvede postopno.
2. Zaenkrat je treba prepovedati obstoj ali ustanavljanje zasebnih šol v krajih, ki štejejo manj kakor 2.000 duš.
3. Vse šole, ki so v kakršnikoli zvezi z redovniškimi družinami, se morajo zapreti.
4. Glede srednjih šol je treba takoj ukiniti vse zasebne srednje šole, kjer se pouk daje na verski osnovi.
5. Na državnih srednjih šolah je treba takoj odstraniti duhovnike, ukiniti božje službe in krščanski nauk (ki se je do sedaj poučeval neobvezno izven rednih šolskih ur) in se imajo odstraniti vsi verski znaki.
6. S posebnim zakonom je treba določiti, da je »laičnost« (brezverstvo) poklicna dolžnost vsakega učitelja.
7. Potemtakem je treba odstraniti vse učitelje, ki so izven šole morebiti v kakšni zvezi z verskimi Združenji ali se udeležujejo verskih obredov.
8. Državnim uradnikom je treba predpisati, da morajo svoje otroke pošiljati izključno v državne iole.
9. V treh osvobojenih departementih Alzacije in Lorene je treba preosnovati učiteljišča, ukiniti verski pouk v šolah, odstraniti vse učne moči, ki pripadajo redovnim družinam, iztrebiti iz učbenikov vse, kar spominja na vero in verske dolžnosti in končno strogo nastopiti proti duhovščini, ki bi se zoperstavljala »laiciziranju« (brezverski preosno-vi) ljudskega in srednjega šolstva.
Takšen je torej prosvetni načrt ljudske fronte, ki ga pripravljajo v ozadju. V tem duhu nameravajo
baje že na jesenskem zasedanju parlamenta predložiti zakonski osnutek, ki je bil izdelan po navodilih rdečih vseučiliških profesorjev in do tri četrtine marksističnega učiteljstva (rdeča učiteljska strokovna organizacija šteje sedaj že 95.000 članov!) in ki naj uvede državni monopol za tako imenovane »enotne šole«. S tem zakonom bi bila svobodnemu, to je verskemu zasebnemu šolstvu zadana smrtna rana. Klic po »od verskih spoo prosti« šoli je silno močno zvenel s kongresa marksističnega učiteljstva, ki je pred par dnevi končalo svoje zasedanja. Slišali so se celo predlogi, da bi bilo neobhodno potrebno učiteljstvu sploh prepovedati vsako versko udejstvovanje, tudi čisto zasebno. To je čisto v duhu narodnega socializma in komunizma, ki navzlic vnanjemu nasprotju hodita z roko v roki kot složna brata v boju za popoganje-nje človeštva. Francoski katoliški tisk se je tega pojava ustrašil. »La Croix« končuje svoj članek o kongresu z besedami: »Napadalna armada stoji pripravljena. Le kje je obrambna vojska?«
Boji v Šangaju so se začeli
Šangaj, 13. avgusta. AA. (DNB) V Šangaju uradno potrjujejo, da so se začeli boji v severnem delu mesta.
Po japonskem poročilu je več oddelkov japonske mornarice vdrlo v Capej. Boji še trajajo.
(Havas) Topniški dvoboj v Šangaju se je začel. Kitajci so začeli bombardirati japonski glavni stan. Streljanje traja še zmerom. Jutri zjutraj pri-plovejo v tukajšnjo luko tri britanske vojne ladje. Granate, ki so eksplodirale severnozahodno od severne šangajske postaje so zanetile velik ogenj. Japonske pokrajine v Poncero so neprestano v ognju kitajskih topov.
Iz pisarne mestne občino je bilo izdano poročilo, ki potrjuje, da je prišlo do bitke med kitajskimi in japonskimi oddelki v severnem delu me-
Strahoten izbruh besnosti v egiptovski oazi
600 Arabcev oblega
20 Evropejcev v puščavi
Kairo, 14. avg. 120 km od Kaire leži v libijski puščavi 6redi divjih sotesk oaza Vadi Natrum, kjer jo neka angleška družba ustanovila tovarno za pridobivanje sode iz vode malega slanega jezera v oazi. Tovarna je zaposlovala 20 evropskih inženirjev in tehnikov ter 600 beduinskih delavcev, ki so vse do zadnjega docela v redu izvrševali svoje delo. Pred nekaj dnevi pa je delavce prevzela čudna besnost, da so brez slehernegu povoda nenadno napadli tehnike in inženirje. Delavci so bili oboroženi z noži in puškami. V hipu so poklali polovico Evropejcev. Ostali so se zatekli v eno izmed stanovanjskih barak ter ee v njej zabarikadirali. Imeli 6o tri revolverje in so seveda vso zalogo krogel kmalu postrelili. Arabci niso hoteli slišati nič o kakem premirju ali posredovanju, marveč so kar naprej oblegali barako, kamor so se zatekli Evropejci z ženami. Prerezali so takoj tudi telefonsko zvezo s Kairom in električno napeljavo ter začeli požigati vse tovarniške in stanovunjske naprave, inženirji v baraki so se branili do jutra, potem so začeli obupavali, saj ni bilo nade, da bi odkod mogla priti rešitev. Ko so pa Arabci že skoraj vlomili vrata v barako, so obleganci zaslišali drdranje tankov in regljanje strojnic: enemu izmed tehnikov se je posrečilo prejšnji večer, da se je ranjen izmuznil Arabcem ter v obstreljenem avtomobilu prišel do Kaire, odkodr so egiptovske vojaške oblasti takoj poslale oddelek tankov, da ukrote upornike. Arabci ®e ob pogledu na tanke niso nič prestrašili, marveč so začeli boj z njimi ter dva s petrolejem zažgali. Vojaštvo je moralo začeti z neusmiljenim ognjem iz strojnic, ki so pokosile skoraj polovico upornih Beduinov, drugi pa eo pobegnil; y puščavo. Preis-
kava, ki so jo egiptovske oblasti uvedle zaradi tega razburljivega dogodka, ni mogla dognati ničesar o vzrokih, ki so privedli Beduine do tega nepričakovanega pokolja. Tovarniške naprave so seveda V6e uničene.
Kongres vojnih slepcev v Varšavi
Varšava, 14. avg. c. Tu 6e je končal mednarodni kongres vojnih slepcev, ki se ga udeležuje 120 zastopnikov iz vsega sveta, da se pogovore o skupnem nastopu za izboljšanje svojega žalostnega položaja. Kongres jo vzbujal pretresljivo sliko. Večina slepcev je prihajala na seje s svojimi zvestimi psi-vodniki. Pri sejah ni bilo navzočega nobenega zdravega človeka, da bi nesrečnežem ne bilo težko slutili in čutiti med seboj zdrave ljudi. Ob začetku kongresa je daroval mašo slep poljski katoliški duhovnik, potem pa so na večdnevnih sejah govorniki iz raznih držav pretresali vsa težka vprašanja, s katerimi je življenje teh vojnih žrtev v zvezi. Kongres je izdelal resolucijo, ki jo bodo poslali vsem prizadetim vladam, naj vendar že skušajo olajšati vojnim slepcem njihovo težko življenje in naj jih ne puščajo v pozabljenju ter revščini. Slepci so priredili tudi več izletov po Poljski, kjer so jim najboljši radijski rejjorterji opisovali naravne lepote in zanimivosti. Priredili so tudi simfonični koncert, pri katerem je nastopil orkester samih slepcev. Kongres v Varšavi je bil deležen ogromne pozornosti in simpatij vsega prebivalstva v poljski prestolnici, ^
sta. Kitajsko poveljstvo pravi, da so japonski strelci prvi napadli kitajske oddelke.
Tokio, 14. avg. A A. DNB: Ravnatelj oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu je objavil, da je poveljnik japonskih čet v Šangaju zahteval oja-
čenjav
šangaj, 14. avg. AA. (DNB) Nankinška vlada je sporočila, da je prepovedana plovba po reki Jangtse vse do izliva reke Vanho v Jangtse.
Kitajsko finančno ministrstvo je odredilo, da imajo kitajske banke biti danes in jutri zaprte. Mislijo, da je vzrok te odredbe to, da se prepreči naval vlagalcev, ki bi radi dvignili svoje vloge iz bank. Prebivalstvo bi namreč rado porabilo denar za nakup živeža za delj časa. Ljudje tudi menjavajo bankovce manjših bank za denar večjih bank. Tuje banke ne glede na vse to nemoteno še nadalje poslujejo.
Nemški komisar za smeti na delu
Berlin, 14. avg. c. Gospodarski diktator general Goring je izdal v okviru štiriletnega gospodarskega načrta uredbo, po kateri so vse nemške občine, ki imajo več kot 35.000 prebivalcev, dolžne od zdaj dalje skrbeti, da bodo vse odpadke in smeti natančno preiskali in iz njih pobrali vse odpadke, ki bi jih bilo mogoče še uporabiti. Odpadke je treba po načrtu prebrati in jih sproti oddajati državnim zbiralnicam. Podrobna navodila bo izdal državni komisar za zbiranje odpadkov, ki je bil imenovan pred kratkim. Občine bodo morale ustanoviti posebna službena mesta za zbiralce in prebiralce 6ineti.
S 6000 konjskimi silami 650 km na uro
London, 14. avg. o. V Wolverhamptonu izdelujejo v največji tajnosti orjaški dirkalni avtomobil, s katerim hoče kapitan Eyston potolči svetovni rekord v brzini, ki ga ima major Campbel. Novi avto je največji, kar jih je bilo kdaj zgrajenih ha svetu in najmogočnejši. Ima dva motorja znamke Rolls-Royco po 3000 HP in bo po dosedanjih računih dosegel strahovito brzino 650 km na uro. Avtomobil je podoben kovinskemu strašilu v obliki orjaške ribe in ima osem koles. Zanj so izumili posebne zavore, ki prijemljejo na vsej površini koles. Vročina, ki jo zavore razvijajo pri polni brzini je taka, da bi z njo lahko zavreli 200 1 vode. Zato morajo kolesa imeti poseben zračilec, da hladi gumi. Avto je dolg 12 m. Kapitan Eyston se bo vkrcal z avtomobilom na ladjo za v Ameriko, kjer bo začel poskuse ob .Velikem Slanem jezeru,
Vesti 14. avgusta
Na mirovni poziv ameriške vlade bo, kakor poročajo iz Berlina, tudi Nemčija po vzoru ostalih svetovnih držav odgovorila potrdilno. Iz tega sklepajo, da se je odrekla za zdaj zahtevi po reviziji in spremembi mirovnih pogodb.
Turčija je izgnala več nemških judovskih izseljencev, ki so zavzemali pri inozemskih trgovskih in industrijskih podjetjih v Turčiji vodilna mesta, zaradi česar so bili seveda prikrajšani turški državljani.
Vladno krizo so imeli zadnji teden v Siamu, kjer je vlada morala odstopiti na pritisk javnega mnenja, ki jo je dolžilo, da je zapravila velik del dediščine mladoletnega vladarja. Preiskava je ugotovila, da je kriv le poljedelski minister, ki je upravljal posestva mladega vladarja in jih po veliki večini na svoj in za svoj račun prodal.
Šest opic je ušlo iz neke pomlajevalne klinike v Capodimonte pri Napoliju in povzročile med kmečkim prebivalstvom veliko strahu.
Atentat za atentatom sledi zadnje dni po palestinskih mestih. Zdaj se v nasilnih dejanjih zlasti odlikujejo Judje, ki so osnovali teroristično organizacijo »Črna roka«.
Prepoved za izvoz starega železa iz Združenih držav je zahteval senator, bivši general Nye, z utemeljitvijo, >da Amerika pač ne more pustiti, da bi iz države odhajal material, ki se bo vrnil nazaj v obliki granat iz sovražnikovih topov in pobijal ameriške otroke.«
čiščenje nemške umetnosti se je začelo na odredbo generala Goeriuga po vseh nemških muzejih in zbirkah, odkoder odstranjujejo vsa »modernistična, kubistična in ekspresionistična dela liberalne propadle umetnosti,« kakor pravi uradna čistilna naredba. čiščenje bo seglo tudi na starinarne in trgovine z umetninami.
85.000 funtov šterlingov za slepce je daroval znani angleški dobrotnik lord Nuffield, ki si je pridobil velikansko premoženje kot graditelj avtomobilov. V celoti je lord Nuffield do zdaj daroval v di«brodelne namene 8 milijonov funtov, to je dve milijardi dinarjev.
Usnje je prepovedano uporabljati m izdelovanje potnih potrebščin po zadnji odredbi gospodarskega diktatorja Goeringa. Kovčege bodo odslej izdelovali samo iz kartona in platna.
Šest francoskih kaznjencev je ušlo iz kazenske naselbine v Cayenneu in se v slabem ribiškem čolnu po težkem boju z valovi in žejo rešilo na otok Trinidad.
Najdebelejša ženska na svetu, neka Marija Lahola, ki gostuje s svojim cirkusom na Dunaju, je okradla neko svojo tovarišico. Zaradi desetih šilingov je prišla pred sodišče, toda po stopnicah so njeni spoštljivi teži morali pomagati navzgor štirje močni stražniki, sama bi tega napora ne bila zmogla.
Pariški nadškof kardinal Verdier potuje te dni po Alzaciji. Ko je prišel v Strassbourg, je imel po radiu nagovor na alzaške katoličane, naj vztrajajo v svoji ljubezni do svobode in krščanskega izročila kljub vsem napadom na verske ustanova alzaškega ljudstva, pa naj pridejo s še tako visoke strani.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvino* bo z Dunaja odpotoval v Karlove vare zdravit bolezen na jetrih, ki ga muči že dalj časa.
Požar na francoski pormorniri »Souffleur« ja
izbruhnil, ko je bila v popravilu v Brestu. Človeških žrtev ni bilo.
Ladja bencina sc je razletela v carigrajskem pristanišču. Pri tem je bilo težje in lažje ranjenih ve^č potnikov in delavcev, ki so. čakali na pristaniškem pomolu. Preiskava ni mogla ugotoviti, kako je do nesreče prišlo.
Bomba je padla iz rok med vajo nekemu švicarskemu poročniku v vojaški šoli v Valestadtu. Njega je ubila, težko pa ranila enega polkovnika in štiri častnike.
Nov val stavk se širi po Franciji zadnje dnf. V Lensu stavkajo občinski uslužbenci, v Valen-ciennesu stoji vsa industrija, v Saint Brieuxu stavkajo stavbinci, v Bastiji na Korziki peki, da morajo mesto oskrbovati s kruhom vojaške pekarne. In tako dalje v znamenju Ljudske fronte.
Oblak se je utrgal predzadnjo noč nad Milanom. Neurje je poškodovalo veliko streh ter pobilo na tisoče oken.
Velikanski požar, ki je uničil naisfarejšo četrt mesta Kaira, je izbruhnil predvčerajšnjim zvečer. Čeprav so prišle na pomoč vse gasilske čete mesta Kaira, jim vendar ni uspelo požar zadušiti. Gorelo je celo noč in je pri tem zgorel najstarejši del mesta Mousky. Obstoji nevarnost, da se ogenj zaradi velikega vetra ne razširi tudi na druge predele mesta.
V Bremenu je bilo obsojenih sedem oseb »zaradi veleizdaje«. Na čelu te skupine je bil zakonski par, ki je v 6vojem stanovanju omogočal ostalim obtožencem, da so poslušali na radiu vesti neke inozemske oddajne postaje, ki je vršila propagando proti narodnemu socializmu. Kazni 6e gibljejo od dveh do dveh in pol let.
Nemški ambasador v Moskvi je v imenu svoje vlade protestiral pri vladi sovjetske Rusije zaradi aretacij nemških državljanov. Število zaprtih nemških državljanov v Moskvi znaša 14, v Petrogradu 9, v Kievu 3, v Novosibirskem 5, v Tiflisu 2, v Harkovem 25. Protestna nota nemškega ambasadorja navaja, da znaša število zaprtih in konfini-ramh nemških državljanov preko 200,
II
so ga dvignili
v zvezi s konkordatom..."
Bar, 13. avgusta. AA. Po sestanku z ljudstvom, ki ga je sprejelo, se je predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič vrnil na parnik in tam sprejel več deputarij in zastopnike JRZ iz vseh občin barskega sreza. Ob 9. zvečer je bil v hiši poslanca Djure Cejoviča velik banket predsedniku vlade na čast. Banketa se je udeležilo več ko 100 povabljencev, med njimi minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, ban zetske ba-nvine Ivaniševič, podban Jevtič in poslanci dr. Niko Novakovič, Nikola Zuber, Vladimir Kazimirov, Dragomir Stojadinovič, Novica Popovič, Luka Mi-juškovič in Čedomir Sladojevič. Razen županov vseh občin iz barskega okraja je bilo tudi več županov iz večjih krajev okoliških okrajev med njimi župani iz Podgorice, Nikšiča, Peči in drugi.
Predsednik vlade je šel peš po vsem mestu v družbi mnogoštevilnih prijateljev do Cejovičeve hiše. Na čelu sprevoda je siopala mladinska godba. Pri vhodu v mesto je stal slavolok. Na banketu so predsednika prisrčno pozdravili z zdravico. Stojadinovič je pa odgovoril z daljšim govorom, v katerem je obujal spomine na svoje prejšnje politične boje, ki jih je imel kot poslanec teh krajev. Govoreč o perečih vprašanjih, je predsednik vlade
* dejal, da prah, ki so ga vzdignili v zvezi s konkordatom, dejansko ni boj proti konkordatu, kajti pri nas imamo že od prej ne samo enega temveč (» konkordatov, proti katerim se doslej ni nihče postavljal i>o robu; tudi ni to boj za zaščito srbske pravoslavne cerkve,,ki ji ne more groziti nobena nevarnost od njega kot Srba pravoslavne vere, čigar družina je dala Belgradu in Srbiji njenega prvega metropolita v osebi Mlentija Pavioviča. Boj je naperjen dejansko proti današnji vladi in proti JRZ. V tem boju izrabljajo politični nasprotniki vseh barv brezobzirno in iie zbiraje Sredstev pravoslavno cerkev in se strahopetno skrivajo za njen hrbet. Vero in cerkev, jo dejal dr. Stojadinovič, moramo razlikovati od teh nelojalnih politikov. Pravoslavno cerkev je treba spoštovati, braniti in utrditi. Toda proti našim političnim sovražnikom moramo nastopiti z vso močjo naše velike in močne stranke.
Ob sklepu govora pa tudi ves čas njegovega izvajanja so prisotni prisrčno in z viharnim aplavzom pozdravljali predsednika vlade.
Banket se je končal ob 11 zvečer. Takrat se je predsednik vlade spet vkrcal na ladjo in se je odpeljal proti Boki Kotorski.
UUH1UBU
SLOGA Veliki monumentalni film iz junaških bojev rusko japonske vojne v režiji Nikole Farkaša
Port Artur
V glavni vlogi Adolf Wohlbruck, Karin Hardt, Rene Delgten, Paul Hartmann
V kinu SLOGI od danes dalje zopet redne predstave ob delavnikih ob 19.15 in ‘21.15 uri, ob nedeljah ob 17., 19. in ‘21 uri.
Ne nasedajte neresničnim vestem
Belgrad, 13. avgusta. AA. Sovražniki javnega reda in mira in nasprotniki režima si v zvesti s sprejetjem konkordata v narodni skupščini izmišljajo razne neresnične in vznemirjajoče vesti in jih tendenciozno razširjajo.
V interesu javnega reda in mira prebivalcev opozarjamo prebivalstvo, naj ne naseda tem neresničnim in tendencioznim vestem in naj se ogiba tistih, ki si jih izmišljajo in jih razširjajo.
Oblastvom in organom notranje uprave so dana navodila, naj proti razširjevalcem teh vesti nastopijo najstrožje po zakonu.
(Iz notranjega ministrstva št. 15.583 od 13. avgusta 1937, Belgrad.)
„Jugosloveni skupaj" -zbiranje Velesrbov
Zagreb, 14. avg. m. Tukajšnji Obzor« objavlja daljši članek, v katerem spet odgovarja JNS-rajem in drugim integralistom. Svoj članek uvodničar »Obzorac zaključuje s tole ugotovitvijo: 2Potrebno je ugotoviti, da vzklik Jugosloveni skupaj« v resnici pomen ja zbiranje Velesrbov pod jugoslovansko masko. Sicer pa je to tudi vsebina programa JNS in njenega »jugoslovanstva;, ki ne more biti ničesar drugega, kot velesrbstvo, ne samo v narodnem in političnem smislu, temveč tudi v kulturnem, gospodarskem in finančnem. To je režim »Jugoslovenov«, režim JNS neizpodbitno potrdil.
Določila izvoznikom pšenice
Belgrad, 13. avgusta. AA. Na osnovi odloka ministrstva za trgovino.z dne 13. avgusta t. 1. bo v smislu uredbe o izvozu pšenico e 15. avgustom tega leta oddelek za zunanjo trgovino izdal pooblastila za izvoz pšenice na temelju prošenj domačih izvoznih tvrdk, ki so protokolirane najmanj tri leta, in zadružnih zvez. Izvoz se bo lahko vršil samo proti plačilu v svobodnih devizah po veljavnih določilih. Pri vlaganju prošenj za pooblastilo, prošenj, ki ne morejo veljati dalje kakor šesj tednov, je treba točno navesti količino, ki jo kdo želi izvoziti, in državo, kamor misli izvoziti. Izvozniki so dolžni položiti pri tem jamčevino v razmerju 5 din za 100 kg pšenice zaradi zavarovanja pravilne izrabe dovoljenja, in sicer v gotovini'ali državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju ali pa v obliki garancijskih pisem, registriranih pri finančnem ministrstvu. Razen tega so izvozniki obvezani takoj obvestiti oddelek za zunanjo trgovino o izvršenem izvozu, in sicer:
1. z overovljenim prepisom kupne pogodbe,
2.	s carinsko izjavo, 3. s tremi prepisi conosementa, 4. s potrdilom banke o uvozu proti vrednosti v svobodnih devizah.
Ker velja za izvoznike obveznost izrabe pooblastil v navedenem roku, in če to določilo prekršijo, izgube pravico do nadaljnjih pooblastil, se priporoča prosilcem, da vlože prošnje v času angažiranja in samo za tiste količine pšenice, za katere obstoji dejansko utemeljeno upanje, da ee bo res izvozila. (Iz ministrstva za trgovino in industrijo.)
Odlikovanje zaslužnega gasilca
Ježica, 14. avgusta.
Stoženski gasilci so snoči praznovali redko in pomembno slovesnost, zaradi katere so se polnoštevilno zbrali na slavnostno sejo v gasilskem domu. Njihov desetletni zaslužni predsednik Franc, Peršin, posestnik iz Stožic, je prejel namreč zn dolgoletno svojo gasilsko delo in zasluge lepo odlikovanje: medaljo s križcem. To odlikovanje mu je snoči pripel na prsa zastopnik ljubljanske gasilske župe g. tajnik Dolničar.
Odlikovani Franc Peršin je eden najstarejših stoženskih gasilcev. Nad 30 let je že društveni član, njegova hiša je zmerom bila drugi dom stoženskih gasilcev. Vsi občni zbori se po večini vrše zmerom v njegovi gostoljubni hiši, tu se tudi sicer zlasti v zimskih dnevih in večerih zbirajo vsi stoženski gospodarji, v njegovi hiši se sproti rešujejo vse stozenske »tekoče zadeve«, ki bolj tečejo, čim bolj so tekoče... Gospodar Peršin Franc, ki dopolnjuje že 62 let, je med svojimi sosedi, zlasti pa med svojimi gasilskimi tovariši priljubljen, tih in skromen mož, zmožen in sposoben gospodar in predsednik. Znana je tudi nesreča, ki se je bila pripetila ob velikem požaru leta 1912 v Tomačevem, kjer se je pri Zajčevi hiši pri gašenju na tri stoženske gasilce podrl goreči strop ter jih podsul pod seboj. Tedaj so bili poleg našega predsednika Franca Peršina možno prizadeti tudi_ še Bizjak Ivan in Naglič. Vsi trije so bili ranjeni ter «0 morali dalje časa ležati v bolnišnici. Za te zasluga ie bil Franco Peršin še posebej odlikoVan, -
Polovična voznina
Polovična voznina po železnici je dovoljena za člane zbora pevovodij Pevske zveze, ki bodo imeli svoj tečaj v Radovljici od 16. do 18. t. m. z odlokom JI. S. 18764 z dne 13. VIII. 1937. Cela vozovnica bo veljala tudi za brezplačen povratek, če se pri nakupu železniške karte zahteva obrazec K. 13 in pri prihodu v Radovljico celo vozovnico obdrži.
Dramatična aretacija vlomilca Ogrina
Ježica, 14. avgusta. Poročali smo že o vlomu, ki je bil prejšnji četrtek izvršen sredi belega dne pri Gradu v Pečniku pri št. Jakobu za Savo. Včeraj smo tudi objavili, da so ježenski orožniki že aretirali Ogrina Ivana, ki je osumljen, da je izvršil ta vlom. Zelo zanimive so še sledeče podrobnosti o življenju in aretaciji nevarnega vlomilca.
Ogrin Ivan je doma iz Zaboršla v dolski občini. Tam ga domačini dobro poznajo. Obenem pa tudi on sani pozna zelo dobro razmere pri posameznih domačinih. Zaradi raznih drznih tatvin in vlomov je bil Ogrin doslej že sedemkrat kaznovan. Hele 11. julija je bil zadnjikrat izpuščen iz ljubljanskih sodnih zaporov. Še isti dan se je pojavil v domačem kraju, kjer je v neki gostilni v Beri, čevem izjavil, da :;do denarja moram priti, zlepa ali pa zgrda, čeprav koga ubijem. Delal pa res ne bom več, tudi prositi po hišah nočem«.
Glede vloma pri Gradu v Pečniku je bil takoj osumljen Ogrin. Ježenskim orožnikom je ta človek dobro znan. Takoj so se spomnili nanj. Ježenski komandir g. Jenko je preiskavo takoj usmeril za njim. Ker je bilo pri istem Gradu že lani vlomljeno in je bilo orožnikom znano, da je bil vlomil tedaj pri Gradu neki Nace Šalaj, se je g. Jenko takoj spomnil, da bi ta človek utegnil pokazati pravo sled za vlomilcem. Koj drugi dan po vlomu se je g. Jenko oglasil v ljubljanski jetnišniei, kjer je zaprt omenjeni Salaj. Ta je orožniku razodel, da sta v zaporih bila skupaj z Ogrinom ter se pogovarjala o teni, kje bi se izplačalo vlomiti. Ko je Salaj pripovedoval ob neki priliki, da je bil on sam lansko leto vlomil pri Gradu v Pečniku, je Ogrin takoj živo pripomnil: »Seveda, pri tej hiši pa je denar. Tam je bogatija, tam bi se izplačalo.«
Tako je bila sled za Ogrinom potrjena. Razen tega so Ogrina tisti dan tudi videli v Št. Jakobu in v bližnjih vaseh. Po vlomu pa je izginil kakor bi se bil v zemljo udrl. V četrtek pa se je Ogrin nenadoma pojavil na Ježici. Po znani tatinski taktiki, da je najmanj sumljiv tisti, ki hodi zmerom pokonci in večkrat mimo orožnikov samih, jo je Ogrin korajžno primahal naravnost na Ježico mimo orožniške postaje. Iz pisarne so ga bili orožniki takoj opazili, kako se je leno sprehajal po cesti. Takoj sta bita odposlana na cesto dva orožnika, ki sta sledila Ogrinu, ga došla ter mu seveda takoj
Romantika sredi Ljubljane
Lastovičje gnezdo na tramvaju - Zajčji lov na cesti
Ljubljana, 14. avgusta.
Časih se pa v teli vročih dneh sredi Ljubljane vendarle zgodi kakšna idila, ki je po svoji posebnosti vredna, da o njej zapišemo kako besedo. Izpričuje nam tak dogodek, da je med ljudmi vendarle še precej resnično človeškega čuta.
Zdaj so torej hotel Slon že do tal podrli. V zadnjih dneh se je v tej stari hiši dogajala mična zgodbica, prava idila, mal ptičji roman. Znano je, kako dober čut imajo zlasti lastavice. ki navadno nikdar ne menjajo prostorov za svoja gnezda, ko ga enkrat izberejo. Tako je tudi v veži hotela Slon letos gnezdila prijazna lastavica. Svoje gnezdo si je pritrdila najprej pod strop na električno luč. Gosti hotela so sleherni dan mogli opazovati živo gostolenje pod stropom, ko sta samec in samica pridno donašala bilko za bilko ter si urno gradila trdno gnezdece pod stropom. Tedaj pa je prišlo vmes nenadoma podiranje stavbe. Lastavici ee nista nič zmenili za ves hrup okrog hiše. Pridno sta še kar naprej priletavali ter si gradili gnezdo v veži. Bilo je v resnici zanimivo gledati, kako sta ptici med ropotanjem težkih voz, med preklinjanjem voznikov, med vihtečimi krampi in lopatami sleherno uro priletavali v svoje gnezdo, kakor da ju ves svet okrog nič ne briga. Kmalu je samica sedla in obsedela v gnezdu.
Podiranje hotela je trajalo skoraj en mesec. Med tem časom je najdlje stala ravno veža s stropom, kjer sta gnezdili lastavici. Gospodar hiše in podjetnik, l<i hišo podira, sta oba bila med tem opazila, s kako vztrajnostjo sta priletali obe lastavici v hišo, tam zgradili gnezdo, slednjič pa se je iz gnezda začula tudi drobno čivkanje mladičev. V resnici je bila velika obzirnost, da eo pri Slonu vprav zaradi lastavičjega gnezda do konca prizanašali tej veži in oboku z gnezdecem. Slednjič pa je morala priti na vrsto tudi veža. Zdaj se je pričela zanimiva selitev. Lastavici sta bili že prej svoje gnezdo prestavili z električne luči v veži na mal prizidek koj ob vhodu veže. Tam so zdaj zidarji postavili nekak lesen okvir okrog gnezda, da bi lastavica mogla nemoteno valiti dalje. Slednjič so morali podreti tudi to steno. Prej pa eo še pobrali to gnezdo z okvirjem vred ter ga obesili zraven na tramvajski drog, ki so ga bili prej za silo postavili na cesto ob hotelu. Lastavica je med tem izvalila petero mladičev, ki so zdaj tam pred pošto na tramvajkem drogu prijetno spravljeni sredi ceste, k njim v gnezdo pa seveda še zmerom prile-tava samica ter jim prinaša hrano. Hotela Slona ni več, lastavičje gnezdo iz hotela pa je ostalo, mladiči se bodo izvalili nemoteno. Pravijo, da lastavica prinaša srečo v hišo, ]>oteni jo bo brez dvoma prinesla v novi hotel.
Kakor nam ta zgodbica izpričuje toplo čustvovanje in ganljivo obzirnost do ptic, nam pa sledeč dogodek podobno dokazuje, da so naši meščani zmerom usmiljeni in do svojega bližnjega sočustvujoči ljudje. Zgodilo se je te dni, da jo revna kmetica iz okolice vozila v svojem skromnem vozičku na trg razno zelenjavo. Mali Janezek je materi naložil v košarico tudi svojega zajčka, da bi ga mati na trgu prodala. Zajček je vso pol od doma do Ljubljane mirno počival v svoji košarici, Janezek je capljal zraven vozička, mati pa se je že veselila, kako bo kmalu na trgu, oba pa sta že štela v mislih dinarje, ki jih bosta na trgu izku-pila. Toda mati in Janezek bi bila skoraj delala račun brez krčmarja. Tam na Vidovdanski cesti se je zajček nenadoma spomnil, da košarica prav za prav ni ravno primerno bivališče zanj. Sam Bog ve zakaj mu je v glavo hipoma sunila misel o zlati svobodi. Jadrno ee je zganil v košarici ter urno poskočil ven na cesto, Janezek v jok, mati je prestrašena zavpila, ljudje so se na cesti zgenili in pogledali, zajček pa jo ubral pot pod noge... Zdajci se je začel po cesti obupen lov za pobeglim zajčkom. Ljudje so sicer hitela vsak po svojih opravkih, toda toliko čuta so pa vendarle vsi imeli, da so nekako vsi enako občutili vso bridko bol malega Janezka In matere, ki je eredi ceste obupno vila roke in klicala, naj ji ljudje pomagajo. K sreči jo bila ulica z vseh strani zaprta, ljudje so
Želimo odlikovancu Peršinu, da bi med svojimi prijatelji kot predsednik še dolgo v zadovoljstvu reševal vse gasilske in druge tekoče zadeve X svoji gostoljubni hiši.
prestregli zajčku pot, kamorkoli se jo obrnil. Nekaj časa je dolgouhec divjal po cesti 7, enega konca na drugega, ljudje so uživali in se smejali, ko so opazovali ta zanimiv lov brez lovske izkaznice sredi Ljubljane, slednjič pa se je zajček upehal, Janezku pa so se skozi solzo zaiskrile oči, ko je zajček zopet tnirno počival v košarici ier se zdaj pustil mirno odpeljati na trg.
Premalo „kunšten"
Ljubljana, 14. avgusta.
Pred malim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal tudi kleparski pomočnik I. K., ki je bil obtožen, da je ponaredil 8 kovancev po 10 din. Sodnikom je K. tako prepričevalno govoril, da je zanikal svoje dejanje, češ da on kot klepar nima posla s takimi zadevami. Bil je res malo v stiski. Na njegovem stanovanju so našli mnogo obtežilnega materiala, pa je sodnikom vse lepo pojasnil, zakaj da je ta material rabil. PredGednik senata g. Brelih ga je vprašal: »Denarja vam je manjkalo?« Obtoženec: »Seveda, pa sem rajši mravljinčna jajca nabiral, kakor da bi ponarejal kovance. Jaz sem jih dobil od drugega človeka in sem jih oddal naprej.« Predsednik: >Ste nenavaden ženij. Zakaj ste imeli gips?« Obtoženec: »Za špranje mazati!« Predsednik: »Čemu želatino?« Obtoženec: »Za milo.« Predsednik: »Čemu baker?« Obtoženec: »Za domine.« — Predsednik: »Čemu cin?« Obtoženec: Seveda, gospod predsednik, sem klepar, ga rabim vedno, da pocelim kakšno posodo. Sicer se pa baker topi pri 800 stopinjah in jaz nimam takih priprav, da bi baker topil za kovance. Gips sem rabil za podgane. Ko se ga v vodo dene, se raztopi gips, potem ga podgane požro in so fertik.« Predsednik: »Vi ste ženij.« Obtoženec: »Še malo sem prekunšten.« In K, je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora in 360 din denarne kazni, odnosno 6 dni zapora v slučaju neplačila. Njegov sotovariš, ki je tudi skušal spraviti en ponarejen kovanec v promet, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, ker je sodnikom lepo in mirno povedal, da je ta kovanec dobil po naključju v roke.
Številne žrtve nesreč
v okolici CeSfa
Pred dnevi je spala na nekem kozolcu Perko Julijana, 51 letna dninarica brez stalnega bivališča, in se v spaju prevrnila s kozolca in si močno poškodovala hrbet in levo ramo. — Perc Ivan, 21 letni delavec iz Loke pri Ztismu, se je peljal v četrtek 12. avgusta ob pol enajstih dopoldne s kolesom iz Volčje jame po klancu navzdol. Ker je poprej vozil z veliko brzino in je na strmem klancu hitro zavrl, jo padel preko kolesa na trdo cesto in si prebil lobanjo, dobil pa je tudi poškodbe na desnem licu, vratu in po levem kolenu. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je davi umrl. — 12. avgusta zvečer okoii pol desete ure se je vračal g. dr. Ogrizek. Odvetnik iz Celja, iz Sv. Eme v šmarskem okraju, kjer ima svoje posestvo, z motorjem domov v Celje. Pri vasi Opoka pri Sv. J ur ju ob juž. žel. je videl pred seboj voznika, ki je vozil po sredi cesli, zato ga je posvaril s signalom. Voznik se ni izognil, zato je bil primoran g. dr. Ogrizek vozjti skrajno na desno, kljub temu pa jo še zadel z motorjem v del voza in padel pod motorno kolo. Nesreča se je zgodila pred hišo nekega znanca g. dr. Ogrizka, ki jo takoj telefoniral celjski reševalni postaji po avtomobil. V bolnišnici so ugotovili, da si je ponesrečenec zlomil levo nogo. — Istega dne dopoldne se je poškodoval tudi Cizej Jakob, (JO letni dninar iz Sv. Ruperta pri Braslovčah. Ko je namreč popravljal stroj za mlatvo, se je kolo od stroja zasukalo in mu prebilo čelno kost. V nedeljo 8. avgusta je na Trški gori pri Rogatcu napadel Berčkola Jakoba, 52 letnega dninarja iz Zahenberca pri Rogatcu, Franc Šturbej, doma iz istega kraja in ga z debelo palico težko poškodoval po rebrih, hrbtu in rokah.
Skupina češkoslovaških zadružnikov se je te dni mudila v Jugoslaviji. Med drugim se je udeležila tudi velikih mednarodnih slovesnosti, ki so jih priredili Čehoslovaki, ki žve v Vojvodini. Češkoslovaške zadmgarje je včeraj sprejel v Belgradu tudi minister brez listnico .Vojislav Djordjovič.
napovedala aretacijo. Ogrin je bil dovolj čedno oblečen, aretaciji se ni kaj prida upiral. Ko so ga orožniki prijeli, je samozavestno dejal: »Kaj pa želite, gospodje! : Na orožniški postaji je bil Ogrin takoj zaslišan, pa je seveda odločno tajil, da bi bil on vlomil v Pečniku pri Gradu. Povedal je, da je hodil te dni tam okrog Lilije in je imel celo na-tačno pripravljen načrt za svoj alibi. Odločno je trdil, da je bil v sredo, ko je bil izvršen vlom pri Gradu, nekje pri nekem svojem znancu v vasi bli-zu Litije. Orožniki so ga glede tega alibija spretno zasliševali toliko časa, da je Ogrin do podrobnosti popisal, kje vse se je dotično sredo nahajal. Sele potem so zakrknjencu povedali, da se je vendarle zmotil, ker je bil vlom izvršen v četrtek, on pa za čuda navaja alibi za sredo... Zdajci je bil Ogrin ves zmešan. Resignirano je še pripomnil: »Boni že dokazal na sodni ji., potem pa ni zinil nobene besede več.
Palača na koleh -sredi Ljubljane
Ljubljana, 14. avgusta.
Kakor se čudno in neverjetno sliši, pa je vendarle res. Nova palača tvrdke Mayer, ki jo zida podjetje Tonnies na Marijinem trgu, bo vsa dobesedno zgrajena na koleh. Zanimivo je gledati, kako na stavbisču večja skupina delavegv zabija 5 metrov dolge pilote globoko v tla. Vsega bo zabitih 495 skrbno izbranih borovih pilotov, ki so od 22 do 28 cm debeli, zabiti pa so po stavbisču po en meter narazen.
Stavbišče je s posebnimi stroji preiskusila ljubljanska tehnična fakulteta ter ugotovila, da teren brez zadostno trdnih temeljev ne bo prenesel ogromne težke stavbe. Zato so potrebni piloti, na katerih bodo i>očiva!i temeljni zidovi nove Mayer-jeve palače. Za boljše razumevanje navajamo, da bodo osišča pilotov segala 11.25 m globoko v zemljo. Kletni prostori nove palače bodo namreč 3 m globoko pod cestnini nivojem, temeljni zidovi bodo debeli po 3.25 metre, piloti pa so dolgi po 5 metrov.
Zdaj je na stavbi pri Mayerju zaposlenih okrog 80 delavcev. Temeljni zid ob Wolfovi ulici je že ves podpilotiran, na pilotih je zgrajen tudi temeljni zid, ki je spodaj 3.10 m širok ter se v obliki stožca zožuje. Zdaj zabijajo pilote paralelno z \Volfovo ulico v sredini stavbišča. Končno bodo enako zabili pilote še ob Ljubljanici, pofem pa bodo zabetonirali na pilotih oba temeljna zidova. Do konca meseca upajo zgraditi vse temeljne zidove, potem pa se bo stavba kmalu pokazala nad cesto.
Velike težave dela pri zidavi Mayerjeve palačo sosedna hiša zlatarja Černeta. Sosedni zid ob novi palače bodo morali ves podpreti, pod sedanjimi temelji Černetovi hiše so morali podzidati 1.50m globoko betonski zid. To zidanje je bilo zelo zamudno, ker niso mogli betonirati celega zidu hkra-tu, marveč le meter za metrom. Ob steni Černetove hiše so tudi zgradili spodaj posebno zagatno steno iz 10 cm debelih lesenih plohov. To steno so zabili štiri metro globoko.
Nova Mayerjeva palača bo imela skupaj 7 etaž, in sicer podpritličje, pritličje z galerijo ter še štiri nadstropja. Celotna stavba bo služila zgolj trgovskim namenom tvrdke. Celotno pritličje bodo zavzeli trgovski lokali, enako galerija nad pritličjem. Prvo in drugo nadstropje bo določeno za trgovsko zalogo za en gros trgovino. V gornjih prostorih pa bodo pisarne ter lastna stanovanja. V celotni stavbi bo le nekaj manjših samskih sia-novanj, ki pa jih bo stavbni gospodar rabil najbrž le za svoje uslužbence. Palača bo imela tudi dva dvigala, enega za osebni, drugega za tovorni promet. Celotna stavba bo do višine drugega nadstropja zgrajena v skeletnem sistemu, gornji del stavbe pa bo v celoti sezidan iz opečnatih sten.
Brezvestnot neznanega avtomobilista
Ljubljana, 14. avgusta#
V 24 urah je ljubljanska splošna bolnišnica sprejela tri hudo poškodovane, oziroma ponesrečene. Neznan avtomobil, ki je drvel z največjo brzino, je podrl pri Kranju ženo državnega uradni" ka Karlo Luznarjevo, stanujočo v Kranju. V bližini Kranjo je podrl na tla ter se zanjo ni več zmenil« Ponoči je bila prepeljana v splošno bolnišnico. Do-bila jc hude notranje poškodbe in je ponoči umrla« Uvedena je proti neznanemu avtomobilistu preiskava, kajti mnogi so si zapomnili številko brezvest* nega avtomobilskega dirkača.
V splošno bolnišnico sta bila pripeljana tudi Ivan Zupan iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, katerega je udaril konj v glavo. Dalje je bil pripeljan v bolnišnico tudi Ivan Klemen, sodarski pomočnik* ki je včeraj v bližini Izlakov padel z motorja in se močno pobil na glavi.
Zagorje
Premeščen je bil čast. gospod Čampa, tukajšnji kaplan, v, Št. nad Ljubljano. Dobremu gospodu, ki ga ne bomo zlepa pozabili, želimo na novem mestu polnega zadovoljstva.
Nesreča ne počiva. Včeraj je padla sestra tukajšnjega čevljarskega mojstra Krenčiča tako nerodno po stopnjicah, da si jo zlomila roko ter dobila tudi resnejše notranje poškodbe. Oddana jo bila tia zdravljenje ljubljanski bolnišnici.
Na trojanskem klancu sla se srečala, in sicer 7. avtomobilom tukajšnji trgovec g. Mihelčič ter neki Klemen Ivan, sedlarski pomočnik iz Šmartnega pri Tuhinju, »tar 26 let, ki je vodil motorno kok). Srečanje je bilo za Klemena usodno, kajti počila mu je lobanja ter je pri padcu dobil težko notranje poškodbe. Oddan je bil na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Kdo je kriv nesreče, bo ugotovila posebna komisija.
Sedaj, ko so zeljo temeljito obžrle, hite gosenice v varna zavetja ter podstrešja. Menda ni zidu, kjer bi ne bilo v teh dneh tovrstnih plazilcev. Priporočiti je vestno zatiranje, ker nam sicer preti, da bomo v prihodnje imeli s to golaznijo še večjo težave.
Maribor
Umrl je v mariborski splošni bolnišnici 31 letu' tkalcc Franc Sekol. Naj v miru počiva!
SK Železničar priredi v nedeljo popoldne ob treh na svojem stadionu na Tržaški cesti kolesarskc dirke, na katerih bodo štartali člani vseh mariborskih kolesarskih klubov iti sekcij.
Seja mestnega občinskega sveta, ki bi se imela vršiti v petek, dne 20. avgusta, je preložena na če-trtek, 26. avgusta.
»Sen kresne noči« bodo ponovili danes in jutri zvečer v mestnem parku pri globoko znižanih ce' nah. Sedeži od 8 do 20 din, stojišča 4 din.
Vojvoda in vojvodinja Kentska prideta jutri * Split z 38 člani svojega spremstva. V Splitu ^ besta tikrcala na jahto Jugoslovanskega Lloyda »Tiha« in bosta križarila po morju do Dubrovnik in Cavtata. Nato bosta pa gosta ravnatelja Jug°' slovanskega Lloyda Banca v. Cavtatu.
Kulturni koledar
Fabinc Frane
14.	avgusta 1881 se je rod i 1 v Kostanjevici pedagoški pisatelj in žurnatiet Fabinc Franc. Meščansko šolo je dovršil v Krškem, učiteljišče pa v Ljubljani. Potem je služboval po raznih krajih. Ko je bil učitelj v Dobravi, je napravil več tečajev. Leta 1914 je prišel v Ljubljano kot profesor trgovske šole. Pisateljevati je začel že kot učiteljiščnik. Na Jesenicah je urejeval Jeseniško Stražo, dopisoval je v Gorenjca in Slovenski narod. Veliko strokovnih člankov je napisal v Slovenskega učitelja. Organizatorično je deloval tudi pri Slomškovi zvezi. V letih 1921 in 19‘22 je bil stalni sotrudnik Jugoslavije., kjer je priobčeval feljtone: Nedeljski pomenki Jn Ljubljanski izprehodi.
Ljubljana danes
Z letošnje časnikarske razstave
Koledar
Danes, sobota, 14. avgusta: Evzebij.
Jutri, nedelja, 15. avgusta: Vnebovzetje Device ■Marije (Veliki Šmaren).
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospoevetžka cesta 4; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Kino Sloga: Port Artur.
Kino Matica: Nasmeh sreče.
Samo še danes!
Sijajna veseloigra s klasičnim ljubavnim parom Llllian Harvey — Willy Fritsch Paul Kemp
Nasmeh sreče (Giuckstinder)
nHm
Veliki špijonažnl film iz Junaških bojev rusko-Japonske vojne
PORT ARTUR
Adolf WoHlbriick — Eene Deltgen
Predstave danes ob 19.15 in 21.16 url
Predstave Jutri ob 17., 19. in 21. uri
Tamar v Planici. Podružnica SPD v Ratečah-Tlanici nam javlja, da se vrši jutri, v nedeljo, ob 10 sv. maša v kapelici pri Tamarju v Planici.
Izlet v Postojnsko jamo in k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. na Rakeku dne 5. septembra 1937. Posebni vlak. Odhod iz Ljubljane ob 7.10, Povratek v Ljubljano ob 22. Voznina in pristojbine znižane. Prijave sprejema Zadruga železn. uradnikov »Dom« v Ljubljani, hotel Metropol, prvo nadstropje, soba štev. 125, dnevno od 10.30 do 11.30 in od 16.30 do 17.30.
Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v š. 1. 1037-38 na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno priglasiti dne 25. 26., 27. ali 28. avgusta med 8. in 12. uro v ravnateljski pisarni. Prinesti morajo s seboj: 1. izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem služitelju in jo morajo kolkovati z 10 din; 2. rojstni list ali izpisek iz krstne knjige; 3. izpričevalo o nižjem tečajnem ali zavržnem izpitu; 4. davčno potrdilo. Kdor je na dan priglasitve star več nego 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še 5. rešitev kr. banske Uprave o spregledu starosti. Dne 31. avgusta 1037 ob 9. uri bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo prejeli istega dne j svoje listine pri šolskem služitelju. — Sprejeti se bodo definitivno vpisali dne 1., 2. ali 3. septembra 1937 med 8. in 12. uro in plačali: 1. dodatni kolek za prijavo 40 din; 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Vpisovanje v drugi razred se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra 1937 med 8. in 12. uro. Prinesti je treba s seboj 1. prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem shi-žitelju in jo morajo kolkovati s 50 din; 2. izpričevalo prvega razreda; 3. davčno potrdilo. Plačati niorajo šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Popravni izpiti se prično dne 25. avgusta 1937 ob 8. uri in se bodo vršili po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. — Zavržni izpit v 6eptemberskem roku sc bo pričel dne 1. septembra 1937 oto 7. uri.
Bojevniško zborovanje na Brezjah
Na Brezjah bo 29. in 30. avgusta bojevniško zborovanje s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za preureditev parka pred romarsko Cerkvijo in za spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne.
Spored svečanosti, bo naslednji:
28. avgusta ob pol 8 zvečer pete litanije 7. blagoslovom, nato zborovanje zastopnikov bojevniških skupin v samostanski dvorani o poživitvi in smernicah bojevniške organizacije. Predavanje tajnika osrednjega društva Lukeža Rudolfa in razgovor.
2!). avgusta ob pol 10 sprejem gostov, zastopnikov in dostojanstvenikov.
Ob 10 cerkveno opravilo na prostem. Pridigo-Va! bo ljubljanski knezoškof dr. O. Rožman. Maševal bo pa mariborski knezoškof dr. .1. . Tomažič. Nulo sledijo molitve za umrle vojake in blagoslovitev temeljnega kamna. Oboje opravi ljubljanski knezoškof (ir. (i. Rožman.
Po cerkvenem opravilu bo tabor na prostem Pred cerkvijo:
a) otvoritev in pozdrav predsednika Zveze bo-i0vnikov Rateja Mirka;
b) nagovor predsednika častnega odbora dr. Marka Natlačena, bana Dravske banovine.
<•) spominska govora članov Zveze bojevnikov ^fsniana Franca, župana mesta Radovljico in dr. Pihlarja Janka, zdravnika iz Maribora.
č) zaključek zborovanja po predsedniku Zveze bojevnikov Rateju Mirku in petje državne himne.
Pri slovesnosti bodo peli bojevniki in bo igrala godba.
Vabimo že sedaj vse, da pridejo 29. avgusta 5a Brezje. Odbor Zveze bojevnikov je zaprosit za 11 e t r t i n s k o voznino po železnici. Prosimo zlasti vse župne urade, da sporoče gornjo svečanost in Priporofe vernikom udeležbo na proslavi. I)a bo ^veza bojevnikov približno vedela za udeležbo, Prosi župne urade, da ji vsaj do 20. t. ni. sporoče število udeležencev. Skupine bojevnikov naj poskrbe, da pride na Brezje po možnosti čim več planov, delegati pa naj pridejo že v soboto, dno 28. t. m. zvečer. Vsi župni uradi prejmejo te dni Plakate in jih prosimo ,dn jili razobesijo na vidnih "lostih. Za slovesnost je izšla priročna knjižica ^Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne«, ki Vsebuje zanimive razprave in članke. V knjižici Je natančen spored proslave in zanimive slike, po-loK tega je tudi popisano, kako so namerava delo *a olepšavo Brezij nadaljevati in izpeljali. Knjižica stanc 2 din.
Ljubljana, 14. avgusta.
Razen slikarskega je na velesejmu tudi zemljepisni atelje, ki se je namestil v paviljonu CSR. Tu je na delu znani naš kartograf in izdelovalec plastičnih zemljevidov g. Oskar Delkin. Samo dva spretna mizarja sta mu v pomoč, a kako lepe in velike zemljevide so že izgotovili! 2e je dovršen ležeči zemljevid, velik 7 kvadratnih metrov. Na njem je plastično prikazana kulturna stopnja nači-tanosti Slovencev v posameznih okrajih. Najvišje se dviga seveda prestolnica Slovenije, Ljubljana-mesto. Takoj ji sledi Laško, nato Radovljica, Kranj in ostali okraji. Poslednja tri mesta so zavzeli okraji Konjice, Lendava in Murska Sobota. Zemljevid je prirejen izključno glede na slovenske čita-felje in bi bila razporedita s priključkom nemškega tiska v Sloveniji seveda drugačna.
Pravkar je v delu drugi ležeči zemljevid celotne etnografske Slovenije, na kateri bo prikazana razvojna stopnja slovenskega tiska v bivših kro-novinah: primorski, kranjski, koroški, štajerski s priključkom Prekmurje in Beneške Slovenije. Tudi ta zemljevid bo plastično in statistično izredno zanimiv, zares orignalno delo. Njegova površina znaša nič manj kakor 8 kvadratnih metrov. Takšnih plastičnih zemljevidov v Ljubljani še nismo videli.
Svojevrstna mojstrovina, ki je že popolnoma gotova, je na obsežni tabli Evrope prikazana po-ročevalska služba agencije Avale. Na njej so prikazane največje radijske postaje in poročevalske agencije. Telefonske postaje 60 zvezane z neoski-mi cevmi, brezžične postaje pa so predstavljene z oddajnimi antenami, ki ponazorujejo smer oddajanja valov belgrajski centrali. Slednja je še posebej poleg antene predstavljena z miniaturnim radijskim in Hellovim aparatom. Na vseh so pritrjene majhne žarnice, da bo obiskovalcem na nazoren svetlobni- način prikazano, kako se vrši poročevalska služba iz evropskih središč do Belgrada, Zagreba, in Ljubljane ter do posameznih uredništev dnevnikov.
Poleg navedenih prikazov je narejenih že nekaj silno zanimivih diagramov, ki bodo gotovo presenetili ne samo našo javnost, temveč tudi tuje strokovnjake. Med slednjimi nam neprestano izkazuje posebno požrtvovalnost vseučiliški profesor dr. d’Ester, ravnatelj novinoznanskega zavoda na monakovski univerzi. Poslal nam je in nam še bo polno dobrodošlega gradiva, da bo razstava čim lepše izpopolnjena in da bo poleg ogleda domačega novinarstva omogočila razgled daleč po 6vetu. O belgrajskem Centralnem Presbiroju_ smo že poročali, da 6e udeleži razstave s posebnim oddelkom. Je pa tudi sicer pripravljen ustrezati v vsakem pogledu. Oddajal bo naše ustne novine za izseljence, posodil bo 7 filmov in je pripravljen razširiti poročilo s slikami naše razstave po vsem svetu.
Radio Ljubljana uredi na razstavi svoj oddelek, da bodo obiskovalci razstave lahko gledali v studio med koncertom in drugimi oddajami za našo razstavo. Poleg tega pa Radio Ljubljana posname na gramofonske plošče narodne pesmi in moritate, ki jih bo na razstavi zapel oktet Akademskega pevskega zbora z znanim solistom gosp. Župecom. S temi ploščami bo oživljen sejemski prizor s pevcem moritatov in s prodajalcem raznih predhodnikov današnjega novinarstva.
V paviljonu »K» bo postavljena dvojna zvočna kinoaparatura (Philipps), da bodo obiskovalci lahko ves dan gledali reportažne in poučne iihne o novinarstvu in lepotah naše domovine.
Svojo udeležbo s posebnimi oddelki so zagotovile: Narodna tiskarna, Jugoslovanska tiskarna, Delniška tiskarna, Tiskarna Merkur, Mariborska tiskarna, Cirilova tiskarna iz Maribora in tiskarna Blasnikovih naslednikov. Nekatere druge tiskarne se bodo še odločile. Oddelek za ženski tisk pripravlja poseben odsek z g. Oovekarjevo na čelu, kamor je tudi Slovenska krščanska ženska zveza že imenovala svoje zastopnice. Novine se pridno zbirajo. gradivo prihaja od vseh strani, pri vsem tem pa je iskrena želja prirediteljev, da prispeva vsakdo, kar le utegne izpopolniti to veliko razstavo naše tiskovne kulture.
Kapelica na Menini v spomin na točo
Motnik, 13. avgusta.
Povsod po naši domovini se dvigajo tako zvana kužna znamenja, ki jih je postavilo ljudstvo v spomin na strašno šibo božjo, ki je v presledkih obiskala našo deželo in povsod sejala grozo in smrt. V Tuhinjski dolini imamo v spomin na kugo vas Okrog pri Špitaliču. Postavili so jo ljubljanski meščani, ki so pribežali sem iz slovenske prestolnice, da ubeže strašni morilki in daleč od prometa najdejo v varnem zatišju planin in gozdov boljše pogoje za ohranitev ljubega zdravja.
Tuhinjsko dolino pa je zdaj že nekaj let zaporedoma obiskala druga šjba božja v obliki strašnega neurja s točo, ki je v nekaterih gorskih vaseh lani in letos dobesedno uničila vse pridelke. Ponekod niti ječmena niso poželi, tako da od letošnjih posevkov spet njso imeli nobenega dohodka. Lani so morali kupiti seme in so zadolžiti, zdaj pa jim je bila spet vsa nada na lopo obetajočo žetev uničena. Toča je vso zbila in pogreznila prebivalstvo v veliko bedo in brezupen položaj, iz katerega ne vjdi izhoda. Ljudstvo pa je prizadeto še na drugi strani. Toča je na Menini opustošila vse pašnike, da so morali živino odgnati v dolino, na banovinskem posestvu »Bibk pa je uničila mlade gozdne nasade.
V spomin na to strašno neurje, kakršnega no pomnijo v našem okraju, so udeleženci zadnjega planšarskega praznika na Menini sklenili postaviti majhno kapelico, v kateri se bo vsako teto na planšarski praznik darovala služba božja. Kapelica naj bi bila zgrajena v bližini banovinskega planšarskega doma do prihodnjega planšarskega praznika, ki se bo odslej praznoval vsako leto žc v drugi polovici julija.
Kmetski tabor v Zagorju
V vrsto številnih in mogočnih prosvetnih in kmečkih taborov, ki so tekom letošnjega leta širom naše slovenske zemlje izpričevali ter utrjevali našo narodno in politično zavest ter zaupanje v naše voditelje, stopa tudi naš zagorski kmečki tabor, ki bo dne 5, septembra 1937 v Zagorju za ves litijski okraj.
Njegov namen je utrditi kmečko-delavsko zavest, zavest slovenske narodne skupnosti, zdrave politične zrelosti ter poudarek zvestobe do naših narodnih voditeljev.
Če hočemo, da bo naš tabor res mogočna manifestacija naše misli in da dokažemo, da Zagorje in z njim ves litijski okraj nikoli ni bil in nikoli ne bo torišče naših nasprotnikov, marveč da je ostal zvest vsemu, kar je katoliškega in slovenske-
ga, zato pozivamo, da sc zgrne ta dan v našo dolino vsa množica onih, ki z nami mislijo in naše delo odobravajo! To pa bomo dosegli le z dobro organizacijo, ki mora začeti z delom takoj! Zato naj se sestavijo v krajih, kjer jim je udeležba na naš tabor tako rekoč obvezna, posebni odbori, sestavljenih iz vrst KmečSkih zvez, JRZ, Prosventih društev in drugih naših organizacij, ki naj z energično agitacijo začno takoj!
Udeleženci iz drugih krajev, ki so navezani na vlak, naj pomnijo, da jim je priti s prvimi jutranjimi vlaki v obeh smereh!
Ta dan naj ne ostane doma nobena narodna noša!	.	.	.
Med konjenike naj se uvrsti, kdor ima konja ali si ga lahko izposodi! Lastniki voz naj sc pripeljejo s svojimi okrašenimi »lojtrnicami« ali pa naj skušajo na njih prikazati kak prizor iz kmečkega življenja!
Kolesarji naj bodo številčno častno zastopani!
Gasilci, tudi vi ste pozvani k sodelovanju, saj ste večinoma iz kmečko-delavskih vrst!
Posebno važnost pa polagamo na udeležbo naših županov ter občinskih odbornikov, ki naj pridejo polnoštevilno!
Tabora se verjetno udeležita tudi oba slovenska ministra ter še drugi odličniki!
Dne 5. septembra vsi na tabor v Zagorje! Agitirajte za čim večjo udeležbo, ob sodelovanju nas vseh nam jc uspeh zagotovljen! — Prioravljalni odbor za Kmečki tabor v Zagorju.
Z letalom iz Ljubljane v Celovec
Poslužite se vožnje z letalom iz Ljubljane v Celovec! 20 minut traja vožnja, ki vas dvigne visoko nad našo zemljo in vas čez Karavanke popelje k Vrbskemu jezeru. Moderno trimotorno Jun-kersovo letalo družbe OELAG vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15. uri se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob 15.25 uri. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba 5 oseb uživa 20% od 6 do 10 oseb 30% popusta od vozne cene. Če se vas zbere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že za 140 din. Edinstveni so pogledi z višine na Karavanke, na Gorenjsko in na Koroško z njenimi prelepimi jezeri. Na zamudite te ugodne prilike! Nadaljnje informacije in vozovnice dobite pri Aeroputu, telefon 3621.
Naročajte Slovenski dom!
Pretekli četrtek pri „Sestici"
Obupni položaj S. K. Ljubljane
Nihče nc bo trdil, da Francija, Anglija, Nemčija, Italija, Avstrija, Češkoslovaška ali Madžarska niso kulturne držcive. Nekatere med njimi so v tem pogledu celo vodilne v Evropi in na svetu, tako da si jih lahko postavljano za zgled. Mali in veliki ljudje, delavci in javni dostojanstveniki so tam prišli v svojih naziranjih že tako daleč, da jasno razbirajo poleg drugih narodnih, zunanje manife-sticijskih torišč tudi neko torišče, kateremu se pri nas »kulturni in javni delavci« (ki bogve zakaj na naših tleh zmerom v nazorih kobacajo dve stoletji za ostalim svetom) še pomilovalno posmehujejo ali pa nad njim ogorčeno zmajujejo z glavami. To torišče je šport in v športu ni poslednji manifestacij-ski faktor nogomet. Če omeniš našemu »kulturnemu delavcu« nogomet, bo pobledel kakor kreda in omahnil v nezavest. Taka profana stvar, -— nogomet! Naš »kulturni delavec« je vse prej kot sodoben, še vedno tiči v času sinje romantike in jadra po nebuloznih višinah, kjer se s čistim zrakom hrani Pegaz in švigajo eterične Muze. Žalostno je, da tudi javni faktorji in oblasti pri nas še vedno sveto soglašajo s temi staromodnimi nazori, ki jih imajo o športu »kulturni delavci«. V Franciji, ki je na drugačni visoki kulturni stopnji kot so naši Bogu za hrbtom ležeči pejsaži, predaja zmagovalnemu moštvu v francoskem kupu pokal sam predsednik republike, v Angliji celo kralj. V drugih državah hodijo na prireditve državni dostojanstveniki, najvišje glave z vnemo podpirajo šport, zlasti kadar je reprezentativnega značaja: pa naj nogomet ali lahkoatletsko moštvo že predstavlja državo, pokrajino ali mesto. Župani otvarjajo s prvim udarcem tekme. Šiioke ljudske množice podpirajo klub, ki reprezentira njihov kraj. oblasti nakazujejo podpore in ob vsaki priliki kažejo polno razumevanje. Sicer nam pa ni treba daleč hoditi: Hrvate poglejmo in njihov Gradjanski, ali Srbe in njihove klube) Pri nas pa preti najresnejša nevarnost, da likvidira edini ligaški predstavnik slovenskega nogometa
— SK Ljubljana! Sramota za Kranjce, ki nam Srbi in Hrvatje po pravici očitajo umazano skupnost. Pa tudi merodajnim faktorjem to ni prav nič v čast!! Nihče se ne zgane. Naj vodstvo kluba potrka z upravičeno prošnjo na mestni občini in na banovini; gotovo ne bo zaman! Saj je celo v mali Banjaluki savska banovina nakazala Krajiiniku 100.000 din za izgraditev stadiona. Pri športno razvitem slovenskem narodu bodo merodajni faktorji v tej zadnji uri brez dvoma tudi pokazali svoje polno razumevanje in podprli reprezentivni slovenski klub, ki mu grozi beden zaton, prav v času, ko si je po dolgih mukah uredil moštvo, ki bo Slovenijo lahko častno zastopalo!
V četrtek zvečer so simpatizerji kluba in njegovo vodstvo pretresali pri »Šestici« zadnje možnosti, ki bi utegnile izvleči nasedli brod s sipine, Najprej je opozoril na obupni položaj kluba predsednik g. Šibenik, nato sta blagajnika g, Kušar in Dev s številkami nazorno prikazala bedo in revo. Številni govorniki so povedali nekaj pozitivnih misli; med njimi sta bila najbolj konstruktivni oni dve o prošnjah na merodajne faktorje in o postopni organizaciji mase, ki je bo treba čim več pritegniti v vrste članstva. H koncu je še neumorni garač g. Dinko Buljevič razgalil najobčutnejše rane, ki tarejo klub. Priglasilo se je precej novih delavcev za organiziranje klubskega poslovanja (treba je vedeti, da SK Ljubljana nima niti svojega lokala — edini ligaški klub v Jugoslaviji; žalosten rekord!!) Moštvo je prežeto z idealizmom: fantje so se zakleli, da jo bodo, če ne bo denarja, ubrali na obe tekmi v Zagreb — z biclkljil). Pa naj vse pade v vodo, zdaj, ko je znanja dovolj, ko je toliko dobre volje in požrtvovalnosti?!
To nedeljo bo na igrišču SK Ljubljane zadnja pripravljalna tekma. Varaždinska Slavija pride — moštvo, ki je pred kratkim tolklo Konkordijo sredi Zagreba. Ljubljančani naj z obilnim obiskom pomagajo klubu)
Število prebivalcev v Sloveniji znaša po podatkih. ki jih je dal na razpolago Higienski zavod v Ljubljani, t,209.(160. Ta številka se nanaša na 31. december 1936. V primeri s prejšnjim letom se je število prebivalcev v Sloveniji pomnožilo za nekaj nad 10 in pol tisoč.
Prekooceanski prenos kratkovalovne radijske postaje v Belgradu. Prenos bo v noči med 14. in
15.	t. m. od 1. do 2.15 popoinoči po srednjeevropskem času. Prenos se bo vršil po kratkovalovni radijski postaji v Belgradu (JUA) na valu 49.18 m. Spored: 1. Državna himna. 2. Napoved sporeda.
3. Gradinovo zlato, igra godba kraljevske garde.
4. Predavanje o jugoslovanskem Sokolu. 5. Gorenjka, polka. 6. Pismo iz domovine, čila ga. Ulaga.
7.	V Šmihelu sem jaz doma, slovenska narodna pesem. 8. Poročila iz domovine v slovenščini.
9.	Pismo iz domovine v srbohrvaščini. 10. Lela Gjorgjevičeva poje narodne pesmi. 11. Glasovi iz Gorskega Kotora, glasbeno ilustrirano predavanje.
12.	Lela Gjorgjevičeva in Sime Begovič pojeta narodne pesmi. 13. Napoved prihodnjega sporeda. 14. Znak kratkovalovne postaje. 15. Državna himna.
Letopis državnih železnic, ki je prva knjiga te vrste po vojni, je izdalo glavno ravnateljstvo državnih železnic. Letopis obsega tisoč strani in ]e razdeljen na štiri dele. V prvem je celokupno železniško osebje po posameznih enotah, v katerih služi. V drugem delu so uslužbenci po svojih položajih. Tretji in četrti del obsegata tabelarni pregled po imenih in seznamu uslužbencev. Letopis so naroča pri ekonomskem oddelku glavnega ravnateljstva državnih železnic in stane 50 din.
Podporo 100.000 din je dobila banska uprava v Splitu, da bo z njo kupila zemljišče, kjer bo stalo ravnateljstvo kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Splitu. Odlok o podelitvi te podpore je izdal namestnik kmetijskega ministra Djura Jankovič, minister za gozdove in rudnike. Ta kmetijska vzorna in kontrolna postaja se bo posebno ukvarjala s proučevanjem in zboljšanjem južnih rastlin. Poleg tega imajo v načrtu' še nakup večjega kompleksa zemlje, kjer bodo gojili južne kulturne rastline. Na ta način hočejo namreč omejiti uvoz raznega južnega sadja.
Kongres Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije
bo ob času jesenskega Zagrebškega Zbora v Zagrebu. Tega kongresa se ne bodo udeležili samo številni zastopniki iz vseh krajev naše države, pač pa jih bo nanj prišlo tudi nekaj iz tujine. Ob tej priliki bo Zveza hranilnic priredila v Zagrebškem Zboru hranilniško razstavo, katere namen bo ta, da našo širšo javnost iz Zagreba in od drugod seznani s tem, kako velikega pomena je za narodno gospodarstvo varčevanje. Poleg tega pa je njen namen tudi, da prikaže stanje, ki vlada v tem oziru v zunanjem svetu. Tisti, ki bodo prišli na to razstavo, pa ne bodo mogli ničesar kupiti, bodo imeli priliko videti vsaj to, kako ravno na podlagi varčevanja morejo postali kupci.
Velik vodovod bodo zgradili v Hrvatskem Pri* morju. Priprave za ta dela so se že začela. To bo dosedaj največji vodovod v teh krajih ih bo veljal okoli 27 milj. din. Zbiralec vode bo v bližini jezera Torak, Z vodo bo na ta način preskrbljenih okoli 40 vasi, ki leže na področju Drniša in Šibenika. Vse te vasi so bile dosedaj skoro brez vode in bo zato ta vodovod za ta kraj neprecenljivega pomena. Kdaj se bodo dela začela, še ni zaario,
Dalmatinski kmetje naj bi zamenjavali svoje vino za slavonsko žito, za kar si prizadeva v zadnjem času Gospodarska 6loga. Za vino bi tako dobili dalmatinski kmetje pšenico in koruzo. Če pride do tega, bo mnogo manj prilike za škodljivj izkoriščanje dalmatinskih kmetov, posebno tistih, ki so dosedaj morali vino prodajati za vsako ceno. S to izmenjavo pa bi bilo doseženo tudi boljšo medsebojno spoznavanje dalmatinskih in slavonskih kmetov. Poleg Gospodarske sloge se za tako izmenjavo dobrin prizadevajo tudi še druge številne organizacije iz severne Dalmacije.
Zloglasnega napadalca Mirka Čačiča jc prijela zagrebška policija. Čačič je pred nedavnim zagrešil večje razbojništvo, ko je streljal na stanovalce v neki hiši na Zavrtnici in je pri tem nekdo od na-padencev dobil strel skozi pljuča, drugi pa je bil ranjen v roko. Policija je sedaj ugotovila nekatere zanimive podrobnosti iz življenja gangsterja Čačiča. Ugotovila je, da se je ta razbojnik podnevi predstavljal zagrebški javnosti kot eden največjih kavalirjev, ponoči pa je bil pravi zlikovec. Pri za-slišavanju se je, kakor vsi takšni zlikovci, ponašal naravnost predrzno. Od sebe je odvračal vsako krivdo, čeprav so pri njem našli samokres, v katerem manjka ravno toliko nabojev, kolikor jih ;e izstrelil takrat, ko je izvršil napad v_ Zavrtnici. Tudi ne priznava svojih znancev in pravi o njih, da jih ni še nikoli videl. Za 6ebe pač pravi, da ni bil nikdar zločinec in da mu je denar, ki ga je vedno imel dovolj, dajala neka lepotica. Vsekakor pa bo že res, da je zagrebška policija s tem, da je aretirala Čačiča, spravila na varno nevarnega lopova.
Mamutov zob. težak 2.70 kg, in okostje neke vrste prajelena so izkopali pri Nadrl jan i v Bački. Kakor dostikrat odkrijejo kakšne starinske izkopanine le po naključju, tako se je v zadnjem času zgodilo že na več mestih tudi v Bački. Pri Nadrlja-nu se kruši rečna struga, ki je visoka približno deset metrov. Zaradi tega krušenja obale so se prikazali na površju zanimivi tliluvijalni predmeti. Med njimi je tudi že omenjeni mamutov zob. V bližini tega kraja so našli tudi nekaj posode, ki o njej domnevajo, da je iz rimskih časov. Zobje mamuta gotovo pričajo, da so v času diluvijalne dobe v teh krajih živeli mamuti. Našli pa so poleg tega tudi precej kosti takšnih živali, ki danes že ne žive nikjer več.
Pridelek vina v Dalmaciji bo letos precej večji od lanskega, kakor kaže dosedanje stanje tamkajšnjih vinogradov. V sami šibeniški občini bodo pridelali okoli 1300 vagonov vina, kakor so že sedaj preračunali. Pa tudi v oslalih krajih, kjer letos ni bilo slabega vremena, pričakujejo najboljšo vinsko letino. Tudi sadje je letos v Dalmaciji zelo dobro obrodilo. O tem priča posebno šibeniški trg. kamor dan za dnem že prinašajo velike količine najboljšega sadja. Ker pa je ponudba tako velika, so temu primerno tudi cene precej nizke.
Drva se bodo v Zagrebu na jesen zelo podražila, kakor že sedaj nekateri raznašajo vesti. Precej je tudi takih trgovcev, ki so take vesti pospešili in jih spravili v javnost samo zato, da bi izkoristili položaj zase. Resnica o tej podražitvi drv pa jo drugačna. Merodajne ustanove so dale izjavo, da ni niti govora, da bi se drva podražila, ker ni nobenega povoda za to. Zagrebška javnost zahteva, da se že enkrat za vselej mora napraviti konec, raznim spekulacijam posameznih trgovcev, katerih sc li vsako lelo poslužujejo v času, ko se Zagrebčani začno preskrbovati z drvmi.
Jakcib Wassermann:	12
Zlato iz Caxamalce
Le genaral se ni ganil s svojega mesta. Francesco Pizarro ni znal niti pisati niti brati. Čeravno je to bilo mnogim med nami znano, ga je grizlo, da je bil sedaj osramočen pred svojimi oficirji in poleg tega pred Inko in gledal je mrko pred sebe. Atahuallpa je razumel zvezo in z občudovanja vrednim rahločutjem se je potrudil, da popravi zagrešeno napako, s tem da je smehljaje rekel generalu: »Gotovo si ti že vnaprej vedel, kaj je napisano. Crux je napisano. Tebi, bogu med svojimi rojaki, ni bilo potrebno, da se šele prepričaš s svojimi očmi.«
»Nisem bog. Kaj veš ti, pogan, o Bogu!« se je zaničljivo zadrl srditi Pizarro, kajti ni verjel, da Inka govori odkrito.
»0 vašem Bogu vem malo, o svojem vem mnogo,« je mirno odgovoril. »Vašega Boga ni mogoče videti, moj potuje preko neba in vsak dan pozdravlja svoje otroke.«
General je stresel glavo in skoraj z usmiljenim glasom odvrnil: »Nesrečnež, samo en Bog je in dobro bi bilo za tebe, če bi se k njemu obrnil v svoji molitvi.«
»Kako moreš s tako gotovostjo reči, da je tvoj Bog pravi in edini bog?«, je vprašal Inka z visokostnim mirom, »in kako naj vanj verujem, ko vendar dopušča, da vi, ki vedno govorite o njegovi ljubezni in usmiljenju, morite nedolžne ljudi?«
General je molčal in se obrnih vstran.
XXIII.
Bila je ena ura pred polnočjo, ko je vitez Garcia de Jerez stopil v mojo sobo in mi naznanil, da se v veliki dvorani pripravlja nekaj nenavadnega in treba je paziti. Ni vedel prav, zakaj mislil je, da me naj svari; bil je le splošni strah ali zmedenost, kajti ko sem ga izpraševal, mi je mogel samo povedati, da sedi Inka čisto sam ob dolgi mizi, sedi nepregibno v sredi mize, ob kateri je štiriindvajset praznih mest.
Čez dan sem se počutil bolnega in sem zgodaj šel k počitku; sedaj sem vstal, se hitro oblekel in šel ven.
Na trgu so gorele smolnate ponve in v njihovi mračni luči je množica naših ljudi postavljala grmado. Veliko dvorano so razsvetljevale bakle in resnično sem videl, kakor je Garcia opisoval, sedeti Inko v sredi tam postavljene mize, popolnoma negibnega in desno in levo od njega po dvanajst zlatih krožnikov. Za vsakim tako naznačenim prostorom in tudi za stolom Inke je stal služabnik, ki je držal z jedmi obloženo skledo; pet in dvajset po številu jih je bilo popolnoma negibnih in za služabniki zopet so stali v isti otrplosti ?. istim molčanjem plemenitaši in mlade žene Ata-huallpe.
Bil je pogled, na katerega nisem li.'! pripravljen. Včasih se bere v pravljicah, da se ves zbor ljudi po besedi zlobnega čarodeja spremeni v kamen; na to me je spominjala slika, ki sem jo videl pred seboj. Poleg tega še grozno neprijetna ura, grozno neprijeten kraj; Garcia in jaz sva se pobita spogledovala.
Medtem je šel Cristoval de Perralta, ki je imel poveljstvo straž v mestu in je ravno tako opazil čudovito prireditev ujetega kneza, h generalu, da mu poroča. Pizarro je povabil nekaj svojih prijateljev na pojedino in Cristoval jih je našel pri vinu in v hrupni veselosti. Njegovo pripovedovanje so sprejeli s surovimi šalami, toda nato je rekel general, čigar budnost ni nikdar dremala, da je treba' iti tja in pogledati, kaj je z opisanim prizorom.
Dvignil se je in spremili so g* oba njegova brata, Don Almagro, Don Riquelme, della Tore, Alonso de Molina in Cristoval de Perralta. Iz druge strani trga je prišel ob istem času počasi in čitajoč iz svojega brevirja pater Valverde in obstal, dokler se je naslednje vršilo kot nemi stražar in opominjevalec med grmado in stopnicami stebraste lope.
XXIV.
Vitezi, katerim sva se tudi midva z Garcio pridružila, so bili stisnjeni na strani dvorane in mislim, da so celo najhrabrejši čutili grozo, ko so zagledali popolnoma okamenele Peruance.
Nenadoma je dvignil Atahuallpa veke in zdelo se je, da nas je s tem šele opazil. Njegov pogled je bil kot vroč žarek, oči sem moral obrniti v drugo smer in obvisele so na rdečih mesnatih ušesih generala, ki jc bil tik pred menoj. Atahuallpa je vstal in v svoji skladnosti ter svoji ponosni časti je bil nepopisno lep; rdeča luč baklje je trepetala na njegovem ogorelem obrazu in škrlatna obleka, ki je ob-
dajala vitko postavo, je dajala pojavi nekaj žarovitega.
»Povejte mi vendar, vi možje, odkod prihajate?« je začel tiho in z izrazom razglabljanja; »kakšna je to dežela, v kateri je vaša domovina? Povejte mi vendar, kakšna je in kako vi to napravite, da v njej živite: brez sonca?«
»Kako to, brez sonca?« je vprašal Andrea della lore začuden; misliš torej, da vlada pri nas večna tema?«
»1 ako si moram misliti, ker ste soncu na* povedali vojno,« je odgovoril Atahuallpa.
»li in sonce sta torej eno?« ja zaklical Don Almagro zasmehljivo.
»Že mnogo tisoč let,« je prikimal Inka! »moji predniki in jaz, odkar raste žitni plod v tej deželi,«
Nastala je tišina, v kateri smo slišali zunaj moliti patra Valverda.
»Moji predniki bodo prišli,« je rekel Atahuallpa skrivnostno; »ti, ki niso razpadli V prah, bodo prišli in me pozdravili,«
Vsi so ga gledali osuplo.
»1 oda vi mi ne odgovorite,« je začel zopet in zrl okrog; »zakaj molčite na moje vpra' sanje? Ali sije pri vas isto sonce? Vi se pač varate, to mora biti drugo. Ali se ne razjezi« če uničujete dragocenosti, ki jih je ustvaril trud vaših rokodelcev? Ali ne zatemni, če se dotaknete posvečenih žena? Kakšne zakone imate, kakšne običaje? Ali so pri vas podobei ki so nedotakljive? Ali sploh poznate nedotakljivost, ko se vaša roka vendar pred nič®' 1 mer ne plaši in se vsega dotakne.«
»Slovenski dom« Uhaja raak delavnik oblS Masefina naroftnlna 13 Din. ta Inozemstvo 2S Din DredniStvo: Kopitarjev« aliea B/ITL Telnfon 2994 tn 2996. Upravtu ILouitariev« k
Telefoa 299JL Za JagoaloTaoako tifkaroo ■ Ljubljani K. Cfli Izdajatelji Isao liakoveo. Urednik; Jože kožico k.
Radio
Podroben program ljubljanske in vseb evrop* skih postaj dobite » najboljšem in najcenejšeni ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana*, ki stane mesečno samo deset dinarjev. **•
Programi Radio Ljubljana
Sobota, U. avgusta: 12 Pisana zmes — zares, pa *a ples, — pa drugo se vmes — 1*2.45 Vreme, poročila — 13 Oas, spored, obvestila — 13.15 Pisana zmes — zares, pa za ples, — pa drugo še vmes — 18 Za delopust (igra radijski orkester) — 18.40 Kočevje in Kočevarji (g. dr. Jože Rus) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.$) Nac. ura: Začetki narodne zavesti in narodnega pokreta v srednjem veku (g. urednik Frano Terseglav) — 19.50 Pregled sporeda — ‘JO O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Muzikalen pisan večer — 22 Čas, vreme, poročila, spored
— 22.15 Vesel konec tedna! (igra radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 14. avgusta:	Beljjrad: 20 Srbski večer —*
21.45 Prenos s Cetinja — Zagreb: 20 Večerni koncert — 21 Pestra ura — 21.45 Cetinje — Dunaj: 20 Pester glasbeni večer — 21.45 Klavir — 22.20 Zabavna glasba — Budimpešta: 20.10 Pester program — 23.05 Ciganska glasba — Trst-MIIan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra — 21.30 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opera >Ca-valleria rustieana«, nato opereta — Praga: 19.50 Igra
— 21.20 Vojaška godba — 22.35 Ciganska glasba •— Varšava: «0 Za Poljake v tujini — 21.05 Narodne pesmi i*} plesi — 21.40 Bavarske narodne — 22.05 Pokrajinski program — 22.10 Opereta »Nesmrtno hrepenenje« —'
Gospa: slu ste prepričani, da je ta vaza starinska?«
Trgovec s starinami: »Zanesite se name, gospa. Celo več jo kot starinska, to je namreč najnovejša starina.«
Konkurenca za snažilce čevljev. Na jesenskem dunajskem velesejmu bodo pokazali to-le električno pripravo, ki avtomatično čisti čevlje.
Nogomet proti divjaštvu
V Avstraliji in Novi Zelandiji so še zelo divji in bojeviti rodovi, znani pod imenom »lovci človeških glav«, ki so delali Angliji velike preglavice in zapreke pri »človekoljubnem« delu modernega za-sužnjevanja, ki mu z lepozvenečo, tujo besedo pravijo civilizacija. Ukrotili so jih le postopoma in sicer z — nogometom.
Naj rečejo pristaši nogometa kar hočejo, Angleži so spoznali, da dajo divjakom najlepšo priliko za izdivjanje, če jih nauče nogometa. Posamezni rodovi so tekmovali med seboj in dajali v igri duška vsej svoji zatirani in uklenjeni divjosti in krvoločnosti; igre so se v začetku skoro vedno konča vale s pokolji, sodniki so bili vedno v smrtni nevarnosti in najhujše, a nič novega, kakor nam vsakdanja skušnja kaže, — je bilo dejstvo, da so tudi gledalci vsekakor hoteli dejansko posegati v igro. S strogimi ukrepi in pravili se je končno počasi le posrečilo spraviti igralce in gledalce do spodobnejšega športnega udejstvovanja. Vendar pa je nogomet še do danes ostal najpriljubljnejši šport ondotnih divjakov.
mesta
neka divja živalca, ki ji pravijo »zlati zajec«. Večkrat res ne veš, ali imaš pred seboj divjo ali domačo zverjad.
Brazilija je morda najlepše rešila vprašanje enakopravnosti narodov z neomejenim mešanjem vseh raznobarvnih plemen. Samo nesrečni zamorci so še precej zadaj; ne smejo pustiti, da bi jih tujci fotografirali, češ, da je škoda plošče, ker vendar vsak fotografira le »mais o menos« lepe stvari. Lepoto pa zamorcem odrekajo.
Potujoča vas
pravijo majhni naselbini Waldalgesheimu v Porenju blizu Koblenza, ker se vasica v resnici že nekaj let sem stalon premika od severa proti jugu. »Potovanje« ni hišicam nič kaj všeč, ker so se začele raje rušiti, kot pa, da bi zapustile svoje staro mesto. Na gornjem koncu vasi 60 morali podreti že 30 hišic in jih postaviti na novo nekaj sto metrov proč na drugi konec vasi. Vzrok potovanja je v bližini obratujoč magnezijev rudnik, ki se svojega škodljivega vpliva sicer zaveda, pa se mu bolj izplača postaviti prebivalcem nove hiše, kakor pa opustiti svoje obratovanje.
Tramvajski sprevodnik: »Hej, vi, tale dinar, ki ste mi ga dali, ima pa luknjo.«
Potnik: »Saj jo ima tudi listek, katerega ste mi vi dali.«
Star avtomobil, ki so ga spremenili v zobokolno železnico, da se ž njim vozijo na golfsko igrišče v
Oswegu, mestu ameriške državice Oregon.
Pragozdi sredi
Brazilija v Južni Ameriki je silno zanimiva država. Prvo, kar opazi vsak novodošlec, je to, da Brazilijanci niso nič kaj prenapeti glede točnosti. Na vsako vprašanje boš dobil mesto točnega odgovora nekako megleno in motno sliko glede položaja ali stvari, po kateri sprašuješ, tudi če čisto dobro razumeš njihovo španščino ali portugalščino. Vsak odgovor se začenja z neizogibnim »mais o menos« (= več ali manj, ozir. približno ali kaj podobnega), vsek pogovor je prepleten z »mais o menos«. Če na pr. vprašaš, kdaj gre vlak, boš zvedel »mais o me-noe ob petih«; ali kdaj bodo popravljeni čevlji, ki si jih dal čevljarju, zopet »mais o menos jutri«, v resnici pa šele čez tri ali štiri dni; kdaj vozi avtobus v Sao Bernardo: mais o menos dvakrat na dan, v resnici morda dvakrat na teden itd.
Pravo čudo snage je
mesni trg v Paraju
Zaradi velike vročine koljejo samo ponoči in prodajajo meso samo »mais o menos« ob 8 zjutraj, t. j. nekako med osmo in deveto; če to priliko zamudiš, ostaneš brez mesa, ker gre vse, kar je odveč, v mestni zoološki vrt, ki se ponaša z dokaj številno in izbrano divjačino. Posebno čudo za tako vročo deželo je to, da je meso neverjetno snažno in kar celo v zelo civiliziranih državah težko dobiš — v mesnicah ni popolnoma nobenih muh. Dočim je na Vzhodu po mesu toliko muh, da komaj veš, ali kupuješ meso ali mušje cmoke, v Paraju meso preje zgnije ali ga požro živali v živalskem vrtu, kakor ga samo ena muha povoha.
Mesto Para ima tudi svojo posebno četrt za domačine, dasi Brazilija kot svobodna republika, nima drugega kot domačine; vsaj »mais o menos«. Seveda je precej priseljencev in kolonistov, ki pa so si pripravili ugodna tla za obdelovanje sami, tako da smatrajo Brazilijo bolj za svojo zemljo, kot ono, ki jih je rodila, kar je čisto razumljivo; vsakomur je ljubše to, kar je dosegel 6 trudom, kot to, kar mu je bilo dano. Zemlja, ki jo človek iztrga divjini v potu svojega obraza in krvavih žuljev, mu prav tako priraste k srcu, kakor materam otroci, ki so jih v bolečinah rodile. Vendar imenujejo Tra-vesso 22 četrt domačinov, ker v njej malokdo zna brati in pisati. Tega tudi nič ne potrebujejo. Kdo pa naj piše zamorcem, mulatom, mesticijem, Kitajcem in podobnim babilonskim prebivalcem te četrti, ki zahtevajo samo košček zemlje in pravico do življenja; vse drugo jih pa kaj malo briga, kaj se n. pr. godi po svetu, kako žive njegovi domači in znanci tam kje v daljini. Čemu bi si belil glavo, če se jim dobro godi, gotovo ne mislijo nanj; če pa slabo, je pa bolje, da ne mislijo nanj. Vsak zase, Bog za vse.
Sploh pa je
v Braziliji malo pismenih ljudi
dasi pravijo, da zna »mais o menos« vsak pisati ali vsaj brati. V resnici je kakih 80% nepismenih. Zelo se naseljujejo Japonci, ki so znani po svoji potrpežljivosti in delavnosti. Radi tega jih tudi vabijo; kajti
Zbor poljskih legionarjev v Krakovu. Pozdrav poljskega maršala Rydz-Smiglya.
navaden, pristen Brazilijanec se zadovolji s štirimi ali šestimi urami dela na dan. Japonec pa z veseljem gara 10—12 ur, da zasluži 1 milreis (3—4 din), s katerim zna »mais o menos« nasititi vso družino. Zemljo dobi zastonj, hišico sam naredi iz palmovih listov, davka mu ni treba plačevati, ker uradno stanuje v pragozdu. Tudi lepše, modernejše, iz kamenja in opeke zidane hiše, kjer stanujejo že kaki »naprednejši« Evropejci, ki znajo izkoristiti naravne vrednosti kakor kopališča, ribnike itd., da jim donašajo več, kot če bi se sami potili od zore do mraka, uživajo pravice prebivalcev prago«da oziroma pravice divjakov. V tem oziru bi gotovo I vsak bil najrajši divjak. Kdo se tudi ne bi navduševal za ugodnosti civiliziranca in svobodo divjaka obenem.
Najimenitnejše je gotovo
mesto Rio de Janeiro
novodobno velemesto z 2 milijonoma prebivalcev, številnimi 30-nadstropnimi nebotičniki, sijajnimi hoteli ob morju, ki sega prav v 6redino mesta, v katerih najdeš tako razkošje in udobnost, kakor v kateremkoli najznamenitejšem svetovnem hotelu
Iz morja hiš in nebotičnikov pa štrle osamljeni griči, goli ali obrasli z rastlinstvom pragozda, med katero so si postavili skromna bivališča nesrečnejši
bratje razkošnega mesla. Značilnost Rio de Janeira je velik stožčast hrib sredi mesta, v podnožju hriba pa je
pravcato nepoznano ozemlje
pragozd, v katerega ob pravem pomenu besede, ob prilikah kakih »ljubezenskih« dram naskakujejo dobro opremljene ekspedicije, reševalna moštva, ki prodirajo v »nepristopno ozemlje« sredi mesta, da poiščejo trupla ponesrečencev, ki so poskakali s pečin hriba.
Na glavnem trgu mesta boš videl letati po zraku čudne, raznobarvne ptice, čez cesto pa ti bo skakala
Nič starostnih mej za veleumne
Angleški pisatelj Bernard Sha\v (izg. Šu) pravi, da bi ljudje morali živeti vsaj 300 let, če bi hoteli ustvariti ali zamisliti res kaj vrednega. Vsi dosedanji znastveniki so po njegovem mnenju podobni negodnim mladcem, ki svoja dejanja jemljejo preveč resno.
Potemtakem so vse sodbe, ki proslavljajo razne može kot veleume, ničeve in do 6edaj še ni bilo na svetu nobenih pravih veleumov. Vendar, če vzamemo v poštev ljudi, ki jih je svet doslej slavil, čeprav le »po krivici,« vidimo, da slavna dejanja in dela ne zahtevajo nobene določene starosti.
_Primeri: Slavni glasbenik (komponist) Mozart je že kot 11 letni dečko uglasbil dve vredni operi;
francoski matematik in filozof Pascal je z 12. letom našel sestavne dele Evklidov« geometrije;
angleški državnik in filozof Bacon je že s 15. letom sestavil načrt svojega velikega filozofskega dela »Novum Organum«.
Kdo ne pozna franc, junakinje Jeanne d’Arc ki se je 17-letna postavila na čelo vojske in osvojila mesto Reims!
Veliki starogrški vojskovodja Aleksander Veliki je izvojeval prvo zmago, ko je imel komaj 18 let.
Slavni, pred kratkim umrli učenjak Marconi je odkril prvo brezžično telegrafijo že kot 23-letni akademik itd.
Na drugi strani pa so ljudje, ki so zasloveli šele v pozni starosti s kakim izrednim delom možgan.
Francoski pisatelj Victor Hugo je pri 80. letih spisal svoje najboljše delo. Slikar Le Titien je imel že 94 let, ko je naslikal najslavnejšo sliko »Bitka pri Lepantu«. Slavni francoski kemik Che-vreuil je bil star 97 let, ko je spisal najboljšo razpravo o znastvenih metodah.