Posamezna številka Din 1 Št. 65. V Ljubljani, v nedelj® IS« marea 1924. Poitnlna v gotovini. Leto X« •'V*-.-. a gk H A ■ M n 1 wp aNm , W£W/K | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. ! f Mesečna naročnina: r ! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j 0-™.~ .............................................. Neodvisen političen list. p Uredništvo: WoIf»va ulka St.1/1. — Telefon 213. Upravnf&ftvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. £ ?• Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. \ l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.' | Uradništvo, država in issistifea. Dne 7. t. m. je bil v Parizu obč. *bor Zveze uradniških sindikatov (F6-učration des Syndicats de Fonctionnai-res). L: poročila posnemamo, da je •h?23 sPričo bližajočih se državnozborskih volitev poverila posebnemu volilnemu akcijskemu odboru nalogo, da stopi s Pomočjo podrobno provedeae oblast-ne ter okrajne organizacije v odkrito volilno borbo. »Nekvarno vsem nujnim dolžnostim 111 nekvarno nič manj nujni disciplini se sme oddati niti enega glasu odsto-.JOcemu poslancu, ki je bodisi z jav-“ln? dejanjem in javnim glasovanjem, oodisi z odsotnostjo zavračeval ali upropaščal uradniške zahteve; noben takšen poslanec ne sme priti na listo, ki 10 bo sestavila Zveza ter jo pravočasno Priobčila oblastnim organizacijam; noben glas se ne sme poizgubiti na kandi-ki se ne bi na njim predložene vPrašalne pole pismeno obvezali. . Ta rezolucija je prešla takoj v de-janje. Osrednji volilni odbor združenega državnega nameščenstva je raz-uelij deželo na šest pokrajinskih področij, v katerih bodo departementalne j“veze odločale o tem, kateri li^ti ie nakloniti glasove uradniških vplilcev. Kar se tiče odnosov med drž. urad-mštvom in vlado - državo, smo pri nas se vajeni na pravniško lepo zamišlje-uf» logično brezhibno zaokrožene konstrukcije. Iz državnopravnih čitank Sino ponavadi izvedeli, da obdrži drž. uslužbenec ob volitvah (vsaj teoretično) svobodno voljo, da mu pa (in to tu-ui teoretično) ni dovoljeno nastopati korporativno s čisto političnimi sredstvi. Vse to se sicer čuje lepo, le da se nam zdi, da stoje takšni zaključki na enako peščeni podlagi, kakor običajno govoričenje o upravičenosti ali neupravičenosti klerikalne politike. Zdi se nam, da kakor duhovnik tudi činovnik ni noben abstraktum. Kakoj, je klerikalna politika neiztrebljiva vse dotlej, dokler bo še kaj ljudi, ki bodo pripravljeni v javnem življenju uveljavljati načela katoliškega nauka in bo obstoj cerkvene hierarhije odvisen od gmotnih sredstev, tako tudi uradniško gibanje v pre-organizirani demokraciji ne izgine z dnevnega reda, dokler se državua uprava ne preustroji čisto drugače. Dočim pred uvedbo proporca uradništvo nd moglo s haskom uveljaviti svoje številčnosti, so odprli po vojni nekteri volilni redi njegovemu volilno - političnemu vplivu dosti dobre izglede. Francoskega primera ne navajamo radi tega, ker je morda pivi; ta smer ima že obilno, čeprav kaotično zgodovino. Zadnja leta smo v sosednih državah doživeli že čisto pristne in izrazite uradniške politične stranke s po-klicnostanovskim programom in lastnimi kandidatnimi listami. Ako uspehi niso v istem tempu sledili hotenju, gre to pač na rovaš političnemu začetništvu in Posebej oni prirojeni nediscipliniranosti razumniških slojev. Akcijo pariške Federacije smatramo za zanimivo vsled tega*, ker je živa priča, kako se franc, uradništvo odteguje stoletni svoji vlogi propagandnega osobja za volilno vlado. Državni uradi, ki so se oh volitvah doslej pretvarjali v strankarske volilne odbore vladne partije, so se pod vplivom radikalne in socijalistične ideologije ter pod pritiskom C. G. T. emaa-cipirali ter uvajajo avtonomno politiko. Da se je nazlranje v odnosih med uradnikom in državo v Zadnjih letih korenito izpremenilo, je priznal dne 8. t. m. v zbornici tudi Poincarč, o tem pa sve-doči tudi vehementni slog uradniškega stanovskega časopisja, kjer gradi To-esca in njegova družba nam še nekako Paradoksno uradniško stanovsko teorijo. Vlada je tokrat sicer takoj ukrenila h lat!!btie mere» vrše se perkvizicije in ‘ dlsciPlmske preiskave ne bodo iz-sodeč po logiki vsega do-n J« i?„iV, zadnjih letih in po trenut-° aiu ni bogvekaj izgleda, da orit^rn«16 innet* V £aSU ŽC ne V€Ž primerne oblike. rB„^menJena. Uradniška akcija je poleg ■ a f ,Pcfiembna zato, ker kaže, kako •» tudi francoski parlament bliža, če ne tj. formalni, vsaj realni sindikalizaciji. er nosijo francoska politične stran- SssIe narodne sfeupSSMe. Sprejem pr^ačuna ministrstva za notranje zadeve. Beograd, 15. marca. (ML) Današnja soja narodne skupščine se je začela ob 9. Zbornica je prešla takoj na dnevni red: podrobna razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Prvi- je dobil besedo demokrat Kujundžič, ki je v polurnem govoru ostro napadal vso notranjo politiko današnje vlade in rekel, da rtoji političen aparat na prav nizkem nivoju. Govornik se havi posebno z razmerami na našem jugu in napada džemjetske organizacije, trdeč, da so ta zelo za našo državo. Nato jj govoril notranji minister in rekel, da se je stanje v Južni Srbiji znatao zboljšalo. Prizna, da so se zgodile zlorabe oblasti, vendar pa je on take zlorabe kaznoval, tako da sedaj ne more biti govora o kakem kaosu, kakor je trdil njegov predgovornik. Glede vprašanja varnosti v Vojvodini pravi, da je javna varnost tam prav dobra, da se ne delajo nobene razlike in da so vsi državljani enakopravni. Glede dispozicijskega fonda pravi, da jamči narodni skupščini, da se niti ena para ne bo izdala za kaj drugega, kakor je namenjena. H koncu hvali naše orožništvo na jugu. Za Vujičičem je govoril klerikalec dr. Kulovec, ki je tudi napadal vlado zaradi njene nazadnjaške politike v pogledu javne varnosti v Sloveniji. Besedo je nato dobil radikalni poslanec Jovan Cirkovič, ki je ves svoj govor posvetil Južni Srbiji. Tam je makedonski komite, ki dela, kar hoče, a sedež pa ima izven naših mej, v Bolgariji. Ni res, da bi bolgarska vlada za to ne vedela. Drugo še večje zlo je džemjet, ki je jako škodljiva organizacija za splošno stanje na jugu. Go- voril je nato še zemljoradnik čeda Ko-kanovič, ki je navajal nepravilnosti policijskih organov v Bosni. Nato je govoril vodja Nemcev dr. Kraft. Imel je oster govor proti dansšnj vladi in rekel, da more pokazati mnogo žalostnih slik, kako postopa sedanja vlada. Minister za notranje zadeve ne kaže nobene odločne volje, da bi zboljšal stanje samovoljnosti policijskih oblasti v Vojvodini iti da bi preprečil brezvestno delovanje. Ker dosedai nismo videli dovolj resne volje, da bi se to zlo odpravilo in da bi se brezvestni uradniki kaznovali in če treba odpustili ali zamenjali, ne moremo glasovati za ta proračun. Za Kraftom je povzel besedo še enkrat minister za notranje zadeve, ki je rekel; Odklanjam vse očitke dr. Krafta o kakem terorju na veliko v Vojvodini. V Vojvodini vlada duh pravičnosti in enakosti za vse državljane In torej tudi za narodne manjšine. Minister pravi, da je ves mesec občeval t dr. Kraftom, a v vsem tem času mu je dr. Kraft predložil samo eno pritožbo gleda nekega kapetana v Odžaku. Pa iudt ta kapetan ni bil kriv. Nemci imajo pravice polnopravnih državljanov. Zbornica je nato prešla h glasovanju in je z večino glasov sprejela proračun ministrstva za notranje zadeve. Seja je bila zaključena oh 1. in četrt. Naslednja je napovedana za ponedeljek ob 8. in pol dopoldne z dnevnim redom: podrobna razprava o proračunu ministrstva za narodno zdravje iu ministrstva zunanjih del. Načelniki strank so se sporazumeli, da bodo za to, ker sta proračuna dveh ministrstev na dnevnem redu, poslanci smeli v ponedeljek govoriti samo po 15 minut. HazdtooSestosfi oposiciionalnegs Radičeve! so zaenkrat odveč. — Bojazen pred Pašlčem. Beograd, 15. marca. (ML) Političen položaj v Beogradu ne beleži danes nobenega posebno značilnega momenta. Parlamentarni in politični krogi so prepričani, da poslanci HRSS tudi še prihodnji teden ne pridejo v Beograd. Načelniki skupin opozicijonalnega bloka so se na zadnji konferenci zedinili, da ne vržejo radikalne vlade preje, predno bo sprejet proračun. Ker opozicija želi, da se proračun čimprej konča, je ustregla radikalom. Glede da ta sklep so bili radičevci obveščeni, da bi njihova prisotnost pred 28. t. m. bila iluzorična. Kakor se trdi, je med opozicijonalnim blokom in med radičevci prišlo do nekaterih nesoglasij, ker so radičevci hoteli takoj vreči radikalno vlado, opozicijonalni blok pa hoče, da se preje sprejme proračun. To ?fsogIas^e pa Je treba odstraniti na kaki seji, na kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki HRSS. Ta odločitev opozicijonalnega bloka ni našla popolnega odobravanja v opozicijonalnih krogih, zlasti pri zem-Ijoradnikih, ker se boje, da bi se z zavlačevanjem zrušenja vlade dala Paši-ču možnost, da se reši iz sedanje krize. Mislijo namreč, da bi Pašič takoj Po sprejetju proračuna t. j. 28. t. m. utegnil odgoditi skupščinske seje in otvoriti vladno krizo, če ne bi dotlej radičevci prišli v Beograd. Opozicijonalni blok pa ima baje namero, da bi se še za čas proračunske razprave izvršila verifikacija tudi ostalega števila radičevsklh mandatov, nakar bi bili radičevski poslanci 27. ali 28. t. m. zapriseženi. V tem slučaju bi jih Pašič ne bil mogel zmotiti. Ako pa radičevci ne bi položili prisege še za časa, ko narodna skupščina razpravlja o proračunu, bi se po mnenju nekaterih opozicijonalnih poslancev moglo dogoditi, da se Pašič tudi sedaj reši iz situacije, ki je za enkrat zanj brez izhoda. Prihlčevii bo šel sw@ia p©4s. . .B,e °.s/,a d ’ 15* marca. (Z) Opozicijski klubi preiskujejo, v koliko so resnične vesti, ki krožijo te dni o zadržanju Svetozara Pribičeviča. Njego- ervlr^?0st namreč dala poleg drugih govoric povod, da se je jelo go- S Sl pvxV.fih z radikali. Sodijo, Stopil u svoje rezer- wVC ,0tvori kriza- Gficielni demokratski krogi ne verujejo, da bi jih Pribičevič zapustil in zavračajo vse take vesti, češ, da' so popolnoma neosno- vanf: d^UKe Strani se M opaža, da »Odjek« ki se more Bmatrat5 za glasiIo demokratskih levičarjev, in »Novosti« dosledno vzdržujejo vest, da *veto?ar Pribičevič v resnici samo še čaka na trenutek, da nastopi kriza v narodni skupščini in da se bo potem videlo, da je hotel s svojo rezerviranostjo samo prikriti stvari, ki so se odigravale za kulisami in v demokratskem klubu. i.. . -- . i------------- ; L_, JAPONSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU. Beograd, 15. marca. (Z) Za japonskega poslanika na našem dvoru je imenovan g. Sanu Vari, ki pride v kratkem v Beograd in izroči kralju Aleksandru v slovesni nastopni avdiiencl svoje poverilnice. ke še zveneča Imena ustavopravnega in ideološkega značaja, toda ta imena so le še etikete stanovskih in Interesnih organizacij. Dejanski sedanje Franclje ne vlada nacijonalni blok, pač pa federacija franc, industrije v zvezi z Plav-žarsko združbo (Comitč des Forges). Verjetno je, da uradniški primer ne ostane osamljen in da se strnejo polagoma še drugi man J ti stanovi ter u javni volilni dražbi prisodijo svojo finančno in številčno pomoč oni stranki, ki za čim manjšo odškodnino obljubi največ. Naj novejša politična akcija franc, uradništva Je dokaz več, da si išče po vojnih posledicah spopolnjena demokratična misel prikladnejše organizačne oblike. Ce Jih najde in kakšna tega ne vedo niti politični teologi r®»* Mussolini o zunanjepolitičnih uspehih Rim, 15. marca. (L) Na včerajinji seji ministrskega sveta k podal Mussolini obširno poročilo o zunanjepolitičnih uspehih fa-šistovske vlade. Uvodoma je omenil repa-racijsko vpraianje in stališče Italije, nadalje vprašanje Jubalanda in končno trgovinske pogodbe, ki imajo velik političen pomen. Tekom sedemnajstaesečne oblasti fa-šlstovske vlade se je posrečilo vzpostaviti redne trgovinske odnošaje s celo vrsto držav. Obširno se je pečal s pogodbo z Albanijo. Trgovinska pogajanja * Albanijo so dovedla do sklenitve trgovinske in plovid-bene pogodbe in konzularne konvencije. Vse pogodbe so političnega in gospodarskega pomena ta obe državi. Albanija je že po svoji legi in tudi iz drugih razlogov določena za intenzivne odnošaje z Italiio. Al. banija potrebuje predvsem italijanske industrijske proizvode. Nova pogodba določa, da imajo državljani obeh držav iste pravice ,kar se tiče trgovskega prometa. Pogodbe s Češkoslovaško vsebujejo dodatno konvencijo k trgovinski in plovld-beni pogodbi, ki je bila sklenjena med obe-na državama dne 23. marca 1921. h konzularni pogodbi in pogodbi proti dvojnemu obdačenju. Osobito vsebuje ta pogodba važne določbe glede zacarinjenja. Veliko večjega političnega in gospodarskega pomena je pogodba z Rusija Njen volik političen pomen obstoja v tem, da vsebuje de iure priznanje sovjetske države. Italija je bila prva velesila, ki je stopila z Rusijo v normalne odnošaje. To določa člen 1.. medtem, ko se drugi pečajo s tem, da imajo državljani tm države pravico pečati se s trgovino in trgovinsko pio vidbo na teritoriju druge države. Pogajanja so bila dolga is težavna. Ni sicer pri-Kianjkovalo na dobri volji ene ali druge strani, toda bilo je treba spraviti v sklad dva različna gospodarska sistema. Interesi Italije so hili v dovoljni meri zaščiteni. Vprašanje reklamacij in odškodnine ni moglo priti zaenkrat v poštev. Vendar pa obe državi soglašata, da ne bodo italijanski državljani nikdar zapostavljeni za državljani katerekoli države. Carinska konvencija, ki je vsebovana v trgovinski pogodbi, določa razne olajšave za italijansko blago. Italija ne bo izvažala samo onih pridelkov, ki jih je izvažala nekoč, marveč tudi celo vrsto Industrijskih proizvodov. V pogledu izmenjave pa bo pripadla italijanski trgovski mornarici precejšnja vloga. Položaj paropiovnih družb je tem lažji, ker je dopuščena kabotaža med pristanišči Črnega morja. Uto pravico pa imajo tudi ruske ladje glede kabotaže med večjimi italijanskimi pristanišči. Tudi glede izkoriščanja ruskih rudnikov vsebujejo pogodbe važna določila. Italijanski razpoložljivi kapital se bo lahko plodovito naložil v ruskih rudnikih. Nadalje Je govoril o posojilu Poljski in aaalasll, da Ima posojUo namen povzdigniti poljsko produktivnost. Poljska vlada ie uvedla leta 1922 tobačni monopol in dohodki tega monopola bodo Jamčili za italijansko posojilo. Za razširjenje te industrije bo Poljska tudi uporabila posojeno vsoto. Poljska bo obenem dobivala iz Italije gotovo količino tobaka, kar bo značilo vir dohodkov za italijanske pokrajine, kjer tobak uspeva ali hj se mogel nasaditi. TeSkoče bolgarske vlade. t Zemljoradulško in komunistično gibanje. — Odnošaji z našo državo. Sofija, 15. marca. (Z) V parlamentarnih krogih se govori, da name-raVa ministrski predsednik Cankov v kratkem rekonstruirati svoj kabinet Zunanji minister Kalfov naj bi odstopil. Demokratski zvezi grozi razkol, ker zahtevajo demokrati izstop iz bloka. Zemljoradniki, pristaši umorjenega ministrskega predsednika Stambolijskega, so zadnje dni obnovili svojo akcijo, ki gre za tem, da se najprej povrnejo njihovi voditelji iz inozemstva. Zaradi tega je vlada odredila, da se zemljoradniki internirajo v velikem številu. Cankov hoče nastopiti tudi proti komunistom. Iz vsega tega se vidi, da napenja Cankova vlada vse sile, da uduši gibanje svojih nasprotnikov. Vendar ji vse to nič ne pomaga, ker postaja pokret stranke. Rim, 15. marca. (K) Veliki faustovski svet je imel včeraj popoldne zborovanje. Tajnik je podal poročilo o stanju in napredovanju organizacij. Po poročilu obstoja 7216 fašistovskih zvez s 371.465 člani. Najmočnejša zveza je florentinska s 22.500 člani, potem pride milanska s 17.000 in rimska s 16.500 člani. Poročilo pravi nadalje, ft so bile. lani ustanovljene 104 nove fa-šistovske zveze. Velikih zvez je 1403 in so imele ob novem letu 38.950 članov. Od tega dne je stranka narastla za 10.000 novih članov. Faši&tovski sindikat šteje 960.000 članov. Glede združevanja uradnih funkcij je svet sklenil na predlog predsednika Mussolinija, da združevanje sindikalističnih in vojaških funkcij ni dopustno, ravno tako tudi se ne sme združevati mest v stranki in v vladi, Ta sklep stopi v veljavo dne 12, aprila t 1. in ga Ima izvesti vodstvo stranke. POVELJSTVO WRANGLOVCEV OSTANE. - PARASTOS ZA CARJEM. Beograd, 15. marca. (Z) Glavni stan Wranglove vojske v Sremskih Karlovcih dementira vse vesti o preselitvi v Francijo in izjavlja, da ostane slej ko prej v Jugoslaviji. Beograd, 15. marca. (Z) Danes ob 2. uri popoldne so priredili tukajšnji ruski monarhisti parastos za pokojnim ruskim carjem Nikolajem II., ki se ga je tukajšnja ruska kolonija udeležila v zelo velikem številu. KNEZ SNEŽNIŠKI Rim, 15. marca. (Stefani) Kralj Viktor Emanuel je Imenoval Gabriela D’ Annunzia za kneza Monte Nevoso (Snežniškega) komunistov pa tudi zemljoradnikov vsak dan močnejši. Beograd, 15. marca. (Z) Nai poslanik v Sofiji Rakič, ki se mudi te dni v Beogradu, da obvesti svojo vlado o položaju na Bolgarskem, je izjavil, da so informacije, ki jih prejema vlada o najnovejših dogodkih v Bolgariji, točne. On upa, da se bo razmerje z našo kraljevino v kratkem izboljšalo, ker namerava Cankov vse storiti, da se vzpostavijo med obema državama odnošaji dobrega sosedstva. Bolgari hočejo izpolniti vse obveznosti, ki jih imajo do Jugoslavije. Be o g r a d, 15. marca. (ML) Na no-’ cojšnji seji vlade so bila izdelana končna navodila za našega poslanika v Sofiji Rakiča, ki se vrača v Sofijo, da započna akcijo pri bolgarski vladi. Anaksila Reke. Protest zagrebških akademikov. Reka, 15. marca. (Z) Povodom jutrišnje proslave aneksije Reke h kraljevini Italiji pride semkaj ob pol 11. uri dopoldne sam italijanski kralj Viktor Emanuel s spremstvom. Kralj se odpelje ob 4. uri popoldne v Opatijo od koder se povrne okoli 6. ure zvečer. Ob 8. uri se kralj zopet vj^ne z Reke v Rim. Zagreb, 15. marca. (Z) Povodom jutrišnje oficljelne aneksije Reke h kraljevini Italiji priredi zagrebška akademska omladina velik protestni shod, na katerem bo dvignila svoj glas proti odstopitvi Reke. DAR BIVŠE SRBSKE KRALJICE BEOGRAJSKI UNIVERZI. Beograd, 15 nMrca. (Z) Bivša srbska kraljica Natalija, soproga pokojnega kralja Milana, je naklonila vse svoje premoženje beograjski univerzi Iz dohodkov, ki znašajo več milijonov na leto, se bosta vzdrževala dijaški doin in knjižnica. CIKLON PREVRNIL VLAK. Delhi, 15. lnarca. (Reuter) Ciklon je prevrnil vlak v trenutku, ko je vozil preko barelyjskega mostu. Pet vo^z je padlo v reko. Petdeset oseb ie ubitih, 53 pa ranjenih. B&rma paročBla. C u r i h. 15. marca. B*ograd 7.10, New York 577.875, London 24.76, Pariz 27.40, Milan 24.725. Praga 16.715, Budimpešta 0.0084, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15. Dunaj 0.00815. Berlin, 15. tfiarca. (V milijonih mark.) Beograd 5.3S, Dunaj 6,08, Miiau 18.05, Praga 12.21, Pariz 20.05, Uodoe 18.05. New Yw* UP. Curih 73% \ Tr- <*-s Dslei smo prišli! Na SoroIW fronti, nekoliko kilom fenov uad LjubljMiio, gradi »Schulvereiu« našim zasužnjenim Korošcem nemške šole. Mi to germanizatorično akcijo krepko podpiramo s tem, da z odprtimi rokami sprejemamo v deželo nemške izvidne patrulje. Nemec dela dosledno, sistematično; s kapitalom in s svojimi eksponenti prodira bolj kot kedaj, sicer tiho, a zato tem intenzivnejše v našo kraje ter si zna celo zagotoviti delno sodelovanje in vso podporo gotovih naših ljudi. Po prevratu so se Nemci sa kratek hip, toda le navidezno, uklonili ter sprejeli še celo nekaj naših ljudi v službe. Ko je minila prva nevarnost, so postali podvojeno drzni. Odpuščali so zopet naše ljudi ter klicali v službo tujce iz Avstrije, Draždan, Berlina iz vseh kotov Nemčije, samo da so bili Nemci. Pod pritiskom javnosti so nekoliko časa vodili slovensko korespondenco, tiskali na pisemski papir slovensko označbo firme. Nenadoma so to zopet opustili z izgovorom, da nimajo slovenščine zmožnih korespondentov. Naši so bili med tem že na cesti. Še dalje so š!i. Znane firme v Ptuju in Mariboru so Sle celo tako daleč, da so zahtevale od naših oblasti, da njihove nemške vloge aemško rešujejo. Tvrdka Fiirst v Ptuju je bila celo tako drzna, da je v pismeni vlogi kratkomalo ustvarila nemški naziv naše državne oblasti in po-lemčila ime glavnega mesta Slovenije. Naj bi to napravil Slovenec v Oradcu ali Celovcu! Čuditi se je pri vsem tem, 3a dopušča sodišče protokolacije firm 5 samonemškim nazivom in to od firm, ki žive na naših tleh od našega denarja. Da pri tem naši slovenski delavci in iradniki lete iz služb, je samo naravna posledica. Statistično se da dokazati, da import nemštva in kolonizacija niti pod bivšo Avstrijo »ista tako cvetela, kot se to danes dogaja. Krivdo na tem nosijo v glavnem oni naši višji uradniki, Id so ob prevratu iz dunajskih ministrstev prinesli s seboj nemške fa-milije in ljubezen do nemštva, In gotovi merodajni krogi, ki so sedli z Nemci k skupni podjetniški mizi. Ti činitclji so dosegli, da je danes Nemec pri nas vsegamogočen. Posledica je, da postajajo že po naravi naduti Nemci dnevno objestnejši in drznejši Ko so z našim uradništvotn in de- lavstvom že skoro pometli, so se lotili naših narodnih organizacij in celo priznanih in zasluženih narodnih borcev. S sodnim preganjanjem, denunci-jacijami, tožbami zasledujejo gotove naše voditelje ter najdejo pri tem sovražnem poslu krepko oporo gotovih naših odvetnikov. Ko je pred časom v Mariboru drzna Nemka kruto žalila naš narod z znano psovko »Windischer«, je bil žalibog slovenski odvetnik, ki jo je branil pred sodiščem. Zadnje čase se podobni slučaji ponavljajo. Za izraze, ki jih dnevno čitaš v časopisju in ki jih baš radi vsakdanje rabe sploh nihče več ne smatra kot žaljivke, preganjajo priseljeni tujci, ki niti niso naši državljani, naše zaslužne ljudi, ki so se ra svoje narodno prepričanje eksponlra!! v najtežjih avstrijskih časih. In pri takih nemško-nacijonalnib gonjah gotovih naših odvetnikov niti sram ni, da si upajo take politične specifične nemške interese zastopati! Slovenski človek ie bil doslej mnenja, da se pri političnih pravdah Nemca napram Slovencu zastopstvo slovenskega odvetnika neha. Tukaj ne moremo priznati izgovora, da je to poklic in kruh in pričakovali bi, da vsak slovenski odvetnik odločno odkloni zastopstvo Nemca v nacionalno političnih zadevah napram Slovencu. Nikakor pa ne gre, da bi Nemec in slovenski odvetnik reko v roki preganjala zaslužnega sJovenskega narodnega delavca. Vse kaže, da smo izgubili vsakor-šen ponos in samozavest. Ali bomo še padali, ali se bomo zopet zavedli, bo odvisno le od nas samih. Naše mnenje je, da naši Nemci žive na naših tleh in od našega denarja. Ce hočejo biti dostojni, prav; če ne, bomo našli druga sredstva. Sami vedo, kje so najbolj občutljivi. Znali jih bomo prijeti, — in njihove zaveznike in pomagače tudi! Dobro pa naj si zapišejo v svoj Koledar eni in drugi: pri najmanjšem poizkusu, prizadeti našega človeka, bedo želi, kar so sejali. Toliko v vednost od človeka, ki je presedel vsled nemške nadutosti pol vojne v avstrijskih ječah in ki nikakor ui več pri volji mirno nadalje prenašati poleg nemške ekspanzije še nemške provokacije. M. Z. Tržaško pismo. O volflni borbi v Italiji kakor tuili o mehanizmu Italijanskih volitev sem že dovolj obširno pisal, tako da ne kaže postavljati potrpežllivost čitateljev Se nadalle na preizkušnja Pač pa je neobhodno potrebno osvetliti sedanjo volilno borbo še z ene strani, katere sem se v prejšnjih pismih ie mimogrede dotaknil, namreč s stališča spošne italijanske politike zadnjega časa, toliko notranje kolikor zunanje. To se mi zdi potrebno zato. ker je le na oodlagl take globlje analize mogoče pravilno tolmačiti in razumevati sodobne dogodke, posebno pa politične. In pravi cilj mojih pisem je — upam, da se boste g. urednik, strinjali z menoj — da podajem čitatellem »Narodnega Dnevnika« v ločenih In premernih slikah prispevke k takemu pravilnemu razumevanju povojne Italije. Sedanja fašlstovska Italija Je povsem nekaj drugega, nego Je bila Italija pred fa-Slstovsko revolucijo, posebno po Italiji prvih dveh povojnih let. O tem ni nikakega dvoma in tega delstva se Jasno zavedajo toliko Italijani sami kolikor tudi drugi narodi. Takoj po sklenitvi premirja In tudi pozneje do nastopa fašizma Je bil Italijanski narod eden Izmed najbolj demoraliziranih narodov v Evropi. Italijani se niso smatrali za zmagovalce v svetovni vojni Deloma »o bili razočarani vsled neuspehov na mirovni konferenci (zrušenje londonskega pakta Itd.) deloma |e še vplival na razpoloženje širokih mas poraz pri Kobaridu. deloma razna nepovoijna mnenla Ino- V Trsta. 14. marea 1924. zemstva. o vrednosti Italijanske vloge v svetovni vojni in še razne druge okolISffine, tako da. kakor sem rekel. Italijanski narod ni veroval v svojo zmago. Nastalo je bilo skrajno defetistično razpoloženje, kakor nalašč ustvarjeno za boljševiško propagando, ki sc ie bila v letih 1920/21 silno razmahnila. Vse, kar je spominjalo na vojno, je postalo predmet zagrizenega sovraštva, predvsem armada sama. Razočarane in na-šuntane proletarske množice so napadale cele vojaške oddelke, častniki se niso smeli pojavljati na ulici v uniformi — skratka, Italija je bila na pragu revolucije, s katero bi se bila pridružila številu premaganih držav. Tedanji! vlade niso mogle ničesar storiti, da bi zajezile revolucijonarni val, ker le bila demoralizacija zajela tudi vse državne urade in organe. Pač o* se ie začela snovati že 1. 1919 talna reakcija nrotl tem povojnim razmeram. Dne 23. nmca 1919 je ustanovil sedanji ministrski predsednik prve fašje (fascio di combati mento), udruženja z vojaško uredbo, ki so si postavila za cilj obrambo in vzpostavitev vseh onih naeljonalnlh vrednot^ ki so bile prišle po vojni ob vso veljavo.' 2e prvi fašji so bili oboroženi, kar Je pričalo, da so se ustanavljale le nove organizacije pod pokroviteljstvom vojaških krogov. Tako Je nastal fašizem. V začetku je bilo to gibanje le neznatno, toda kmalu so se začeli fašji širiti po vsej Italiji ter so bili že l 1920 močna oborožena politična organizacija. Istega leta so se začeli tudi prvi večji spopadi med fašisti in proletarskimi organizacijami, prva večja fašitovska nasilja. Med ta nasilja spada tudi požig Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920), ki Je. gotovo največja In do sedaj še nepopravljena sramota vsega fašizma, posebno pa še njegovega glavnega tajnika posl. Oiunta, ki je vodil ta »junaški napad«. Vse .leiovanje fašizma, ki ie sledilo v 1. 1920 !n 1922. je znano pod imenom fašistovskega terorja, prave državljanske guerilje, ki so jo tedanje liberalne vlade ravnodušno trpele, ker so nameravale Izkoristiti gibanje v svoj prid in za svojo ohranitev. Toda fašizem ja zraste! kmalu črez glavo ne samo boljševizmu, temveč tudi vladi. Po krvavi zmagi nad boljševizmom ie Mussolini proglasil načelo, da je bila glavna krivda za žalostne povojne razmere v Italiji v demokntsko-liberalnem režimu samem ter ,mu ie napovedal boj na živlienje in smrt. Tedaj Je bila fašistovska »revolucija* že sklenjena stvar In fašizem se le začel očitno obnašati kot država v dr?avi ter se postavljati na mestu odgovorne vlade. To se ie posebno jasno pokazalo povodom splošne stavka v avgustu 1 1922. Vsi fašji so bili tedaj mobilizirani ter so stavko neusmiljeno zatrli z ognjem in mečem. Grozovita nasilja in brezštevilni požigi na škodo proletarskih strank, ki so sledili splošni stavki, so dodobra napo nili ves italijanski narod z velikanskim strahom pred fašizmom. Prišel ie bil hip za končni udarec, za pohod na Rim. ki sc je izvršil koncem oktobra istega le+a (1922) brez vsakega resnejšega odpora s strani zakonite državne oblasti. Fašitovska »revolucija« Je postala dejstvo In Mussolini je prišel r.a vlado. Od tedaj do danes vlada Italijo fašizem, ki je bil uvedel toliko v parlamentu kolikor povsod v državi diktaturo svoje stranke. Mussolini je postal najmogočnejši mož v Italiji. Zbornica, ki je štela 535 poslancev, med katerimi le kakih 30 fašistov, se mu je slepo pokorila, izglasovala mu je pooblastilni zakon, skratka vsa Italija se je popolnoma ukonila fašlšto^vskl diktaturi. Tolik je bil učinek fašistovskega terorja. Ko je postal Mussolini ministrski predsednik, je imel predvsem pred očmi cilj. da to zanj tako povoljno pslliologično razpoloženje čim Izdatneje izkoristi In takoj se je lotil dela. Kmalu se mu Je posrečilo brzdati iašistovske čeie in jih prisiliti, da se povrnejo v mejo zakonitosti. To je dosegel z ustanovitvijo takoimenovane »prostovolins mi ice za državno varnost«, v katero je vteknil vse svoje fašiste. S to potezo je ubil dve muhi z enim udarcem: fašiste je vklenil v železno disciplino s tem, da jih je povzdignil na stopnjo oborožene sile. a na drugi strani si je 'ustvaril močno pretoriian-sko armado in se zavaroval proti vsakemu presenečenju. Na ta način se je povrnil v deželo polagoma zopet mir, državljanske guerilje so prenehale. Toda Mussolini je moral sedaj z dejanji dokazati, da zna tudi v adati. Tudi na tem polju se je lotil dela z isto vnemo in vztrajnostjo, s katero je prej vodil državljansko gueriljo. Sledilo Je nepregledno zakonodajno delo. Kraljevi od\>ki, ki jih je izdelal njegov ministrski svet, se štejejo na tisoče in uvajajo reforme na najrazličnejših poljih državne uprave. Med reformami Mussolinijeve vlade se nahaja tudi zloglasna Oentilijeva šo'ska reforma, s katero so nam bile poitalijančene vse naše slovanske ljudske šole. Toda ako hočemo razumeti psihološko ozadje letošnle volilne borbe v Italiji se ne smemo postavljati na naše slovansko stališče, temveč Jo moramo posmatratl s stališča 40-milljonskega Italijanskega naroda. S tega stališča je treba brez obotavljanja priznati, da je Mussolinijeva vlada storila v dveh letih več nego vse prejšnje povojne vlade. V kratki dobi je dosegla velike unpe-he tudi na finančnem poiju, tako da ss po zatrdilih uradnih krogov bliža uravnove.še-nje Italijanskega proračuna in končna rsta-litev lire. Ako vzamemo v ozir to dejstvo kakoT .tudi ono drugo, da bo v deželi zavladali nekak mir, nekaka sigurnost in ce'o bi rekel zakonitost, je jasno, da se sedanja Italija razlikuje od Italije prvih treh povojnih let kakor dan in noč, naj bo tudi res, da j? vse to najbrže le plod strahu in pritiska iašistovske drktature. Poleg tega preokreta v notranji politiki pa je treba vsekakor omeniti tudi nekatere velike uspehe na poljtt zunanje politike. Fašizem je bil med drugim tudi reakcija rroti zanikanju italijanske zmage, kakor sem rekel zgoraj. Mussolini je najprej z batinami in gorjačami prisilil Italijane, da so začeli verjeti v zmago, a poleg tega Je hotel uveljaviti to zmago tudi v zunanji politiki Italije. In tudi v tem pogledu se mu ne morejo odrekati velike zasluge, kakršnih si prejšnje vlade niso stekle. Na) omenim le sporazum z Jugos'avijo !n aneksijo Reke, ki se bo proslavila prihodnjo nedeljo v prisotnosti italijanskega kralja, dalje sporazum z Ru- sijo. trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Albanijo, posojilo Poljski itd. Tudi so se že začele kazati blagodejne posledice jugoslo-vensko-italijanskega sporazuma, kajti kmalu po njega sklenitvi je mogel Mussolini obrniti svoj pogled na Sredozemsko morje in na kolonije in angleška vlada je baje že stavila predloge glede odstopa enega dela svoje kolonije Jubaland v prid Italiji. To bi bila na kratko dosedanja vsebina fašlstovske revolucije in ne niore se tajiti, da so vse to za fašizem zelo povoljne okoliščine, ki bodo prav gotovo omamno vplivale na razpoloženje italijanskega naroda pri letošnjih volitvah. In Mussolini je tudi tako postavil celo volilno borbo, da bo stal Italijanski narod pred Izbero, da mu izrazi zaupnico ali ne, da odobri njegovo revolucijo ali ne. Vprašanje je le, ali je to pre-okret na bolje, ki se ne da tajiti, kakor sem rekel, res tako močno vplival na večino Italijanskega naroda, da bi smatral da se je Mussolini s svojimi dosedanjimi uspehi že odkupi! za vse batine, požige in krvopre-litje, ki jih je zagrešil, preden je postal ministrski predsednik. Nadaljnje vnrašanie je, ali bo italijanski narod višje cenil Mussolinijeve uspehe in bo izročil drža%”0 fašistom na milost in nemilost, ali pa je ostalo njegovo svobodoljubje še zadosti živo, da bo večina vsal platonično protestirala z glasovnico v roki proti nameram fašizma, ca izpremeni dosedanjo zares svobodoljubno Italijansko ustavo. Vse kaže, da je enočetr-tinska večina Musolliniju zagotovljena, kakor sem nagiašal že v prejšnjih pismih, toda absolutne večine skoraj gotovo ne bo dobil Ni misliti namreč, da se je večina prebivalcev Italije prelevil;* v take odločne imperijaliste, kakršni so organizirani fašisti. Teh pa je v vsej Italiji le kakih 500.000, med temi nad 400.000 v srednji in severni Italiji in le oko'i 85.000 v južni Italiji. Seveda na se Italijanski narod zaveda, da ima Musollini za vsak slučaj na razpolago par sto tisoč mož svoje milice, kar bo brez dvoma tudi znatno vplivalo na »razpoloženje« voliicev. • No, to vprašanje bo rešila prva nedelja v aprilu in bi bilo odveč vsako prerokovanje. Pustimo torej Italijane, naj se od'o-čijo, kakor hočejo, in oglejmo si najnovejše dogodke zadnjih tednov v naši Julijski krajini. Ker sem vam pisal, g. urednik, zadnje pismo še pred dvema tednoma, bom moral seči malo dlje nazaj, namreč do onega prerekanja, ki ie bilo nastalo v začetku tega meseca med tržaškimi in videmskem! fašisti radi vprašanja, kako naj se postopa napram nam Slovanom. Videmski faustovski list »Giornale del Friuli« je hudo napadel tržaškega prefekta Crispo Mancada zaradi tega, ker Je sprejel zastopnike tukajšnje politične organizacije »Edinost«. Očital mu le, da vodi samomorino obmejno politiko in celo da si hoče zaslužiti red sv. Save. V obrambo tukajšnjega prefekta so nastopile razne italijanske organizacije in vsi tr- žuikl listi. Ne mislite pet, da je bfl ta nastop pkxl nekake zares stvarne izpremembe v politiki napram Slovanom. Vse to je marveč bila ie ena epizoda iz one skrivne borne, ki se bije že leta med Trstom in Vidmom za prvenstvo v odlečevanju glede splošne politike v rtašlh krajih. Ta borba Ima deloma tudi gospodarski in kaplta ističen značaj, a v kolikor je osebna, gre za nepremostljivo nasprotje med bivšim videmskim prefektom in sedanjim gospodarjem furlanskega fašizma Pisenti-jem na eni. In tržaškim prefektom na drugi strani. Ze povodom onega zloglasnega dekreta o dvojezičnosti naših listov, ki ga Je bil zamislil g. Pisenti, je prišlo med obema do navzkrižja, ker je bil tržaški prefekt Crispo-Moncada proti temu odloka. Ta spor je bil dodobra zaključen S sprejemom dr. VVilfana in dr. Besednjaka pri Musolliniju. Ministrski predsednik je sprejel naša odpos anca pretekli petek, t. j. 7. t. m., torei isti dan, ko je g. Pisenti s pomočjo naših »fašistovskih« odpadnikov Bandlja in Peternela ščuval v Gorici nekatere slovenske župane, naj pripravijo sebe in druge za izdajstvo nad svojim lastnim narodom. Ko so po sitodu čitali uradno poročilo o sprejemu. so bili — kakor se sliši in kakor je naravno — vsi trije, Pisenti, BandelU ln Pe-ternelli, strašno poparjeni. No, resna posledica teh važnih dogodkov bo ta, da bomo imeli, kakor vse kaže, letos mirne volitve tudi mi Slovani. Vsi dosedanji vo'i’n‘1 shodi — tudi v Istri — so se vršil povsem mrno. In bil bi zares pravi zločin v očeh vsega sveta, ako bi se ponovili dogodki izza volitev v 1. 1921. Kdor je prečital niodri volilni proglas, ki ga ie izda! Slovanski volilni odbor, mora pač priznati, da se iojalneje ne more postopati. S tem smo julijski Slovani da i nov očiten dokaz, da hočemo vestno upoštevati določbe mednarodnega manjšinskega prava, lu predpisujejo manjšinam lojalnost napram državi, h kateri so bile priključene. Toda to bodi tudi opomin, da bomo za vršltev svoifli dolžnosti tem vztrajneje zahtevali spoštovanje naših pravic, katerim se ne bo naš narod nikdar odrekel Končno naj omenim še en dogodek, ki ni brez gotove važnosti za spoznavanje naših razmer in naše domače politike. Bivši poslanec g Vlrgiiij Šček je objavil v »Goriški Straži« in »Malem listu« svoje slovo od voll cev, V tem pismu govori o kapitalistih, s katerim da se je morala združiti njegova stranka za letošnje vofitve. Da Je bil poslanec Sček zelo delaven narodni zastopnik, mu gotovo nihče ns oporeka, toda ravno t ozirom na to svoje ime bi bfl pač moral svoje delovanje nekoliko drugače zaključiti. Poteze s »kapitalizmom« so v naših razmerah ako ne drugo, pa vsaj zelo smešne! Upajmo, da to Sčekovo slovo ne bo kvarno in škodljivo vplivalo na nastop naših voliicev, ki moralo iti vsaj ta dan preko vseh sporov ter enodušno oddati svoje glasove za našo narodno listo. S. J. izseUevanie v Nemčiji. S trebuhom za kruhom je danes geslo obubožanih nemških slojev, ki jih ne more preživeti domovina. V Nemčiji ni bilo vedno tako. Začetkom osemdesetih let je znašalo število nemških izseljencev povprečno 150 tisoč. To število pa le z naraščajočim industrijskim razvojem stalno padalo in je znašalo začetkom svetovne vojne komaj 20 do 30 tisoč oseb. Za časa svetovne vojne je izseljevanje prenehalo in tudi v prvem letu po prevratu je bilo Izseljevanje minimalno. Leta 1919 se je izselilo 3000 oseb, ieta 1020 10.000, leta 1921 se Je zvišalo na 24.000 in j© poskočilo že v prihodnjem lelu na 130.000. Vzroki naraščanja izseljeniškega števila leže v pomanjkljivem preživljanju v domovini. Nemčiia je morala odstopiti važne poljedelske pokrajine. Ako je hotela preživljati ostalo prebivalstvo. Je morala zvišati izvoz industrijskih proizvodov. Ta pa je bil znatno otežkočen z visokimi carinami in razen tega ie zgubila država s Poruhrjem 1NO MATICA« Od 13. da 16. marca Glas iz globine Senzac. avanturistična drama v 5 dej. v gl. vlogi 3oe Lare. vse predpogoje za napredek na industrijskem polju. Krdelo brezposelnih Je torej vedno bolj naraščalo in doseglo leta 1921. 3 miliione popolnoma brezposelnih in tstotoliko njiho hovih rodbinskih članov ter poldrugi milijon le deloma zaposlenih. Ljudje pač hočejo delati in hočejo živeti. Silijo torei v tujino, tja pa silijo tudi, ker si želijo mir. ki ga doma ne morejo najti. Zatorej vidimo, da se nahajajo med izseljenci tudi »mirni državljani«, ki bi sicer lahko ostali na domači grudi. So to trgovci In poljedelci. Sicer je med temi preče! takih, ki ne morejo prenašati davčnega bremena in se boje, da bi sčasoma izgubil: vse svoje premoženje. Največ Je seveda delavcev, ki nimajo nobenega premoženja. V veliki meri so zastopani tudi kvalificiranj delavci In tudi industrijski strokovnjaki z najvlšjo izobrazbo, ki posvečalo svoje znanje razvoju tuje Industrije. Bivši oficiT-ji ne zapuščajo v velikem številu domovine, pač pa odpuščeni uradniki. Zanimivo je tudi, da odhajajo v tujino ženske ln ne radi zaslužka, marveč, da bi našle moža. s katerim bi sl ustanovile domače ognjišče. Drobne vesti. Da prepreči špekulacijo. Je sklenila francoska vlada uvesti maksimalne cene za žito. Angleški poslanec Hammon je napovedal da bo vprašal vlado proti komu so naperjen! dalekometni topovi na dveh točkab v severni Franclji. V stavko Je stopilo nad 20 tisoč delavcev v hamburškem pristanišču. Vendar so pogajanja napredovala toliko, da je čimprej pričakovati konec stavke. Branislav Nuštč: Palllulskl Miloš Veliki. Kadar greste po Takovski ulici aavzdol, vidite v Palllull veliko zgradbo, v kateri temnuje Miloš Veliki. Rekli boste, seveda temnuje, toda samo 29. maja, pa ni tako. Miloš Veliki temnuje tam brez ozira na zgodovinske datume, brez ozira na režime; temnuje v trdi temnici iz katere ne bo nikdar izvlekel svojih kosti. Toda treba je, da vam povem, zakaj tekmuje Miloš Veliki v Palilull. Vi vsi gotovo poznate Pera Ubav-kiča, kiparja, katerega je pokojni Ljuba Nedič nazval »skulpterja«. Temu Peru Ubavkiču je padla na um velika ideja. Ideja pravazprav sama na sebi ni bila tako velika, ampak on jo je hotel uresničiti v velikem razmerju. Po gotovem naročilu ali migu od zgoraj, bi moral izdelati skupino »Takovska vstaja«. Za tako veliko idejo je, naravno, potreboval tudi velik lokal in začel ga je inktitl Bile so šolske počitnice in Ubavkič se je domislil, da bi porabil za atelje lahko kako primerno učno sobo. Naj-prikladnejša se mu je zdela palilulska osnovna šola, ker je nova, prostrana in zračna. Obrnil se je tozadevno s posebno prošnjo na beograjsko mestno občino in ta mu je, ne toliko radi njega, ampak več radi Miloša Velikega, res dovolila, da sme v času počitnic iz- delovati v eni učilnici one šole Miloša Velikega. Učilnica Je lepa, visoka in prostrana, tako da vzbuja človeku že sama na sebi veselje do dela. In res, Ubavkič je takoj naročil dva voza mavca, oblekel kiparsko haljo, zlezel v učilnico, zaklenil vrata in jih tri mesece ni več odklenil. Figura je od dne do dne rastla; naj-PTeJ Miloš, trikrat večji kakor je bil v resnici, potem Malentijev križ, meter višji od glave in nazadnje se je tudi Miloševa ogroma takovska zastava razvila po celi učilnici od stropa do tal in od enega zidu do drugega. Učilnica velika, ideja velika, Miloš Veliki, pa ni bilo nič čudnega, da je tudi skupina nastala strašno velika ter napolnila celo sobo od južnega do severnega ter od zapadnega do istočne-ga zidu in poleg tega še od stropa do tal. In stvar je bila izdelana umetniško, da se ji je vsakdo dlvil. Pričelo pa je šolsko leto in beograjska mestna občina je zaprosila umetnika, ker je delo dokončal, da spravi skupino iz učilnice, ki je potrebna za pouk. Sedaj pa je nastalo ono, česar nihče ni pričakoval. Skupina se ni dala odstraniti ne skozi vrata ne skozi okno. Pa tudi če bi to šlo, kam z njo? Najeti bi moral posebno hišo, v kateri bi stanovala njegova skupinn. Kako pa naj ubogi Ubavkič razen svoje stanarine, plača še stanarino za Miloša Velikega? Razume se, prvo kar je lahko storil, je bilo to, da se obrne na merodajno mesto, da odkupi grupo, pa naj potem novi lastniki razmišljajo, kako jo bodo spravili ven. Ubavkič je sedel in s svojo znano stilistično spretnostjo napisal akt: »Taka in taka je stvar, namignje-no mi je bilo...« Toda oni, ki so namignili, so se delali kakor da »ploh še nikdar v življenju niso mignili. Šolsko leto pa je že pričelo m šolska uprava je pisala občini in energično zahtevala izpraznitev učilnice; občina je istotako energično sklenila: da se Miloš Veliki mora odstraniti lz prvega razreda palilulske ljudske šole in sporočila svoj sklep Ubavkiču, nesrečni grešnik pa si je v obupu rul še ono malo las, ki jih je imel na glavi. Končno se je domislil, da bi bilo najbolje porušiti zunanji zid dotične učilnice, Izvleči Miloša Velikega ln steno zopet pozidati. Tako bi se bilo r.lorda tudi dogodilo, da nista tega preprečili dve malenkostni okolnosti, in sicer: a) proračun mojstrov za rušenje temeljnega zidu in ponovno zidanje v iznosu 3272 dinarjev In 44 dinarskih par, ln — b) občinska strokovna komisija, ki je prišla na Ilce mesta in si ogledala zgradbo, je, ker je Miloš Veliki parterju, a tu so temeljni zidovi, lcl nosijo na sebi celo stavbo. Izjavili uradno, da se ta zid ne sme rušiti, ker bi se v tem slučaju lahko podrla cela Šola. Sedaj je komaj nastala prava zmešnjava, Recimo: Ubavkič bi lahko našel podpise ter na meničo dvignil 3272.44 dinarjev, ali, ne sme se rušiti temeljni zid, ker bi potem padla cela stavba. Nastal je obupen položaj. Šolska uprava je energično zahtevala učilnico, ker je morala radi Miloša Velikega stlačiti prvi razred v klet; občina je energično naročala Ubavkiču, da v tem in tem roku odstrani Miloša Velikega; Ubavkič (ki se je delal, kakor da mu je zelo lahko nabaviti podpisa za 3272.44 dinarjev) je energično zahteval, da se mu dovoli porušiti zid; strokovna komisija je energično izjavljala, da se bo zgradba podrla in da radi tega ne dovoli rušenja. Nastala je tako strašna situacija, kakor v šahovski partiji, kjer se vse figure medsebojno šahirajo in se radi tega nobena ne more ganiti. Deca je cvilila v kleti, Miloš Veliki se je koračil v učilnici, šolska uprava je zmerjala občino, občina je zmerjala Ubavkiča, a Ubavkič je zmerjal samega sebe ter prisegal, da se nikdar več v življenju noče baviti s tako velikimi idejami, ki ne morejo skozi okno ali vsaj skozi dvcvkrilna vrata- Nazadnje je padla Ubavkiču na um vendar pametna misel Ko je še dvakrat, trikrat poskusil, če bi se vendar ne odzval oni »mig« od zgoraj, in uvi- del, da ni izgleda, je sedel še enkrat k mizi in uporabil svojo stilistično spretnost Napisal je lepo, toplo in patrijo-tično pismo, v katerem je sporočil beograjski mestni občini, da ji poklanja svojo skupino »Miloš Veliki«. Občinski odbor je seveda po preči-tanju akta vzkliknil »Živio!«, a na to se je takoj prestrašil misli, kaj naj počne s skupino. Za občino je bilo sedaj še težje, ker se je šolska uprava obračala nanjo z zahtevo, naj odstrani iz šole »svojo« skupino. Tako Je prišla občina v Ubavkičev položaj. In razume se, poslužila se i« tudi Ubavkičeve bistroumnosti. Poklonila je Miloša Velikega beograjskemu meščanstvu. Prišel je sedaj 29. maj in stvar se je še bolj zapletla; nastala je čisto nova situacija. Ubavkič energično trdi, da Miloš Veliki ni njegova grupa, ker jo je poklonil občini; občina zopet nagla-ša, da pripada Miloš Veliki meščanstvu; meščanstvo pa ne reče ničesar ali vsaj ničesar ne ve o stvari; šolska uprava po 29. maju še energičneje za* hteva, da se Miloš Veliki izseli; komisija ne dovoli, da se ruši zid; Miloš Veliki naprej robuje v učilnici prvega razreda, Ubavkič pa se ponosno spre* ha ja po Terazijah, kot človek, ki J® spravil občino v tako kritičen položaj. Posetil bom te dni Pera Ubavkiča ter ga intervjural o celi aferi in potem bom uisa! o tern K današnjim volitvam v Podkarpatski Rusiji. Končno je prišel čas, da se morejo vršiti tudi v Podkarpatski Rusiji politične volitve. Češkoslovaška republika je pogodbo s Karpatsko Rusijo z dne 10. septembra 1919 sankcijonirala s sprejetjem tozadevnih določb v svojo državno ustavo. Avtonomija Karpatske Rusije pomeni predvsem Politično in nacijonalno osamosvojitev Ru-sinov pred gospodarsko in politično zaved-nejšo madžarsko manjšino. V to svrho se le morala spremeniti upravna organizacija ta uvesti popolnoma nov šolski sistem. Istočasno se je moralo preskrbeti za po-Vzdigo politične izobrazbe rusinskega ljudstva. Volitve v narodno skupščino so že najina etapa na poti popolne izpolnitve določb sklenjenega sporazuma. Danes voli Podkarpatska Rusija 9 po- slancev in 4 senatorje v češkoslovaško zbornico. Naravno je, da vlada za izid volitev napeto zanimanje v vsej Češkoslovaški. Poleg stanovskih in razrednih momentov je treba upoštevati tudi dve različni jezikovno - verski orijentaciji, ki še bolj komplicirata razmere med Rusini in ki bosta brezdvomno tudi za bodoči avtonomni deželni zbor precej trd oreh. Rusinov je 370.368 ter imajo pet kandidatskih list. Madžarov je 103.791 s štirimi listami. Tudi 2idie so razdeljeni na dva tabora. Današnje volitve bodo pokazale, v koliko so se osvobodili Rusini posledic dolge madžarske sužnosti in kako razumevajo svoje kulturnopolitično življenje v okvirju češkoslovaške republike. Britanifa na Sredozemskem morlu. V zapadnem delu Sredozemskega morja, med Gibraltarom in Malto, se vrše te “m veliki pomorski manevri angleškega vrodovja. Angleška admiraliteta le zbraia jie samo vse sredozemske sile, temveč jim J? ,pr*družila tudi večji del svoje utlautske “Ote, tako da grme topovi, zaenkrat še brez ■trvavih posledic, raz 70 velikih bojnih ladij, tlai j?st tako ogromnega števila britan-“/l!1 tacji v tamkajšnjih vodah je seveda In?6?11 . države ob Sredozemskem morju, An m0 talijo, ker tačas v resnici nima ^talila pravega vzroka za koncentracijo »vojih pomorskih sil baš v tem vodovju. E,8 .. * OKrska mornarica ne obstoji več, V“P?1Ja in Italija sta vendar zaveznici r,,.w?Vla* Španije, Grške, Jugoslavije in urcije pa resno sploh v poštev ne pridejo. *■« glavno dovozno cesto Velike Britanije res ni neposredne nevarnosti, stro a pa za bodočnost beseda italijan-noa a ,min* preds. Mussolinija, ki je pred nnfK v Rimu v svojefn govoru Izrazil iiinM da ^talija razširi svojo pomorsko !"?•.J'iaP°ved nove italijanske pomorske politike po voditelju fašistovske vlade ima eem leZC*vomno P001®11 za vse na Sredo-UinS m mor)u zainteresirane države. Ita-nrvii*ure da*'e tar skuša dobiti za svojo ir. tiko zaveznika, in sicer Španijo. Zad-Tal D°^et španskega kralja v Rimu bi mo-Položiti temelj pomorskemu sporazumu jjJ.h tatinskih držav. V koliko se ie Musso-itain ntas°v namen, da bi se lepega dne ob (vS8*40 'n šPansko brodovje borilo bok krnž0.’ Posrečil, ie zaenkrat še ostalo pri-. j° širši javnosti. Naj bo kakoikoli, fakt deliinp°stane' da so vel'ke države v južnem slcin, u0pe zače'e z velikopoteznim pomor-liuKn- Pboroževanjem, kljub svojim miro-Jjti?,™ zagotovilom na washingtonski in Za Ki-« pomorski razordžitveni konferenci. Ita|.- .ni°.bodočnost so napravile Francija, 'ha in Španija sledeče programe za oja- čenje svojih pomorskih sil na Sredozemskem morju. Franci/a: leta 1931 in 1923 je bila dana v proračun postavka za zgradbo 6 križark po 10.000 ton. 13 velikih in 24 srednjih torpednih rušilcev ter 39 podmornic, od katerih bosta 2 po 3000 ton podmorski križarki. Francoski pomorski faktorji sl hočejo predvsem zasjgurati pot čez Sredozemsko morje v severno Afriko. Tunis, Aižir in Maroko, ki mora biti prosta v orvi vrsti za prevoz kolonljainlh čet. Po današnjih nazorih strokovnjakov zadostuje za obvladanje te morske poti gotovo število aeropla-nov in 200 — 300 podmornic. Italija ie lansko leto sprejela zakon, po katerem naj se zgradi do 1. 1927: 5 lahkih križark. 20 torpednih rušilcev in 20 podmornic. 2e sedaj ima Italija nekoliko velikih bojnih ladij, okoli 150 torpedovk In 40 podmornic ter jako dobra razvito avia-tiko. Španija gradi 2 križarki, vsaka erez 7000 ton, 3 torpedne rušilce in 6 podmornic. Še od preje ima večje število bojnih ladij starejšega tipa. Vel. Britanija ima na Sredozemskem morju sto let sem močnejšo pozicijo, kot vsi ostali sosedje skupaj. Znala si je zanjo in za mednarodno trgovino toliko važno pomorsko cesto iz Evrope v Azijo, In obratno, zaščititi s štirimi, sijajno opremljenimi in oboroženimi, pomorskimi oporišči, Gibraltarom. Malto, Ciprom in Sueškim prekopom. Da pa pokaže svojo neomajano odločnost, braniti z vsemi silami svoje interese na Sredozemskem morju, in da že v zarodku uniči vsako iluzijo Italije ali katerekoli druge države, ki bi hotela na njen račun povečati svojo silo v teh vodah, je Vel. Britanija zbrala v njih svoja bojna brodovja v dokaz celemu »vetu. da je tu še ona gospodarica. Prosveta. Danes dopoldne ob 11. url se vtš! v vorani Filharmonične družbe vokalno re-i n1JSoa, matineja s sledečim sporedom: VevoL* -ett0 arli° ta opere »Carska aevestju in arijo Figara iz Mozartove »Fi- rf H? ?vatbs« 2- Qa- Marija Vera recitl-RV.°/Bese(l0‘ hl g- Lipah dr. Rotom, i ®alad° o gospodu Joštu, katero jmprovlzira na klavirju g. Marij Kogoj. g. f ®n;entalsko pravljico o oslu. S. Gdč. Vida Jeraieva igra Allegro iz Men-delsohnovega vijolinskega koncerta. 4 Qa. lhlerryjeva zapoje Dobroničevo DievolEinn nagovarjanje. Lajovičevo »Norčevo ie*en ako pesem« In Konjevlčeve: Pod pandžeri Predprodaja vstopnic v veži Filharmonije' Spored III. sinioničnega koncerta Mu zlke Dravske divizijske 'oblasti pod vod stvom dr. Čerina v pondeljek. dne 17 mar- r a°m8curi,zvečerxv Unionski dvorani: 1. Bedrih Smetana: a) Overtura Libuša, b) kesteri M ve\em Valenštajnov tabor (or-vf hT m Veiern,e Pesmi. Poje gdč. Ziko-amv l kralia te opere Dalibor, fLI, Uvejič 2. Milenko Paunovič: Ju-goslovanska slnfoniia v 3 stavkih Protek- konzni lt0.ncerta ie prevzel generalni r™ Cehoslovaške republike dr. Otokar k°noert°ni so zaključene tf;avnr08‘"a p'irjlLtv« v Proslavo 100iet-, rojstva Bedriha Smetana. Predprodaja v Matični knjigarni. Mariborčani v Ljubljani. Kakor ie jav-feT,reti pevsk* 2bor Glasbene Matice ItaSi f “ :V JPOnde«ek dne 24' l' m- LJub-jano ter priredi tu vokalni koncert, na ka- 1 tavajal celo vrsto moških in mešanih zborov te jugoslovanske glasbe- fn ilinr,a ,re- Pe\.skl zbor Steie 95 članov n članic ter stoji pod vodstvom svojega ravnatelia Topiča. Ljubljansko nhfjlk opozarjamo na ta prvi oficijelnl obisk bratskega društva Iz Maribora ter žMimo, da se v velikem številu odzove njegovemu povabilu ter posett koncert O zboru samem gre najboljši sloves ter ga Stvaranle opozicijonal-nega bloka. (AU porod s predvidenimi zaprekami.) Beograd, 10. marca. Opozicijski blok, ki ga sestavlja hrvatska seljačka repuoli-kanska stranka, jugoslovenski muslimanski Jub, slovenska ljudska stranka, demokratska desnica, demokratska levica, zemljo-radnlkl, zajednlčarjl Itd. itd. ter Momčtk) tvanič, je danes sestavljen, nepremagljivo utrjen, zaprisežen in pripravljen, da vsak -renutek oduševljeno zdrvi v borbo proti koruptni Pašlčevl vladi «A«-Bieo Kr,?d’ U. marca. Včeraj sestav-z Mžemer več premagljivi opozicl- eiw5l!!L « SSS za v*w *Tra&l Pftalčevič b ^ hiok u ,tr“- ij • ■ I®- marca. Vesti, .la se ‘de,ia °P°zici]skega bloka ne razvija po-50 Popolnoma lažnjive in izmišljene, Kljub temu, da je pobegnil Korošec v I.jub- navaiu Rad[čevcev!°ie POl'UiCe ^ ^ b,e 0 gr a d' marca. Tu se mnogo govori o ideji ustvaritve opozicijskega blo- do Co E7llSI,1 Pašičevo koTuptno v'a- dowJi ^ Imele opozicijonalne stranke mani i7(»a 10 !zma in samozatajevanja in mogla žadoh?«]t ,n nagnjenja k prevari, bi liko Za ta kleja tudi konkretno ob- dijo' zapreke Ski ^|e,nLtCm' da se hi?,a' nalne stranke eni Ti dosedanjih uprizoritvah uailepii uspeh. Vse tri predstav« so izven. Ljubljanska opera. Matron Lascaut. Mladostno delo Puccinija, za obogatitev našega opernega repertoarja nič ne pomeni, ker Je bila Massenetova »Manon« simpatič-nelša in zaradi svoje nežnosti našemu srcu bližja. Puccinija je sinoči rešila v resnici sajaina zasedba katere nl bil vreden in deležen ženljalni slovanski skladatelj Smetana ob svoji stoletnici rojstva v operi »Poljub« Kot vse opere, katere dirigira in režira e ravnatelj opere Friderik Rukavina, je učinkovala tudi, »Manon« le z zunanjimi, grobimi na šmno spominjajočimi ter na naivno maso preračunjenimi efekti. Dokaz temu-Kolosalm, glasove solistov uničujoči fffo dragocene toalete, skrbno naštudirani te veledramatični udar pušk ob oder (111 dejanje), ter špecijalno sa to opero naročeni grozoviti oblaki (IV. dejanje). Palmo ve*e ra zaslužita gdč. Zikova In g. Šimenc. Svoin naloge m rešili pohvalno tudi gg. Zupan" Cvejtč in Banovec. Dobra sta bila zbor iii orkester. Po drugem dejanju j* bilo solistom poklonjenih več šopkov, po tretjem dejanju pa je prejel g. Rukavina lavorov venec. Gosp. prof. Rud in ostali opern! Korepetitorji, ki so pri naštudlraniu dela nosili tri četrtine truda, nfiso dobili nika-K«ga priznanja. Dvomov slovenskih glasbenikov o svoji Vmetniški kvaliteti g. Rukavina z »Manon« ni mogel razpršiti. —o— > Včasih je tudj v politik! dovoljen prisrčen smeh. Predstavljajmo si samo začudene obraze inozemskih in severoamerlških novinarjev, ko so videli gospoda pl. Kahra, moža, čigar ime je postalo svetovno znano, ki je s svojim ustavnim sporom skoraj upro-pastil nemško državo, ki se je celo na večer upora čutil poklicanega odločati o usedi nemškega naroda. Pred ljudskim sodiščem pa stoji ponižen uradnik, potuhnjen, s široko švabsko lobanjo (Kahr ie sin švabske-ga uradnika), suh, v govoru neroden, čigar glavna lastnost je, da se boji igrati važno vlogo, ki mu sicer po vsem njegovem bistvu sploh ne pristaja. Manjka mu vsakega ognja voditelja. V rokah ima debel rokopis. Možakar je zelo poparjen, ker se ni prej posvetoval s svojim šefom, gospodom Los-sowom. Njegov nastop nt vzbudil nikake senzacije. Kot za časa svojega ministrovanja, se je tudi pred sodiščem krčevito držal svojega manuskripta, ki ga je sestavil s pomočjo drugih. Na proteste zagovornikov je lepo molčal ali pa odgovarjal tako tiho, da g* ni mogel nikdo slišati. Včasih mu je pomagal iz zadrege sodni dvor, ki je naprestano krotil ljute napade zagovornikov. Vselej je bi! pl. Kahr za to uslugo jako hvaležen. Sam je itak izgubil vsako duševno ravnotežje. Izpovedal pa je nekako sledeče: Imenovan je bil 26. septembra za generalnega državnega komisarja radi prvega reda, ki ga je dobil pri državnem izpitu, tako vsaj trdijo severonemški listi. Neurejene razmere sa časa Stresemannovega kabineta so rodila potrebo nestrankarskega direktorija, ki bi bil v interesu Bavarske in tudi države. Pri njegovem nastopu so mu obljubile vse stranke, da ga bodo podpirale. Samo Hitlerjeva »Bojna zveza« je stala ob strani in je zahtevala diktaturo Hitler-Ludeu-dorff, ki pa jo je smatral on, Los$ow in Seisser za državi nevarno in nepopularno. Bojna zveza in njeni pristaši bi ostali v slučaju spopada osamljeni in bi se spreme- nili v roparsko tolpo. O načinu, kako bi bil direktorij proglašen, je Kahr previdno zamolčal in takoj pripovedoval o nktoberskih dogodkih. Tudi vojaški spor z državo je previdno zamolčal in prešel na dogodke kritične noči. On je že onega večera rekel, da je to zgolj »komedija«, ki ne more imeti resnih posledic. Ko pa je spoznal, da grozi državi nevarnost se je takoj odločil za drugačno postopanje. Glede tega je poročal v dobesednem soglasju z Lossowom, vsled česar so zagovorniki zahtevali, da ne sme čitati • rokopisa. Tudi vse njegove nadaljne izjave so bile dvoumne in pričajo, da ni bil Kahr mož. ki bi mogel izvesti državni udarec. V neodločnosti njegovih izpovedb bi skoraj potrdil domnevo, da ga je Hitler pritegnil k puču, Lossow pa ga pregovoril, da je z ozirom na negotovost položaja opustil svoje visoke načrte. Nič manj zanimiva ni osebnost Losso-wa. On je vse prej nego voiak. Sicor ie v začetku svojega govora zatrdil, da se ne mara pečati s politiko, toda že prve besede so pričale e njegovi državniški modrosti. Tudi njega so drugi naučili zagovor in pričevanje. On se je skliceval na weimarsko ustavo in skušal dokazati, da je postopal v njenem smislu. Seveda je' kljub temu zašei v protislovja, in medklici zagovorništva so ga spravhi docela iz ravnotežja. Skliceval se je baš na člen, ki dopušča v izjemnih slučajih posameznim državam svobodne roke, toda to v interesu države, ne pa v interesu osamosvojitve dotične države izpod državnega vpliva. Pričevanja obeh glavnih prič je nemška javnost zasledovala z velikanskim zanimanjem in listi so bili polni smešenja in ironije na račun obeh »Prevratnih« gospodov, ki sta v bojazni za zeleno vejico spremenila svojo taktiko, kar pa jima ne bo škodovalo samo na Bavarskem, marveč v državi sploh. Na Bavarskem ju bodo odslej smatrali za prehladna bavarska separatista, v ostali Nemčiji pa za nezanesljivega zagovornika nemške države. lira. Marsikdo se mora danes vprašati, kako je to, da se je italijanska lira mogla dvigniti nad francoski frank. Francija živi v popolnem socijalnem miru, 'je sredi mirovnega dela in reda, med tem, ko je Italija komaj izšla iz peri-jode nemirov in političnega in finančnega nereda. Njen gospodarski položaj je v celoti mnogo neugodnejši kot francoski. Finančna politika I. 1919 in 1920, ki jo je vodil g. Nitti, je bila za Italijo zelo slaba in vkljub projektom davka na kapital in razširjenja državnih monopolov je italijanski kredit zelo trpel. Država si je morala pri svojih treh narodnih bankah izposojevati vedno več denarja In znane posledice te inflacije so bile padec valute in dviganj# cen. Nittijeva naslednika, gg. Giolitti in Facta, sta vodila precej isto politiko, tako da je v trenutku, ko se je g. Mussolini polastil vlade, znašal deficit več milijard in je bilo stanje državnih financ zelo žalostno. Velika zasluga g. Mussolinija je bila, da se je predvsem vrnilo ?;aupanje naroda v vlado, in da je ta zasledovala oalocao finančno politiko. Z veiiko energijo je znala premostiti vse težko-če, s katerimi se je borila prejšnja vlada in pri tem so ji pomagala tudi bančna podjetja. V tem oziru bi se druge države mogle mnogo naučiti od Italije. Tako n. pr. je izdala velika italijanska banka oglas v francoskem jeziku, v katerem razlaga z veliko spretnostjo ugodnosti, ki jih imajo tuji kapitali v Italiji in ki so popolnoma drugačne kot pogoji, na katere so vezani v drugih državah. Oglas omenja najprej, da so tuji kapitali popolnoma enakopravni z italijanskimi in da so deležni vseh njih ugodnosti. , Katere so te ugodnosti? Zakon od 16. decembra 1922 oprošča davka gotove laške obligacije, ki so plasirane v inozemstvu. Družbe za zidanje železnic, za povečavo pristanišč in osuševanje močvirij, to se pravi družbe, katere delujejo v splošni blagor, imajo te ugodnosti. Kraljevi odlok od 20. avgusta 1923 je odpravil davek na dedščino do tretjega kolena in po odloku od 26. oktobra 1923 je odpravljena kolekovina na tuje vrednostne papirje, bodisi da so v posesti italijanskih ali tujih državljanov ali pa tujih družb. Tuji kapital, ki je plasiran v Franciji, je pa podvržen zelo strogi kontroli in deluje pod težavnejšimi pogoji kot domači francoski kapital. Zato tudi tuji kapital ni tako razširjen v Franciji kot v Italiji in to je deželi le v škodo. Zato se čujejo v francoskem časopisju glasovi, naj bi se v tem oziru zasledovala finančna politika Italije. Pred dvema letoma je stal francoski frank petdeset odstotkov višje kot lira, danes je že pod njo, to dejstvo kaže jasno, da je bila italijanska finančna politika v tem času boljša kot francoska. Politične nesti. Naročajte in širite Narodni Dnevnik*’! * Rcdlkali čakajo. Beograjska »Politika« piše: Radikali morajo v vsakem »lučaju. kakor sami priznavajo, misliti »a stai-Biiišo podporo, kakor pa so Nemci in d£e-mijotovci. Značilno je, da gledajo najraje svojega bodočega zaveznika v klerikalcih. Ako bi pa radlčevcl vendarle prišli, mislijo nekateri radikali, da je v tem slučaju neizogiben razcep v demokratski stranki In da bi v tem slučaju radikali našli podporo v enem delu demokratov. Treba pa je takoj pristaviti, da demokrati najodločneiše demantirajo vse vesti o možnosti razcepa v stranki. »Politika« je »neodvisen« lisi pod demokratskim nadzorstvom. =*= Orodje v Radičevih rokah. Pod naslovom »V pričakovanju bloka« priobčuje »Samouprava« odgovor na opozicijonalne intrige, češ, da so hoteli radikali preprečiti verifikacijo radičevskih poslanskih pooblastil, dočim je v resnici narodna skupščina enoglasno verificirala vseh dvajset mandatov. Nato Izvaja, da je g. Davidovič že tako zaslepljen, da niti ne čuti, da je samo orodje v Radičevih rokah. Radiču gre samo za to, da oslabi dosedanjo notranjo ureditev države. Tej ureditvi hoče zadati smrtni udarec in sicer s pomočjo strank, ki so do sedaj stale na stališču enotne državne ureditve. Z druge strani pa hoče Radič izzvati nove volitve, ker misli na večji uspeh. Zato sklepa blok z Davidovlčem, Korošcem in Spaho. Radič odločuje o vsem, njegovi zavezniki pa letajo za njim in ga rotijo, na) se požuri z rušenjem zgradbe, katero so tudi oni v gotovi meri gradili! O. Davidovič ni mogel dovesti v bolj nespameten položaj demokratske stranke. Končno je še dejstvo, da Radič sploh ne veruje, da bi mogel s takim blokom napraviti sporazum. Radič hoče samo izkoristiti g. Davidoviča In njegove tovariše. G. Davidovič inavgurira novo politiko, za kar pa nima pooblastila od svojih volilcev In svoje stranke. Mogoče je bil g. Davidovič že preje tega mišljenja, toda demokratska stranka je kot taka zastopala drugo mišljenje. Radič je lahko zelo zadovoljen, ker je našel pomagače tam, kjer jih je najmanj pričakoval. Toda g. Davidovič gotovo ni zadovoljen, ker le odgovornost, ki jo prevzema napram svoji stranki, tako težka ta resna, da ga more popolnoma zlomiti. *= Kal lo dovedlo radlčevce v Beograd. Dr. Jefta Popovič je priobčil v novosadski »Zastavi« zanimiva Izvajanja o tem vprašanju. Dr. Popovič pile: Prihod radl- A«wcer ▼ akupščtno le pozdravil* demo- kratska stranka kot svoj uspeh. Demokrati ustvarjajo opoziciion&ini blok v najvažnejših trenutkih nsšeaa državnega življenja, ne da bi naznačilt cilj tega bloka. Vsa tragika demokratske stranke glede ustvarjanja opozicijonalnega bloka je v tem. da demokrati niso ustvarili temeija za izgrad-bo naše države.Tragika je v tem, ker se ti najrazličnejši element! vzdržujejo, ne da bi se med seboj duševno približali. Res >e, da imajo demokrati drugi cilj kakor pa radi-čevci, toda radičeve! pridejo v skupščino zato, da zrušijo sedanji temelj države in da na ruševinah zdradljo posebno hrvatsko republiko, avtonomno Slovenijo, Makedonijo in Bosno. Radlčevcl so hočejo s s\x>)im prihodom v skupščino boriti za isti cilj, kakor takrat, ko so pošiljali svoje spomenice Inozemstvu, samo njihova taktika je druga. Radikali so jih jrostavili pred dilemo: ali ostanejo pasivni napram končni ureditvi države in da s tem priznajo svoj popolen neuspeh, ali pa da pridefo v skupščino in da pričnejo tu borbo, ki se bo končala v njihovo škodo. Nesporna zasluga radikalne stranke je, da je primorala radlčevce k prihodu v skupščino in k prisegi kralju ta državi. *** 60 vagonov živeža la 2 milijona dl-dlnariev so poslali naši Nemci gladujočim v Nemčiji, katere bi lahko prehranllen sam Hugo Stinnes brez vsake druge pomoči. Beograjski »Balkan« ob tej priliki ostro napada Nemce in merodajne kroge, ki so jim dovolili, to akcijo. Tudi pri nas imamo kraje, kjer trpi prebivalstvo lakoto, Ako so naši Nemci tako usmiljeni . in ako hočejo še nadalje ugodno živeti na naš! zemlji, naj se spomnijo predvsem teh naših ljudi. Podobnih nemških demonstracij se ne sme v bodoče več dopustiti. Nemci »e silno motijo, ako računajo na »aše trenutne domače spore. m Odgodiiev angleško-ruske konference. Te dni bi se imela vršiti angleško-ru-ska konferenca, ki je bila napovedana ie takrat, ko je Anglija priznala sovjetsko Rusijo. Konferenca se bo najbrže vršila koncem meseca aprila. Razlog leži na moskovski vladi, ki je zavlačevala pogajanja. - Venizciistl proti vladi Papanlstasiu. Pod predsedstvom Kafandarisa se je vršilo zborovanje zmernih Venizelistov, ki so s 120 glasovi odklonili predlog za podpirani Papanastasljove vlade. Večina Venlze'1 i‘7 b?„V!ad° "ai,br?e Podpirala in sku-sala stvoriti koalicijski kabinet pod pred-aadstvom Russosa. ! Celjsko pismo. Celje, 14. ouurcau Malokatero provincijalno mesto v naši domovini se lahko ponaša s kulturnim delom svojih društev v toliki meri, kakor naše prijazno Celje. V tem pismu vam hočem nekoliko opisati delovanje naših društev na prosvetnem in kulturnem polju v minulih mesecih. Eno gotovo najvažnejših naših društev je naše Dramatično društvo, katero skrbi za redno prirejanje predstav v našem mestnem gledališču. S predstavami se je v letošnji sezoni pričelo že v zgodnji jeseni in se je do sedaj priredilo že okrog 60 raznih gledaliških predstav. Deloma so igrali naši marljivi Celjani, deloma pa so gostovali člani ljubljanskega narodnega gledali« šča. Prirejale so se drame, vslesoigre, komedije, narodne in ljudske igre, pa tudi z opereto »Mamzelle Nitouche« so nas naši vrli igralci presenetili. Naše gledališče ima nastavljene tri poklicne igralce, drugače pa marljivo sodelujejo znani naši celjski igralci, ki žrtvujejo mnogo večeren' ia prostega časa izveu svojih poklicev za našo talijo, za kar jim gre gotovo vse hvala in priznanje. Drugo važno kulturno društvo je naše Ljudsko vseučilišče. Priredilo je v letošnjem jesenskem iu zimskem časv že precej predavanj različne vsebine, ter knjigovodski tečaj, kateri je bil pred nekaj dnevi zaključen. Ta inštitucija ie v prvi vrsti namenjena izobrazbi našega delavstva. Ljudsko vseučilišče neumorno vodi g. vi. svetnik Em. Lilek. Glasbena Matica je nadaljnje važno društvo v našem mestu, ki goji izobrazbo na glasbenem polju. Ta institucija se lepo razvija pod vodstvom ravnatelja g. Karla Sancina. Delovanje našega »Celjskega pevskega društva« ie zadnje mesece počivalo. V minulem tednu je zopet pričelo z rednimi pevskimi vajamL Ce omenimo h koncu še, da smo imeli tekom sezone že okrog 10 raznih koncertov pod okriljem Glasbene Matice, bi navedli prilično vse, kar se je storilo v minulih mesecih na polju kulture in prosvete v našem mestu in smo na to marljivo delovanje naših kultur, nili institucij lahko ponosni. Šah. Urejuje M. K r a g e l j, podpredsednik »Ljubij. šah. kluba«. Končne šahovske študije svetovnega šahovskega mojstra in bivšega svetovnega pr-vaka dr. Etnan. Laskerja. Študija št. 1 (te knjige Conunou Seuse in chess 1896): Beli: Kf7; Sel; B: 06. Črni: Kh8; Lh4. — V gornji postavi dobi beli končno igro v navidezno renuiski situaciji na sledeči elegantni način: 1.) Sgl—fS. Lb4—dS 2.) Sf3—«6 Kh8—h7 3.) Se3—g4 Kh7—h8 4J Sg4—f6 ta igra je dobljena. Študija št: 2: Beli: Ke8; Ul; B: b7. Crni: Ke8; Lh 2. — Beli ima zopet potezo in dobi končna igro sledeče: 1J Lal—d4 Lh2—g3 2.) Ld4—a7 Lg3-f4 3J La7—bS Lf4—e3 4.) Lb8—c7 Le3—a7 5.) Lc7—b6 in dobi igro. Študija št. 3: Beli: Kg3; B: f4 in U2. Crni: Kh3; B: 15. — Krasna končnica kmetov, ki privede m premišljeni igri beiega do sijajne zmage: 1.) I<23—li3 Kh5—h6 2.) Kh3—g2 Kh6—h5 3.) Kg2—g3 Kh5—hf> 4.) Ks3~f2 Kh6—h5 3.) Kf2—e2 Xh5—h4 1 Ke2—d3 KM—g4 ..) Kd3—eS Kf4—h3 /i.) Ke3—d4 KXB y.) Kd4—e5 in dobi igro. Dodajamo Še naslednjo zanimivo končno pozicijo iz praktične šahovske partije, igrane med Golmavom (beli) hi znanim Loyd-om (črni). Pri postavi: Beli: K Kcl; Db5; Ta3 in hl; Sd5; B: b2, c2, g4, h5. Črni. KgS; Dd8; Ta2; in f8; Sf3; B: c7, do, i7, g7, h6 — je črni na potezi napovedal mat v 8 potezah in igral: ► I Ta2—al + ,- 2.) Th3Xal. DdS-gS + ; 3.) Kcl—-bi. Sf3—d2+: 4.) Kbl—cl. Sd2—b3+ + ; 5.) Kcl—bi, Dg5—cl + ; 6.) ThlXcl. (Ka2 bi sicer mat zabranil, nikakor pa izgubo partije, n. pr. 6.) Ka2, Dc3’ 7.) Db7, Sc5! ali 7.) Sc7:, Bal:, 8.) Sa6. Sb3, 9.) Db3: Dc6; 10.) Tdl. Da6+ Itd); 6......... Sb3—d2+; 7.) Kbl—a2, Tf8~a8+; 8.) Dh§ a4. —TaS—a4+. Šport. Nogometne tekma za olimpijski cup. * Danes se vršita dve važni nogometni tekmi za olimpijski pokal. Ob 14. ut! si stojita nasproti S. K. Ilirija in Primorje, ob 15. uri tekmujeta S. K. Jadran in Hermes, una tekmovalna para riostavita na zeleno pobe svoja najboljša moštva: z ozirom na to se obata velik športni užitek. Predprodaja vstopnic v trafiki 5ever. Šelenburgova ujioa, do opoldne. Cene: Sedeži 15 Din: stojišča 10 Din. Stojišči za dijake in vojake 4 Din, slednje sanio v predprodaji. S. K. Primorje objavlja, da se vršijo vsako sredb in soboto ob 18. url za gospode, vsaki torek in četrtek od pol 18. ga dame lahko atletski treningi. — Vsi člani in članice so dolžni redno udeleževati te treningov. — Načelnik Prvi italijanski klub v Ljubljani. Prihod- njo nedeljo igra v Ljubljani proti Iliriji reški klub U. S. Gloria. Gloria je prvi ttalllanskl klub. ki igra po vojni v Ljubljani oziroma »ploh v Slovanih. !Ž8S Dnevne vesti. Na dan aneksije Reke. Ob navzočnosti italijanskega kralja In z velikimi slovesnostmi bo danes proglašena spojitev Reke z Italijo. Zmaga nad nami bo praznovana z naravnost teatralnim pompom. Ni nevaren nasprotnik, kadar praznuje, kadar v slovesnostih troši svoje tile. Nasprotnik je nevaren, kadar dela in zato nas aneksijske slovesnosti tia Reki ne vznemirjajo. Toda prezreti jih ne smemo, ker so za nas nad vse resen opomin, kam da pridemo, če ne napnemo vseh svojih sil, če ne delamo naravnost s fanatizmom. V tem je namreč vsa naša tragika, da smo izgubili Reko v prvi vrsti vsled lastnega nedela, ker mo se prepirali za črke, mesto da bi r vso dušo delali za čim hitrejšo konsolidacijo države. Na dan aneksije Reke kličemo zato vsem patriotom: Ko proslavljajo Italijani zmago nad nami, vsi na delo za naša obrambna društva! Ko trošijo Italijani denar za slovesnosti, položimo vsi dar na oltar Jugo-slovenske Matice! Samo to sme biti naš odgovor na reške slovesnosti, samo to sme biti naš protest na aneksijo Reke! Vse drugo je fraza, vse druRo je škodljivo in na dan aneksije Reke izkazana požrtvovalnost slovenskega naroda je edino merilo naše zavednosti in edin dokaz naše pravice na Reko! Bratje! Kako bo izpadel naš dokaz? Sestre! Kako je močna naša zavednost? — Krall se udeleži 1000 letnice hrvat-škejca kraljestva. Odboru za proslavo 1000 letnega hrvatskega krajestva na Du-vanjskem polju, le na njegovo prošnjo izjavil kralj, da se osebno udeleži avgusta meseca proslave, ko bod«* svečano blai?oslov-Uena spominska cerkev kralju Tomislavu. Krall je prosil odbor, da ga redna obvešča o svojem delu. — Odločitev draglnjsklh doklad. Komisija. ki dela v ministrstvu financ na odmerjanju draginjskih doklad uradnikom, je v slavnem dokončala svoje delo o vprašanjih, koliko, katere skupine In kategorije po novem uradniškem zakonu Imajo dobiti doklade in je zaprosila poročIKr* od vseh ministrstev, v katerem bi nal bilo navedeno Številčno stanje vseh uslužbencev in njih razvrstitev. — Akcija za železničarska stanovanja v Zagrebu. Na lastno inicijativo 90 železničarji v Zagrebu ustanovili stavbno zadrugo. katere namen je graditi stanovanjske hiše za železničarje, ki 90 brez stanovanj. Stavbna zadruga sl ]• zaslgurala že večje zemljišče v bližini novega kolodvora za ranžiranje vlakov. Ministrstvo za promet je zadrugi priskočilo na pomoč a subvencijo 2 milijonov dinarjev. — Poučni izleti sarajevskih srednješolcev. V Veliki mtfi bodo napravili sarajevski glmnazilcl dvoje večjih poučnih lzetov, in sicer pojde en* skupina v Italijo, druga pa v Atene. Za poučni Izlet v Atene je vlada Že izdala dovoljenje hi nakazala podpore 4000 Din. — Zagrebška visokošolska statistika. Po podatkih statističnega urada v Zagrebu, je v šolskem letu 1923-24 na visokih šolah v Zagrebu tole število slušateljev: Na pravni laku teti 829 slušateljev, na medicinski fakulteti 757, na filozofski fakulteti 674, na iumarskl fakulteti 249 m na bogoslovni fakulteti 44 slušateljev. Skupno Ima vseučlll-Iče 2553 slušateljev (2148 moških In 405 ženskih), od katerih je 2446 rednih in 107 Izrednih slušateljev. Tehnika ima vsega skupaj 438 slušateljev (422 moškSh, 16 ženskih), od katerih Je rednih 423 in Izrednih 15-. Veterinarska Visoka šola ima 107 moških slušateljev, od katerih Je 104 rednih In 3 Izrednih. Visoka šoa zn trgovino ta promet šteje 1128 slušateljev (1030 moških. 98 ženskih), med temi 945 rednih ln 183 teredn'h. Visoka Sola za umetnost Ima 71 rednih slušateljev (61 moških In 10 ženskih). Glasbena akademija šteje 67 slušateljev (41 moških, 26 žen. skih). Višja pedagoglčna šola Ima 72 sluša-tellev (29 moških In 43 ženskih), med temi 66 rednih in 6 Izrednih Na vseh visokih Šolah v Zagrebu Je skupaj 4436 slušatetfev. Od teh 3838 mošklfi in 598 ženskih. Ljubljana. — Invalidi. Izvršni odbor Udružtnja voj-ilh invalidov kraljevine SHS v LJublianl je japrošen od Pododbora Udruženja Srbskih četnikov v Ljubljani, naj se Invalidi ude-eže pogreba umrlega četaša Andrije B Ve-aševiča. podnarednlka Zato prosimo tova- . riše Invalide, da se udeleže pogreba, ki se vrši v pondeljek 17. t. m. ob 10.’ url dopoldne te Stalne Vojne bolnice na Zaloški cesti v častnem številu. — Prosta uporaba električnega toka. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubllan! preklicuje razglas, v katerem prepoveduje porabo električnega toka med gotovimi urami — BREZPOSELNI I Vsi, n« glede na tpol ali stan, na javni SHOD. kateri se vrši v torek 18. marca ob 18. url v dvorani Mestnega doma. Pridite vsi. da skupno protestiramo proti onim. kateri bi se morali brigati za nas. In da skupno zahtevamo tisto. kar nam gre po vsej pravici za naš obstanek. — Odbor za pomoč brezposelnim. — Sprejem r otroško bolnico v Ljubljani te vrši počenši z dnem 15. marca 1924 izključno la v splošni bolnici v Ljubljani. — Mestna občina ljubljanska Je poklonita namesto venca na krsto bivšega občinskega svetovalca ravnatella Ivana Šubica 600 Din za slepce. — Osnutki za plakat Ljubljanskega ve* lesejma. V sredo 13. t. m. se je vršila seja predsedstva glavnega odbora' In upravnega sveta velesejma, katere so se udeležili tudi gg. dr. Mlljutln Zarnik, akad. slikar Ivan Vavpotič In akad. kipar Rihard Jakopič; Imenovani gospodje 90 tvorili |ury pri ocenjevanju predloženih 31 plakatnih osnutkov. nagrado se le dodejilo osnutku pod šifro Wojvr«U. C. Josip BeaaL — U. nagrado Ljubljana, 15. marca. se Je prisodilo osnutku »Globus«, g. Trpin. — III. nagrad« šifri »Naše* g. prof. Saša S a n t e I. Nadalje so bile določene tri pri-znanice, in sicer za osnutek »Tovor«, prof. Saša San tel, osnutek »Ciogo«, Bogumil Gorazd in mali osnutek na kartonu, geslo »Rudeče + modro = črno«, ime nepoznano. — Našla se je zlata zapestnica z obeskom. Lastnica k> dobi nazaj pri dopoldanskem plačilnem natakarju v kavarni »Zvezda«. — Umrli so v Ljubljani: Dne 13. marca: BotIs Zorec, sin varnostnega stražnika, 2 Jeti. — Dne 14. marca: Ivan Rakovec, orožniški narednik v p.. 79 let. — Dr. Fran Kos, profesor v p., 70 let. — Podjeten ženin. Policiji se je posreči’©, da Je aretirala nevarnega in zek) podjetnega sleparja in sicer bivšega poskusnega orožnika v Cerknici Josipa Majerja, doma iz Brezovice pri Voloski, oženjen in ločen z neko Josipino Grudnovo iz Cerknice. Majerja so zasledovali že dalje časa zaradi goljufije in tatvine. Majer pa se ie potepal okoli ln se je ženil. Izdajal se Je za Josipa dr. Starmana pl. Podgrajsk.vja, odvetnika v Gorici. Imel Je izredno srečo pri nevestah in Jih je več prav pošteno potegnil s starši in sorodniki vred Seznanil ?e Je tudi v Ljubljani z neko mlado gospodično iz boljše družbe. V par tednih sta se zabubila In v splošno zadovoljnost družine tudi zaročila. Zaročcnec je zatrjeval, da je njegov oče upokojen major, že staT in bolehen. Da podpre to svojo laž. je lansiral v neki ljubljanski dnevnik tudi prav čuden parte, da Je umri v Voloski upokojeni major pl. Starman to je njegov izmišljen! oče. Kot bogat ln ljubeznjiv zaročcnec ie izvabil od srečnih staršev tudi preccjSnje posojilo. Spodletelo pa je pustolovskemu ženinu pri neki rospodični-«nevesti« v St. Petru na Krasu. Tudi njo je zasnubil in jo vabil v svoje mreže. Ko je mecf drugim zvedel, da Ima dekle precej imovitega svaka v Celju, je sklenil, da tudi njemu nekoliko cltjSa mošnjiček. Ukradel je dekletu pismo, ki ji ga je pisal imoviti svak. Z ukradenim pismom se ie nato napoti, Majer na štajersko k nevestinemu svaku, kateremu se je predstavil kot ženin in zaupni odposlanec njegove sorodnice. V imenu »neveste« ga je prosil, da nal mu izroči 1000 Din in sicer pod pretvezo, da Je bila dekle okradena in da mora povrniti škodo. Celjski svak je bi! pa bolj prevklen in ie pisal svoji sorodnici v Št. Peter, kaj je na stvari Z njenim odgovorom je bila razkrita Majer jeva pustolovščina in prebrisani slepar je zavozil s svoje ženitovanjske poti v zapore. — Zasačena cerkvena tatica. Cerkovnik nunske cerkve je že večkrat opazil, da zmanjkuje Iz nabiralnika denar. Postal je pozoren in se je parkrat skril v cerkvi. In res se mu Je posreči o, da je zasačil tatico. Okoli 10. u^e dopoldne je prišla čedno oblečena mlada ženska in Je začela z dolgo žico loviti bankovce po nabiralniku in jih ie tudi več izvlekla. Ko je odšla Lz cerkve, !e šel cerkovnik ra njo. In jo je izročil na Marijinem trgu stražniku, ki Jo je odpeljal na policijo. Tam 5» ugotovi l, da jc tatica še ko-mai 23 letna šivilja Gizela Dermota, ki je že delj časa brezposelna In jo policija pozna že tudi radi tajne prostitucije. Dermotova je priznala, da je že večkrat izpraznila nunski nabiralnik. — Zagonetna eksplozija, V pritličnem stranišču Predovičeve hiše na l^ljanskl cesti št. 54 so začull stanovalci predvčerajšnjem močno detonacijo. Zračni pritisk je bil tako nočaa, da je porušil cev in leseno oporo in je bilo razbitih po hiši tudi \eč šip. Med strankami — stanuje jih v tej hiši 36 — Je nastala panika in lj"die so begali prestrašeni sem in tja. Kaj Je povzročilo eksplozijo, se do sedaj še ni moglo točno ugotoviti. — Maščevalno dekle. Zelo dobra prijatelja sta si bila 17letna Marija Oven in ključavničar S tek la s. Oba sla bila usluž-bena v dež?!ni bolnici. Obljubila sta sl zakon. Kar naenkrat se le pa Steklas premislil. da bi vzel Marijo In ji Je pisal poslovilno pismo. Marija je bila zelo užaljena. Napotila se je v bolnico v sebo Steklasa m ga pozvala k sebi. Steklarovi tovariši so videli razburjeno Marijo in odsvetovali nezvestemu ženinu, da bi prišel v bližino Marije. In prav so ravnali. Marija Oven je medtem, ko je čakala na svojega nezvestega, skrila pod posteljno odejo samokres z namenom, da ga uporabi v tistem trenutku, ko Ji bo Steklas še enkrat ustmeno iž:avil, da jo ne mara več. Nesrečna zaročenka premišljuje sedaj svojo usodo v zaporih ljubljanske policije. — Policijsko ovadbe. Včeraj so bile vložene sledeče ovadbe: 2 radi kaljenja nočnega miru, 14 radi pasjega kontumnea, 1 radi prestopka cestno-polcijskega reda, 1 radi neprijavljenega plesa in 1 radi nedostojnega vedenja. — Tatinski tovariš. Kroj^Sld pomočnik in posestnikov sin Lebar D., doma Iz Srednje Bistrice, je ukradel svojemu tovarišu Mihaelu Ziherlu v Ljubljani srebrno moško uro z verižico v vrednosti 500 Din in je neznano kam pobegnil. — Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani Ima svoj redni občni zbor v torek dne 18. t. m. ob 7. url zvečer v restavraciji pfi »Mraku* na Rimski cesti. — Tombola poštnih uslužbencev se vrši 27. aprila na Kongresnem trgu. Tablice po 3 Din prodajajo vsi pismonoši v Ljubljani, v Šiški, na Viču In v Mostah. Tombola bo Imela zelo veliko krasnih dobitkov. Odbor poštne organizacije pričakuje, da se bo občinstvo v veliki meri odzvalo nakupu tablic. Maribor. — Radi krize, v kateri se nahaja tukajšnje narodno gledališče vsled nizko odmerjene državne podpore, je skical ravnatelj opere g. Mitrovič v petek zvečer anketo vseh prijateljev gledališča. Sestanka se Je udeležil med drugim tudi veliki župan gosp. dr. Ploj. Po poročilu upravnika gledališča g. dr. Brenčiča se je razvila živahna debata, tekom katere Je g. veliki župan ponovno Izrazil svojo pripravljenost, da v »tvarl posreduje na merodajnih mestih In da po svollh močeh pomore k odvrnitvi težavnih posledic, ki groze našemu gledališču. Končno je bil Izvo Jen odbor z g. velikim županom na čelu, čigar naloga Je, da uvede potrebne korake v stvari, nakar se skliče širša anketa o gledališkem vprašanju. —• V tekstilni Industriji Doctor in drug zaposleno delavko Josipino Kozilovo Je zgrabil stroj ln JI tako težko poškodoval prsni koi. da so k> morali prepeljati v boJnloo — V minulem tednu ie umrlo v Mariboru 11 oseb. in sicer 4 moškega in 7 ženskega spola. — Trgovski gremlj Je sklenil, da na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. ostanejo ugo-vine dopoldne odprte. — Za veliki zvon stolne cerkve, ki Je poči! med zvenenjem ob smrti kralja Petra I. Osvoboditelja, se je uvedla s strani stolnega župnišča akcija, da se potom prostovoljnih prispevkov omogoči prelitje zvona. — Nočno lekarniško službo Ima v prihodnjem tednu mestna lekarna na Glavnem trgu. Celle. — Občinski svet ie Imel v četrtek zvečer svojo sejo. V začetku seje se je župan dr. Hrašovec v lepih besedah spominjal dveh zaslužnih mož katera so poožili v grob, ministra n. r. Vilima Bukšega, kateri si je priboril z delom »a konsolidacijo naše države in s svojim delom za zboljšanje položaja jugoslovenskega prolctarijata neven-ljivili zaslug, dalje nadzornika Ivana Snbtoa, ki sl Je Iztekel velike zasluge za naše obrtno šolstvo. Občinski cvetniki so pokojnikoma zakical »Slava!«. Zupan je nato poročal. da je v četrtek v Imenu mestne občine čestital starosti celjskih Slovencev dr. Ser-necu ob priliki njegove 80 letnice. Spominjal se je slavljenčevega delovanja za slovensko stvar v Celju v letih ko so nas tlačili naši narodni sovražniki. Na predlog občinskega svetnika dr Kalana je bi! dr. Josip Sernec imenovan č*stnlm meščanom celjskim. Za predlog so se izrekli tudi odborniki narodno-socijalistlčne in socijalno-de-mokratske stranke. Obravnaval in sprejel se je nato poslovni red za uradništvo mestnega magistrata. Učiteljstvu meščanskih Sol v Celju se je dovolPa odškodnina za kurjavo, razsvetljavo In stanarino. V domovinsko zvezo se je sprejelo 5 prosilcev. Sk e-nilo se je vlož‘tl ugovor proti premestitvi upravnega sodišča za Slovenijo Iz Celja. Mestni iarnl cerkvi *<* je dovolilo znesek 5000 Din za nabavo novih zvonov. Sklenilo se je prirediti v Celin anketo po vzorcu one v Mariboru, na kateri bi se obravnavalo vprašanje, kako odpomoč! vedno se množeči brezposelnosti našega delavstva. Razpravljalo se je dalje še o nekaterih drugih občinskih zadevah, kakor glede grobo" na mestnem pokopališču, ki zapadejo po 20 letih, glede športnega prostora »Glazije«, da bi se ista preuredila v igrišče, o čemur pa se ni moglo sklepati, ker Je seja portala proti koncu radi odhoda nekega klerikalnega odbornika nesklepčna. Nerešenih Je ostalo radi nesklepčnosti seje več zadev. »I 16.) 17.1 marca lij *■deL 20.) 21.1 marca tli “• >mesaiina< Tragedija lepe lene V glav. vi. najdivnejša žena Italije Slina di Ugnoro in spličan Narin Kuzmič. — Mestno gledališče. Danes v nedeljo opoldne ob 4. url M vprizori zadnjič v tej sezoni opereta »Mamrelle Nitouche« pri znižanih cenah. V torek 18. t. m. Je premijera »Vzgojitelj Lanovec« za A-abonement. — Ljudsko vseučilišče Je v minulem tednu priredilo predavanja »o Dalmaciji« s skeptičnimi slikami kr svoje člane in za šolsko mladino. Članom Je predaval g. vladni svetnik Lilek. gimnazijcem g. Darko Cer. nej. na meščanski šoli g. strok, učitelj Ivan CerneJ, na osnovni .šoli pa g. učitelj Pregelj. — Alatlncja Glasbeno Matico se vrši na praznik dne 19. t. m ob po' 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Sodeluje celjski komorni kvartet. — Oblčalnl živinski In kramarski sejem se bo vršil kakor vsako leto, tudi letos na sredpostno soboto dne 29. marca, — Kovaška obrtna zadruga v Celju. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je odobril z odlokom cd 3. t. m. ustanovitev »Kovaške obrtne zadruge v Celju« za politični okraj celjski, vštev. Š1 sodni okraj rogaški — Zdravstveno stanje je v Celju zadovoljivo. Zadnje čase se niso pojavile nalezljive bolezni razun par slučajev lahke influence. — Sokolsko društvo v Celju sklicuje za pondeljek 17. t. m članski sestanek ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Obravnavala se bodo važna vprašanja z ozirom na Savezno skupščino In zagrebški sabor. Iz raznih krajev. — Radi 10.000 dinarjev je hotel ubiti svojega očeta. V selu Ormu pri Subotici, se Je pretekle dni zgodil čuden slučaj. V hišo Urbana Tapodla je prišla neka ciganka. Doma ni bilo nikogar drugega, razen 20 letnega sina Matije. Ciganka Je pregovorila Matija, da mu prerokuje. Ciganka mu je prerokovala, da bo zelo srečen, da bo postal velik gospod svetovnega slovesa, seveda samo pod pogojem, če Izroči ciganki 10.000 Din. Matija ni mnogo razmišljal. Sel Je in ukradel očetu 10.000 Din In jih Izročil ciganki. Po tem dogodku 90 Matijevi roditelji opazili, da se njihov sin nekam čudno obnaša. Za tatvino 10,000 dinarjev Še niso vedeli. Neke noči pa. opazijo roditelji, da se približuje sin Matija očetovi postelji z nožem v roki. Oče in mati sta skočila po konci, zagrabila Matijo In ga naznanila policiji. Pri policiji je Matija vse priznal. Izjavil je. da je imel namen ubiti očeta da bi oče nikdar ne zvedei za njegovo tatvino. Matija je bil pridržan v zaporu, dočlm se le za ciganko izdal* tiralica. — Nevarna Igra. Iz raznih krajev v Sloveniji prihajajo poročila, da izvablja troje Dalmatincev po gostilnah od gostov večje vsote denarja potom igre, ki doslej še ni bila znana pri nas Slučaji so se zgodili navadno takole: V gostilno, kjer je bi o več gostov v dobrem razpoloženju Je prišel Dalmatinec in pričel razkazovati novo igro, ki obstoji iz dveh kolobarjev, v katerih je zataknjenih 6 kegljičev tako, da Igra lahko naenkrat 6 oseb. Na kegljiče se je potem stavilo in kdor je enega izmed 6 kegljičev podrl, je dobil primeren dobitek. Na kegljiče se je lahko stavila poljubna vsota, ki Je bi'a tembolj visoka, čimbolj so postajali igralci pri igri Tazgreti. Tako! po otvoritvi nove igre sta prišla za Dalmatincem v gostilno še dva njegova tovariša, ki sta tudi stavila na kegljiče in zadela lepe dobitke. Dobivala sta pa pri igri saino nazadnje do-šla Dalmatinca, ki sta bila očividno z ime-jiteljem igralnice dogovorjena. Vsi ostali, ki so se pa tudi udeleževali igre, so navadno izgubljal, nekateri celo več kot 1000 Din. V kamniškem okraju je bila žandarmerija obveščena o hazardnih igralcih in je vse tri Dalmatince aretirala Pri žandamieriji se je imejitelj Igralnice, ki je tako nesramno izkoriščal naše ljudstvo, izgovarjal s tem, da ima za to igro dovoljenje. Izkazal se le z »dozvolo« notranjega ministrstva, ki mu hazardno Igro dovoljuje pod pogojem, da se v vsakem okraju zglasi pred otvoritvijo igre pri dofčnem županstvu in plača igralno takso. Nerazumljivo je. kako je moglo ministrstvo izdaM dovoljenje za hazardno igro! — Železniška nesreča v Virovltlcl. Dne 14. t. m. je na danes še nepojamlen način prišel skladiščnik delavec Mato Šturm pri razvrščanju "agonov med odbijač? in le bil težko ranjen. V brezupnem stanju je bil odpeljan v bolnico In je zelo malo upanja, da bo okreval. — Najmanjši Inžener na svetu. V zimskem semestri je bil na beograjski tehniki diplomiran za Inž. arhitekta Voj a Simič. Novi inžener Je star 23 let in ni večji od 5 letnega dečka. V svojem petem letu starosti si je nakopa! prehlad in s tem težko živčno bol^rcn. Z operacijo nekega dunajskega zdravnika se je posrečilo, da je ozdravel, vendar oi tistega časa dalje Simič nič več nf rasel. Danes ni prav nič večji, kot je bil takrat, ko je bil star 5 let. Inžener Simič jn navd”šen športnik, in sp s prav posebno vnemo posveča nogometu, jahanju, plavanju in drsanju. Kakor poročajo beograjski listi, ss šteje inžener Simič med najboljše beograjske plavače. — Dvte-nje potopljenih ladij na Jadra-bu._Tvrdka Aleksander Pavlovič in Mihailovič je za 36.000 Din dobila od v ade dovo-Ijenje. da sme iz morskih gkibin dvigniti troje ladij, ki so bile pote -Ijene za časa voi-ne. Potopljene ladje so bile last Italije in je ena izmed nflh »Garibaldi« 100 do 120 metrov pod vodo. Država si je izgovorila pravico odkupa orožja in licitacijo materijala za vse ladje, ki bi se dvignile. — Pasivna reslstenca protestantovskega duhovnika. Protestantovskl duhovnik v In-djiji, Zeber po Imenu, se nikakor ni mogel sporazumeti s svojo cerkveno občino glede povišanja bire. Pričel je izvajati pasivno resistenco. Lepega dne je zaprl cerkev ter ni hotel vršiti nobenih cerkvenih obredov, ter je celo zabranil, da bi se v zvoniku zvonik). Pasivna resistenca protestantovskega duhovnika je pa vernike tako razburila, da so nekega dne udrli v župnišče, odvzeli s silo ključe od cerkve in zapretili, da odstavijo duhovnika, če ne bo hotel vršiti svoje službe. Sokolstvo. Društvo za zgradbe Sokolskega doma v Spodnji Šiški Ima svoj redni občni zbor v nedeljo 16. marca ob 15. uri v sokolski telovadnici. — Odbor. Sokolsko društvo na Viču vprizori danes ob pol 8. uri zvečer Linhartovo veseloigro: »Matiček se ženi«. Predprodaja vstopnic pri br. Uranu na Glincah in br. Jeloč-niku v Rožni dolini. Primorske vesti. p Da se ne pozabi. Nedavno Je bil razpuščen fašij v Kojskem. Slovenska vas oa ni mogla dalje vztrajati brez te Italijanske organizacije in tako Je bil fašij dne 9. t. m. nanovo ustanovljen Seveda Je tako svetov-novažni dogodek primeroma osvetlila faši-stovska »Nova Doba«, ki je vedno na mestu. kadar le treba braniti italijanske namere proti slovenskemu žlviju. List pravi, da so zginili elementi starih nazorov in prepustili mesto možem, prožetim z duhom modernega časa. Srečno Kojsko! Tl možje, ki so prožetl 7 duhom modernega časa pa so župan Obljubek, podžupan Sirk, podžupan Vendramin in učitelj Zgonik. P Volilni boj goriške »Novo Dobe«. S tem, da ni bil na fašistovsko tisto sprejet noben slovenski fašist, je bi'a goriška »Nova Doba« obsojena v volilno mrtvilo. Celo njenim puhloglavim urednikom se zdi neverjetno, da bi mogli s svojim pisanjem pridobiti samo eh glas za fašistovsko listo. Radi tega brezupno napadajo politiko slovanskih voditeljev. Tako je zadnja številka cela zbirka psovk podtikanj in dcnuncljaclj na račun slovanskih državnozborskih kandidatov. Tako pravi o odlvoru. ki Je Izdal volilni proglas na ljudstvo, da Je nenadoma opustil jugoslovcnsko in presedlal na »slovansko« stališče, ker so gospodje uvideli, da bi bila prevelika nesramnost nazivljati se še po hinavskih poklonih na naslov fašizma ln italijanskega naroda za jugoslovenske državljane. Nadalje očita kandidatom, da silijo v ospredje Iz zgolj sebičnih namenov. V Rim so šli, da bi kompromitirali celo osrednjo vlado. Da se spozna moralna vrednost df. Wilfana in dr. Besednjaka, je treba samo pomisliti, da sta bila oba gospoda še včeraj hujskača napram državi, da se pa že danes Plazita pred vlado. Najlepša pa je trditev, da skušajo sedal tl gospodje v fašizem, ki jih je seveda odklonil. — To je torej duševna hrana, ki jo nudijo čitateljem stokrat bolj bedasti Peternel, Bandej in »-ravnatelj« Ipavec, ki se vsled zauživanja alkohola že tako trese, da ne more s čašo v usta. In ta človek, ki se Je še nedavno ogreval za napredek Slovencev, nai bi bila zvezda vodnica našega primorskega življa? Izdajalcll p Požar v Rlcmanjih. V petek Je zbruh-nil v hiši ricmanjskega posestnika Zuljana požar, ki le kljub takojšnjemu gasilskemu delu upepelil dve posestvi. Škoda Je ogromna. Zgorel je ves pridelek In vse poljsko orodje. Požar Je najbržc zanetila zlobna roka. p Kam pa sedaj? Vodstvo goriškega fašja je te dni izgnalo iz svojp organizacije slovenskega fašista Jurija Vuka. Izgnja ]e bU radi nevrednosti VZGOJA PRITLIČNEGA SADNEGA DREVJA. * O tem predmetu je predaval v pete* zvečer v fizikalni dvorani moškega učiteljišča g. Humek. Naglašal je, kako je splošna želja vseh posestnikov vrtov, da si vzgoje lepo. rodovitno sadno drevje. Vendar pri nas, na ža ost. ne opažamo lepo urejenih vrtov, še manj pa dobro gojenega sadnega drevja. Vzrok temu je premajhna potrpežljivost pri vzgoji drevesa, katero ne zraste v enem ali dveh letih, marveč ga je treba negovati, da nam rodi obilen iti plemenit sad. Pri vsem tem pa Je treba imeti dovolj zanlmania. veselja, znanja ln dobre volje. Kdor Ima ljubezen do sadnega drevja In njegove vzgoje, ta najde sredstva in pota, da se pouči o pravlni sadjereji. Govornik omenja, da je namen njegovega predavanja za enkrat le ta, da poda informacije, pobudo in orijentacijo k vzgoji sadnega drevja. V prvi vrsti je treba strogo ločiti meščanske vrtove od onih na deželi. Meščanski vrtovi so majhni: zato si moramo tu želeti pritličnega, a rodovitnega drevja. ki naj bi nudilo dober sad in obenem bilo okras vrtu. Na deželi, kjer imajo obsežne sadovnjake, lahko goje drevje z visokim deblom, kajti tam ni vprašanje prostora tako pereča stvar. — Predavatelj je nato priporočal hruško, kot edino sposobno drevo, ki «*• da najuspešneje in tudi najlažje gojiti. Hruško je treba cepiti na kutino. Jablane ne priporoča za umetno vzgojo, vsaj za začetek ne. Ce pa se 4cdo odloči za jablano, tedni naj jo cepi na paradiževec. — Govoril Je še o raznih oblikah umetno vzgojenega sadnega drevja, kakor vretenčasto piramido. pravo piramido, špalimo napravo, obliko, Imenovano »pokončni kordon«, vfličasto obliko, palmeto s 4, 6. 8 vejami Itd. Končno je omenil pogoje za uspešno gojitev, ki so potrebni za čvrsto in zdravo rast. TI pogoji so predvsem dobro pripravljena zemlja. nepoškodovani mladi cep’jenci In pravilno obrezovanje. — Vseskozi zanimivo io poučno predavanje Je bik) zelo dobro obiskano. Dopisi. Dolnja Lendava. V Dolnjo Lendavo so orožniki pripeljali vojaškega begunca na vojaško komando, ki ga Je pozneje izročila vojaku, da ga pelje v Varaždin. Na kolodvoru v Dolnji Lendavi je oddal službuiočS vojak vojaškega begunca v varstvo drugemu vojaku, da ie lahko medtem pri blagajni predložil v potrdilo potne listine. Vojak, ki Je sedal stražil vojaškega begunca, se Je nekoliko poigral s puško, ki se mu Je pri tem sprožila In Je krogla zade'a vojaškega begunca tako nesrečno, da je smrtnozadet po kratkem času preminul. Vojak uvidevši svojo nerodnost ln nesrečo. Je skušal ubežati, a ga je na begu orožništvo prijelo In oddalo v zapore. — V Trnju so v noči 12. t m. ubili trije roparji pred kratkim Iz Amerike došlega oženjenega posestnika Huzjana. Roparji so namreč v Huzjanov* hiši hoteli krasti. Huzijan Je roparje pregnal Iz svoje hiše, jih zasledoval in ko je enega izmed njih prijel, je ta oddal dva strela Iz samokresa, ki sta oba Huzjana zadela Huzjan je vsled zastrupljenja krvi kmau nato umrl. — Povodom neke pustne veselice Je občSnskl pastir v Dolnji Lendavi * nožem napadel občinskega redarja ter ga na roki ranil. Redar je napad odvrnil z udarcem s sabljo, na kar so s krvjo oblitega pastirja vtaknili v zapor. Iz strankarskega življenja. Narodna socialistična stranka v Ljubija!!! sklicuje za nede jo 23. marca 1924 v veliki dvorani Narodnega doma V Ljubljani V. redni strankin zbor. Na dnevnem redu je poleg poročil načelstva in volitve načelstva referat Ivana Deržlča o notranji ln zunanji politiki, referat dr. Ivo Polltea o ustavnem vprašanju in referat Rudolfa Juvana in Ivo R o g 11 č a o socljalnl zakonodaji. Zborovanje se prične točno ob 9. url dopoldne. Zborovanja se udeleže tudi zastopniki češkoslovaške socljallstične stranke, med njimi posl. Spatn£ in Trnobransk^. — Istega dne zvečer priredi na čast gostom strankinega zbora NSS Izobraževalno društvo »Bratstvo« v veliki dvorani Narodnega doma akademijo z Izbranim sporedom. Današnje prireditve: V Ljubljani: Drama: Ob 15. uri: »Mogočni prstan«. Znižane cene. — Ob 20. url: »Kamela skozi uho šivanke«. Izven. Opera: »Manon Lescaut«. Izven. V Filharmoniji: Ob 11. uri dopoldne■ Vokalno recltacljska matineja. Šentjakobski gledališki oder: »Te mo dre oč!« In »Ljubosumnost«. Kino Matica: »Glas Iz globine«. Sen-zac. avanturistična drama. V glavni vlogi Joe Lars. Kino Ideal: »Legenda dvorca Mund-hyttan«. V glavni vlogi Eelnar Hansson. Kino Tivoli: »Pravica prve noči«. Historična drama. V glavni vlogi Rudolf Klein Rooge. Kino Ljubljanski dvor: »MesaJina«, Tragedija lepe žene. V glavni vlogi Rina di Llgnoro. V Mariboru: Narodno gledališče: Ob 15, uri: »Ca- rostrelec«. Kuponi. — Ob 20. uri; »2X2* 5«. Red D. V Celju: Mestno gledališče: »Mamzelle N*> touche«. Znižane cene. V pondeljek, dne 17. marca v Ljubljani: Drama: »Ašantka«. Red F. Opera: Zaprto. V Unionu: »III. slnfonlčnl koncert Muzike Dravske divizije« ob 8. url zvečer. 1 Kino Matica: »Glorla Coogan« v Igri »Mala spletkarica«. Kino Ideal: »Pot k svetlobi«. Družabna drama. V glavni vlogi Hanni Relnvald. Kino Tivoli: »Lov za ženo«. Kriminalna drama. V glavni vlogi Maud Marlon. Kino Ljubljanski dvor: »Mesallna«. Tragedija lepe žene. V glavni vlogi Rina dl Llgnoro. Nočna lekarniška služba v Ljubljani! Tekoči teden: Lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv, Petra cesti in Jošt v Sp. Šiški. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni uredniki Železnikar Aleksander. Tlaka »Zvezna tiskarna« jr ljubllan* Gospodarstvo. Maše gospodarstvo in taji kapital. O vprašanju tujega kapitala v naši državi je pred kratkim napisal v beograjskem »Trgov. Glasniku« članek načelnik v našem ministrstvu za trgovino to industrijo, g. M. Savid. Njegovo stališče je, da mora država z vsemi sredstvi onemogočiti dostop tujemu kapitalu v naše gospodarstvo. Tega napačnega stališča ni mogoče zagovarjati niti s strogo nacijonalnega stališča, absolutno nemogoče pa tudi iz vsakega drugega vidika. Predpostavljajo seveda razmere, kakršne sedaj faktično so, in ne, kakor bi naj morda bile. Postaviti se moramo na realno podlago ® izločiti iz razmotrivanja vsakršno ®ožnost, ki je sedaj ni in ki zaenkrat tudi ni dosegljiva. Ce bi bilo naše gospodarstvo tako naloženo s kapita'om, da bi velik del j®ga kapitala ur našel zaposlitve doma ® bi jo moral iskstl drugje, potem bi se Pač dalo zastopati stališče gospoda ^aviča, da se tujemu kapitalu zabrani v °aše gospodarstvo. Toda v sedanjih razmerah je to popolnoma izključeno. V naši državi, ki je pred vsem agrarna, se niti poljedelstvo re more Povzdigniti na ono višino, kakršno bi zahtevalo intenzivno gospodarstvo, ireba bi bilo *ol, tečajev, potovalnih jrciteljev, modernih strojev itd. itd., da ^ se vsaj polagoma približali modernim Poljedelskim državam. Toda za vse to ni denarja, ali vsaj doVolj ne. Ven-®ar nam daje naša zemlja tudi v sedanjih razmerah toliko pridelka, da mo-velik del izvoziti. Toda izvoz surovin za napredno državo ni racijona-^ zato ji je v prvi vrsti potrebna vsaj poljedelska industrija. Država mora stremeti za tem, da predela svoje pridelke doma ter da jih izvozi v predelanem stanju. Zato pa je zopet potreben denar — ki ga pri nas ni, ali vsaj ne zadosti. Poleg tega Ima naša država ogromna prirodna bogastva, neizrabljene vodne sile in rudninske zaklade. Vsi ti zakladi nam prav nič ne koristijo, če jih ne izkoriščamo. In sami jih ne moremo; radi tega na jih vendar ne bomo pustili popolnoma zanemarjenih, če ne premoremo sami dovolj rHmtnega ka-pitala, se je treba obrniti drugam, da nam pomaga tuji kapital, dokler se gospodarsko toliko ne okrepimo, da moremo postati samostojni. 7?to nam je inozemski kapital neobhodno potreben in ga noramo skušati privr.biti, ne mu pa stavPnti ovire. Kaj bi bila danes Avstrija brez tujega kapitala? S pomočjo tega se je njeno gospodarstvo saniralo in dvignilo iz kao^a: danes je že moremo smatrati za popolnoma urejeno. S prekomernim dotokom tujega kapitala so s;cer res združene gotove velike nevarnosti: toda pr1ža)ev v plodovite ravnico, eomiljeiije za trgovino nesposobnih vinskih proizvodov ln nevarno Ur kuje alkoholizma. To težko stanje našega vinogradništva znači torej propadanje narodnega blagostanja. zdravja in delavnih sil. Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva zabranjuje sicer sajenje direktno rodeče loze, a ta zabranitev se ne izvaja in se niti ne more uspešno izvssti, dokler se z zakonodajnimi in sistematičnimi ukrepi ne uredi vprašanje obstanka posto-ječih velikih površin te vrste vinske loze v naši državi. Interesi narodnega blagostanja zahtevajo imperativno, da se pobija in onemogoči vsaka pnoizvodnia v državi, ki pri izgubi delovne sile in prirodne energije nima vrednosti v trgovini. Radi *ega so sk enill vinogradniki zahtevati od ministrstva poliepri-vrede in vod izdatni in ceneni agrarni kredit za povzdigo cepljenih vinogradov za kraj«, kjer se nahaia veliko direktno rodeče loze. najstrožjo izvedbo zabranitve sajenja, reklame in prometa lake loze: uvrst^nje zaščitnih ukrepov proti špekulativni manipulaciji z vinom take loze v novi vinski zakon, pospeševanje produkcije cepljenih trt, prevedbo statistike direktno rodečih msa-cHv, znanstveno ans-Hzo vina teh nasadov, donešenje prehodnih zakonskih ln zaščitnih ukrepov proti tem ž» obstoječim nasadom: rarrestitev vinarski!: strokovnjakov v vsakem '’e',iem vinomrii«. obvezno učenje "ep-lienja zr vse Mstnike- direktno rodečih nasadov. poskusi z mii^emenitejšimi direktno rodečimi francoskimi hibridi, ustanovitev strokovnih odborov za organizacijo literarnega delovanja in j*yn« propagande ProH tej trti v vseh pokracali kjer se naluiajo d^ektno rodeče trte. Tržna poročila. ;-rro. Novi Sad, M. narca. Pšenica 50, ječmen 300 do 330. ko-uza 245 do 260, nio-ka »6« 315 do 332..V dinarjev Budimpešta, 13. marca. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 31,S do 330, rž 270 do 275, Ječmen za krirn ?T0 do 310, za p!vo-vame 305 do 315, c'rs 260 do 270, koruza 25F do 200, otrobi 'H* do 190, lucerna 8 do 9. Budimpešta. 1?. marca. (V tisočih madž. kron.) Voli boliši 11.2 do 15.5, srednli 10 do 11, slabi 8 do 0.6. b:ki 10 do 15, bivoli 8.5 do 11, krave bo'jše !0.2 do 12. izjemoma 12.5 do 17, slabše 7.S °,8. drobnica 5.7 do 7.5. Junci 9 do 12, svinje lahke 22 do 23.5, mednje 22 do 24, težki 22 do 25. PERUTNINA. Zagreb, 14. marc’. Kokoši (par) ^7.5 do 150. purani (komad) 150 do 187.5. g^sl ?5° do 225. zaklani piščanci (komad) 50 do 70, rurani 150 do 176, gosi kg 40 do 4?.5, ror.Je salo kg 70, r^sin mast kg 80, srh o trosje meso kg 100, gosji ocvirki kg 100, gosja jetra po velikost! in kvaliteti 50 do 150 dinarjev. Beograd, 14. marca Kokoši 35 do 60, pure 60 do 150, posi 70 do 100, race 45 d*? 70 dinarjev. j vre a. Zagreb, 14. ms^ca. Produkcija narašča. vendar so ostale '•rne še neizpreme-njene, povprečno 1.10 Din za sveže blago. Izvoz ni velik, edir^ Nemčija nastopa kot pomembnejši kupec. X Vinska trgovin* v Dalmaciji Je meseca februarja običajno zelo živahna. Letos na je skoro popolnoma počivala in je bilo predanega le nekai ;nalega vina za domači konrum.^ V severni Balmacljl cene padajo, v srednji in lužni pa so še čvrste, zlasti za boliša v.na. Cene sc gibliejo 23.75 do .35 dinarjev. Žganje notira 32.50 do 37.50 za centi stopnjo. X Nakup parnikrt v AngllU. »Prva dalmatinska trgovska družba« v Oružu je ku-pda v Angliji parnik z 1000 tonami. Parnik bo dobil ime »Dalmrimski I«. X Dohodki od Izrednega davka. V času od ». julija do 31. oktobra lanskega leta Je znašal izredni (500% ni) davek 155.618.186 I>in. Meseca novembra je znašal ta davek 85,991.401 Din. X Povišanje cbrrptne mere v Ceško-^'evaškl. Češkoslovaški bančni urad ie povišal obrestno mero za eskontranje menic in vrednostnih papirjev od 5 na 6V5%. za lombard državniii papirjev od 7 na 8“% in za Vunbard drugih vrednosti od 7'4 na ^ X Popuščanje Industrijske krize v Če-i JkoslovaŠkl. Tekstilna industrlia na Morav-| skem Je sedaj že ta! tudi splošnega zanimanja, ker nam pred-očuje, kako napreduje avstrijska država v sanaciji z delovoljnostjo In vstrainostjo, kar Je za srednjo Evropo eksemplifikntivno za odstranitev gospodarskih zmešnjav. Brošura se naroči pr! »Verlag dw W’iener Lltera-rischen Anstalt A. O.« VVIefl l. Bognergtsse 4t 1 12400 arvstr. krott To in ono. Nevi vld!ki e«5Qšanske zgodovine. Kdor bo čez tisočletja pisal zgodovino naše dobe. bo moral Angleže označiti kot nekake vladarje sveta, kajti nobena država ni tako razsežna kakor Angleška in noben narod ni naselil svojih sinov na tako različnih in razsežnih straneh kakor angleški. Iz primeroma male otočne Anglije se ie razlil tok angleškega ljudstva na vse strani. Angleži naseljujejo skoro cck* Severno Ameriko, imajo svojo ko on jo v Južni Ameriki, njihova Je cela Avstralija s Tasmanijo in Novo Zelandijo, v njihovi posesti ie velik del Polinezije, cela Zapadna Indija, velik del Afrike in poleg tega še razni manjši otoki in drugi kontinentalni predeli. Primerjamo jih torej lahko s starimi Rimljani. ki so bili gospodarji vseh pokrajin ob Sredozemskem morju in za tedanji čas — vladarji sve*a. Taki vladajoči narodi, kakor so danes Amr'eži in kakor so bili poprej Rimljani pa so živeli tudi že poprej, pred davnimi tisočletji. Najnovejša dognanja iz zgodovine Egipčanov dokazujejo, da ie bi' čas. ko so igrali ulogo svetovnih gospodarjev, ko so bila v njiho-vl oblasti vsa pozn^iša rirnljan-i ska ozemlja m ko so njihove Udje plule tu-! di po Indiisknm in Tihem oceanu ter pri-| staiale na obalah Južne Amerika, ki smo Jo morali m! ro^neje znova — odkriti. Pro-nčavanje egipčanske zgodovin« ie postalo danes moda. Po odkritju Tutankamenove grobnice v LuxorJu se Je pričpl ves svet zanimati *st Egipt in razvia se ie cela »egiptomari'’*, k! gre tako dalrč. da se prirejajo celo egipčanske zabave, da se vnaša v žensko •nodo egipčanski stil. da se ma-stHom za čfMdjg dajejo egipčanska Imena itd. ild. Toda modtem. ko sv<:* nori v posnemanju starih Egipčanov, ?<• znameniti zgodovinarji »-giptologi pečajo r --esnim študijem egipčanske preteklosti, kf odkriva vedno nov- vidike in postaja vedno bolj zanimiva. Vedeli že davno, da «>n bUl stari Egipčani krji-iren narod, nisnvt pa vedeli, da je njilio”a kultura uplivala na skoro ves svet. Stari Egipčan! niso bili rw» pon a. : Obupno dejanje Iz straha pred ločitvijo. V neki pariški tovarni I kerlev so prišli na sled veliki tatvin Tatvino le iz-vršila Suzana Hultet, soproga nckeca orad-mka. Soprog ji je resno izjavil, da io bo v slučaju obsodbe zapustil, io je ženo tr.ko Pretreslo, da Je sklenila storiti obupno delanje. Nekega večera je umorila oba otroka •n Ju položi a v posteljo. Nato se Je obesila se sama. V pismu, ki ga Je pust ia možu, pravi: »g ur Je: moja otroka sta umrla, ker si mi rekel, da se boi ločil. Nočem pa, da bi bila otroka brez doma.c LJUBLJANSKE KULTURNE USTANOVE. Narednik rekrutu: Torej včeraj sl *i moge! ogledati na skupnem sprehodu vse ljubljanske kulturne ustanove. Kaj se ti j« od vsega najbolj dopadlo? Rekrut: Dekleta, gospod naredniki (Is »Kopriv«.) >44>MIIIHt^«MM' ■ t»rn»M*M«^M»i|IMIIMIII|IWHII»tWMM^^>MtHMtltM<«W|IMI<»ll»llMMMMMM* z/j • •"';' ’,■>;• tv'ui^" IV' 0 F* E M ! N A 0 ‘^"V.T-Vttr**—li/^iiMrrr^^nnirKifnai^iT/siinr^afiniinHnsHfflis^^tTjn^^r^^n^^nriSrbrr:!^ y^Ta*r» O mindrah. Steaicna omarica. Ko sem bila še prav majhno dekletce in sta mi dve krotki kitki mahali preko ramen, mi je nenadoma zbolela mlajša sestrica za diiterijo. Takrat še ni bilo seruma in okoli bolnikove postelje je redno krožil angelj smrti. Ker je boie-ien, kakor veste hudo nalezljiva, sem se morala izseliti. Rekli so doma, da pojdem k teti Toni, ki sicer ni bila moja prava teta, a sem prav rada zahajala k njej. ker sem se bila zaljubila v njen »salon«. Bridko bol, ko sem zapuščala s šolsko torbo in punčko mili dom., bolno sesterco in žalostno mamico, mi je že za prvim oglom olajšala prijetna zavest, da bom bivala nekaj časa v neposredni bližini »mojega« salona in uživala vse njegove bajne krasote. Ah in koliko vam je bilo teh krasot! V ovalnem, temno poliranem okvirju je tam stalo velikansko zrzalo, kjer sem za-mogla ogledovati svojo osebico od svojih z blatom oškropljenih šolskih čeveljčkov do na čelu kratko pristriženih las, katerim so takrat rekli »frufru«, in ki so jih punčke mojih let splošno nosile. Ob steni je stala velika omara za knjige s steklenimi vrati in zavesami iz ze'ene svile. Na temni, z rožami posuti preprogi se je šopirila garnitura, in vijolčast baržun, s katerim so bili prevlečeni fotelji in 7ofa. ni bil na voglih niti malo oguljen, kot na primer pri nas doma. In ta lep, vijol-last žamet, ki sem se ga z boječimi prstki tako neskončno rada dotikala, je bil pribit na temno poliran les iz nešteto drobnimi žrebeljčki. z belimi, okroglimi, porcelanastimi glavicami. A najlepše v mojem salonu ie bila omara v desnem voglu, ki je bila skoro vsa iz stekla. Še celo zadnje stene so bife obložene z zrcalnimi ploščami, da so se vse krasote, ki jih je hranila po svojih stelažah, zrcalile v njih. Prav spodaj vam je bil cel servis krožnikov in skled iz svetlega, belega porcelana, posutega z majčkenimi rožnatimi rožcami; bili so srebrni koški in skledice, skodelice iz porcelana, ki so stale na krožničkih z drobno ograjico, in o katerih je dejala teta Ton\ da so »Mcissen«, in da so za čokolado. Tam višje gori so bivali gospodje in gospe, pastirji in pastirice, vsi iz porcelana in prav čudno oblečeni. In bil je tam »Kinezer«, ki je skoro venomer kimal z glavo, biM so zlati in modri in rdeči kozarci s slikami in na enem je bi!o zapisano »Andenken an Carlsbad«. »Souvenir« pa ie bilo napisano s samimi majčkenimi zlatimi biserčki sredi venca vijolic in rož, izvezenimi takisto iz barvastih biserčkov na majhno vrečico!, ki si ji je reklo »pompadur«. V stekleni omari pa je bila tudi drobna urica pod tenkim steklom, katere nihalce je tpko brzelo sem in tja, da mu medve s punčko nisva mogli nikakor slediti. In bili so — pa najkrasnejši kras vseh krasov je bila košara iz srebrnih rož, vsa polna najžlahtnejšega sadja. Tu so vam bile marelice in breskve in slive, pa že tako plave in sveže, da bi bil človek kar ugriznil vanje; in grozdje in oranže in fige, in jabolka in hruške. Pa vse to je bilo narejeno, in še danes ne vem ali je bilo iz kamna, stekla, žameta ali svile — ampak bilo je prekrasno, kot sem dejala. In pred tisto omaro sem sedevala sama ali pa s svojo nemo tovarišico ure in ure: In pastirčki so oživeli, rožnati kavalir se je priklanjal. Kitajec je pekimaval, marelice so zadehtele, urica je tiktakala in mali kovinasti vali, ki so bili -skriti zadaj v albumu za fotografije so zaigrali čisto, tiho in tanko valček ali menuet — bilo je pravljično lepo. Zakaj sem vam vse to povedala? Povedala sem vam, ker prihaja danes zopet v modo vse ono, kar je hranila steklena omara tete Toni. Moje žametne breskve v košari iz srebrnih rož, ki so bile danes dragocen okras naje'egantnejši jedilnici in moja drobna urica. In kaj še vse! Pahljače, umetno izrezljane iz slonove kosti, zapestnice iz tenkega zlata s črnim emajlom in biseri, prstani in broše iz rezanega kar-neola ali malatita, ure z godbo, mnogo-delni svečniki in srebra, blesteči lestenci iz benečanskega stekla, drobni portreti na slonokoščenih ploščicah, spominske knjige — a vse to mora biti pristno in »taro najmanj sedemdeset let. Starinar, k1 vč, kaj danes kupuje, ljubitelj antikvitet v Beču in Parizu, ti bo, draga bralka, odštel lepe novce za okusne in dobro ohranjene predmete iz one dobe. In še enkrat; čemu vam danes vse to pripovedujem? Ah, hotela bi zopet stati pred bajno stekleno omaro svojih detinskih let in čakati, da mi zaplešejo pastirice in kavalirji po tenki godbi iz strarega albuma valček ali menuet. Boiim se. da bi čakala zaman. Naveličana bi morda vzela kos za kosom iz steklene omare in ga prodala grdemu prekupčevalcu za vsakdanji kruh. A z mojimi pastiricami bi se napolnile druge omare in pred njih steklom bi morda v posvečenih tihih urah stale druge majhne deklice s kratkimi kitkami, zvedavimi očmi in toplimi dušicami — — in glej, njim bodo zopet zaplesali rožni kavalirji, Kitajec bo po-kimoval, marelice bodo zadehtele, a drobna urica bo brzela in tiktakala ... M. H § 1 t-c m Otvoritev tiskarne „Ažbe“ |j Immmmmmmmmmmmmmmmmm d. Z O. Z. .. ■■■; Maribor, Koroška cesta št. 39. ———■ Obratovati je pričela nova tiskarna, ki je nestrankarsko, strogo trgovsko podjetje ter se p. n. občinstvu najtopleje priporoča. Izvršuje po najugodnejših cenah vsa trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško trgovsko reklamo ter večbarvnim tiskom. Posebnost: Krajevne In umetniške razglednice. Kak6? Vi ne veste, kaj je to »min- 1 dre«? Torej''izvolite: Mindre so nizki, široki divani, pokriti s čilimi in preobloženi s pestrobojsnimi blazinami, postavljeni tesno drug ob drugega ob vseh stenah mohamedanske izbe. Na njih preživč naši mohamedanski bratje polovico svojega življenja: tu se igra deca, vezejo žene, pušijo muškar-ci; tu se sprejemajo obiski, se sreblje črna kafa in zobljejo slaščice; tu se po-največ tudi spi. Čudim se, da se motiv mindre še tako malo uporablja v naši pokučtveni arhitekturi. Dandanes, ko si želi po mukepolnem življenju vojnih let v mrzlih strelskih jarkih, zasteničenih kasarnah in negostoljubnih mesečnih sobah tujih mest tudi naše »moštvo« bolj kot kedaj preje udobne domačije, ne kaže več, odraslemu sinu, vračajočemu se z visokih šol, odkazati sobice, natrpane z vsem pohištvom, ki je bilo kod odveč. Oguljena postelja, slaboten stol, zaklopen umivalnik, stara salonska miza, zofa iz orehovine in rdečega žametnega bro-kata ter lep prababični predalniK iz mahagonija z medenimi okovi, a nemogočimi nogami, ki jih je še včeraj zagrešil sosednji strugar. — Kaj čuda, če se sedi udobneje v kavarni? Ce prodaš vse razen predalnika in posteljne opreme, dobiš čedno vsotico, zdaj lahko preslikaš sobico po svoji želji, privoščiš predalniku eventuelno novo polituro, vsekako pa noge v em-pirskem slogu, ki mu gredo, daš sezidati skromnemu mizarskemu mojstru okroglo, ali kvadratno mizico iz mehkega, temno lakiranega lesa s predalčki ali etažami. Vzmetno žimnico postaviš na štiri močne, solidne, štirioglate noge, nanjo položiš mehko žimnico — in idealno ogrodje za modernizirano mindro je gotovo. Blagor ti, če razpolagaš z dvemi takimi »okostji«. Potem ju postavi vis-ž-vis — a izberi si obe dolgi steni! — in pregrni z rožastim, z volanom do tal opremljenim kreto-nom, če naj služi sobica tvoji mladi hčerki. Črez mizico vrzi veliko, vezeno belo pečo. Za sina visokošolca pa poiščeš one obrabljene zavese iz rjavega ripsa. ki si jih še v dobrih predvojnih dneh položila ad akta. Izreži iz dobrih delov velike kvadrate ali podolgaste pramene, sešij jih ter skrij šive pod gostimi neenako dolgimi počeznimi ubodi iz enakobarvne debele volne v dveh, treh niiansah. Ce daš blago rajši črno pre- barvat, lahko okrasiš Sive s trakovi, ki si jih skvačkala v gostih pentljah iz ostankov pestrobojnih voln tvojih gum-perjev. Taki trakovi učinkujejo, če si skrbno sestavljala boje, kakor znane rumunske borte. Ne pozabi starinskega šala ali tibe-taste rute z dolgimi resami, ki naj zakrijejo bornost tvoje mizice. Okrogla vaza polna anemon, par knjig, pradedova oljnata slika v ovalnem, zlatem okviru, ob oknu pa kos rjave kotenine s prikladnimi kvačkanimi motivi ali za frajlico cuniica belega batista — in če preoblečeš še star zaboj v lično toaletno mizico — reci, ali te ne miče? Motiv mindre se pa da izvrstno izranti tudi kot meublement modernega okroglega ali mnogokotnega izzidka ali sta-roverskega alkovna. V tem slučaju se izpremeni ogrodje v nizke, široke skrinje. Pokrovi naj segajo 10 do 15 cm čez robove, tako, da se dado tam, kjer naj bi se skrinje stikale, odžagati ter prikrojiti obliki prostora, kateremu so skrinje namenjene. Pokrov na se ne odpira v celoti, ampak naj ima izrezan le zaklopni del, ki naj je nekoliko manjši od skrinje. Da take-le skrinje v prisrčni bližini služijo kot nenadomestno pribežališče nemodnim klobukom, starim oblekam, za krpanje godnemu perilu, športnim potrebščinam, knjigam, brošuram in tisoč drobnarijam, ki jih vsak čas rabiš, in so ti vendar povsod na poti, kdo, o skrbna gospodinja, naj bi te o tem še prepričeval? Dosedaj so ti jih na podstrešju žrli molji, pa če si jih še tako skrbno nasula z naftalinom ali kafro — če niso sploh kratkomalo izginili s kafro vred. Tudi te mindre, ki ti tvorijo udoben okrogel ali peterokot kotiček moraš odeti v šaren plašč pirotskih ali bosanskih preprog, ali pa jim moraš prikrojiti par centimetrov debele odejice, napolnjene z vato, žimo, perjem, morsko travo — ali celo s fino na rezljanimi starimi cunjami. Prešij jih kot žimnice ter opremi z do tal segajočim volanom, ki -pa naj meče le neobhodno potrebne gube. Tudi tu nagromadi blazin, tankih in debelušnstih, okroglih in voglatih, mehkih, trdih, svilenih in spletenih ... Le pazi mi na harmonijo barv in kontrastov. Kajti pravilno razumevati harmonije in brižno uporabljati kontraste, ali ni to modra umetnost našega življenja? M. K mo ...KBI Timu predva*a 17., 18., 19. marca ,Lov za ženo' Kriminalna in pustolovna drama. V gl. vi. Maud Marion in Alfred Abel. Razno. : Kaka mora biti telefonistka? Pariška poštna uprava zahteva prav posebnih lastnosti od dam, ki kompeti-rajo na službo telefonistke. Vsaka kandidatinja mora bltf popolnoma zdrava ter se mora podvreči nal-natančneiši zdravniški preiskavi. Biti mora visoka najmanj 1.54 m brez čevllev. Poleg tega mora imeti telefonistinja neoporečno zobovje: Klas mora imeti jasen, artikuliran in ne nosljajoč. Kandidatinja mora na obe ušesi slišati enako dobro in mora tudi Imeti oster vid. Barvna slepota, solzeče oči Itd. so pomanjkljivosti, vsed katerih so kandidatinje zavrnjene; pač pa so dovoljena očala. Vrh vsega mora biti njeno telo popolnoma pravilno, brez vsake lise aii znamenja; pač pa je dovoljen umeten zob, če močno stoji. Kakor je videti, so v Parizu pri telefonistinjah zelo natančni. In vendaT ne verjamemo, da so vse tako »test«, kakor so našel : Potni list za — oni svet V Rusiji je obstojal še do srede 19. stoletja običaj, da so dali premožni svojci umrlemu v krsto potni list, da bi pokojniku tako olajšali dolgo pot v paradiž. Tak potni list je Izstavil po do'očenih predpisih sam škof in ga podpisal. Pred kratkem 90 našli en tak potni list, ki ima sledeče besedilo: Mi, Nicolai Sto-bylew, škof, tukaj, potrjujemo, da je živel ta sedaj mrtvi človek pri nas kot pošten grški kristjan, in če le že kdaj grešil, da se je svojih grehov izpovedal in prejel odvezo in obhajilo. Častil je tudi boga in njegove svetnike; postil se je in je molil. Zato smo mu Izstavi 1 ta potni list, da ga pokaže svetemu Petru, da bi ga ta neovirano pustil skozi vrata v veselje. : Prebrisani tatovi. Da ni dobro hnetl velikih vsot doma, je moral te dni skusiti tudi neki rimski cestni nadzornik. Pred par daevf so mu krovci mesta Rtm» poprav# streho, čez dva dni sta se pripeljala k aje-mu dva boljša gospoda in izjavila KO letnemu starcu, da morata pregledati delo krovcev. Bila sta ze o uljudna in staremu gospodu je zelo ugajalo, da mu ni bilo * njima na podstrešje. Pri odhodu sta izjavila, da je delo v redu. Ko pa je nadzornik čez nekaj dni hotel pregledati svoje premožv nje, ki ga je hranil v neki skrinji v podstrešju, je moral na žalost ugotoviti, da je okraden. Zmanjkalo mu je 70 tisoč lir. Ta1 tov še niso izsledili. Kino IDEAL. _ ______________ m T P©^d£lJ®§s 17», Torek 18., sredo 19.|lll» krasna družabna drama iz višjih krogov Fot ii svetlobi v glav. vi. Harmi Reinvald* In Fritz Greiner. M 'M PREDNAZNANILO« Atrakcija 1! It Tibetski volk.! m : Kameleonski človek. V hullski bolniŠ-t nici prebiva, kakor znano, neki danski mornar, ki je popolnoma črn, ne da bi mu zdravniki mogli vrniti prvotno belo barvo. Toda sedaj se doznava, da ima ribiško mesto drugi večji fenomen iste narave. Ko je namreč o danskem mornarju, čitala žena nekega danskega ribiča, se je zglasila pri primariju v Htillu in ga povabila, da bi si ogledal njenega 80 letnega moža. Podnevi so njegov obraz, roke in noge ter prsi temno sivi, ponoči postanejo popolnoma črni. tie-buh pa svinčeno bel. Mož spreminja svojo barvo že pet let. Tudi tega slučaja si zdravniki ne morejo razožiti. : Umor angleške baletke v NlzzL V Nizzi se je te dni z bliskovito naglico raz širila vest o tragičnem umoru krasne angleške baletke Mary Smith. Baletka Je bfla rojena v Londonu in je stara 20 let. Nastopila je v raznih londonskih gledališčih in je bila sedaj angažirana v Nizzi, kjer je bila splošno priljubjena. Jas-no Je. da le imel* celo vrsto bogatih častilcev med katerimi se je nahajal tudi Italijan SiTello. Po-znala sta se leto dni in se prve čase dobro razumela. Sčasoma pa se je lepa baletka na-veličala njegove ljubosumnosti in ga odslovila. S tem je bila njena usoda zapečatena Vročekrvni Italijan je misKI na maščevanje In ga izvedel že prihodnjega dne. Ko se i« po končani predstavi vrnila domov, jo_ i* zavrnlenl ljubimec počakal pred hišnimi vrati in jo ustrelil. Krogla ii je predrla g1a» vo od desnega senca do levega ušesa. Bili je na mestu mrtva. Italijan pa je izginiL Kar Vi hoiefie, to je Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečineT' Poizkusna pošiljka Din 28,~ Lekarnar Eug. Peller, Stublea Donja Elzatrg 357. Hrvatska. i dobavlja Druiba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. •1enry Murger 64 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Zapazil je, da mu ne zadostujejo več spomini in da se mu obrablja srce radi pomanjkanja čuvstva, kot se izrabi mlinski kamen sam, če mu manjka zrna. Delo ni imelo več čara zanj; iznajdljivost, nekoč mrzlična in spontana, je delovala samo še z naporom in potrpežljivostjo; Jakob je bil nezadovoljen in je skoraj hrepenel po življenju svojih starih prijateljev Vodopivcev. Gledal Je, kako bi se razvedril, segel po zabavah in si ustvaril nove zveze. Večkrat je obiskal pesnika Rudolfa, s katerim se je bil seznanil v kavarni in oba sta dobila veliko simpatijo drug za ■drugega. Jakob mu je razložil praznoto svoje duše; Rudolf je prav kmalu razumel vzrok. »Prijatelj,« mu je rekel, »poznam to...« in ga ie potrepal po prsih na mestu, kjer je srce, ter pristavil: »Hitro, hitro je treba zopet prižgati ogenj tu notri; začnite takoj malo strast in ideje se vrnejo!« »Obl« je rekel Jakob, »preveč sem ljubil Francko.« »To vam ne bo na potu, da bi jo ne mogli še vedno ljubiti. Poljubite jo na ustnicah druge!« »Oh!« je dejal Jakob; »samo če bi mogel najti žensko, ki bi ji bila podobna!..,« Ves zatopljen v sanjarije je ostavil Rudolfa. Čez šest tednov je Jakob zopet našel ves svoj polet, ki so ga razsvetljevali sladki pogledi lepe deklice, ki ji je bilo ime Marija in ki je s svojo bolehno lepoto nekoliko spominjala na ubogo Fran- cko. Res ni bilo nič lepšega kot ta lepa Marija, ki ji je manjkalo šest tednov do osemnajstega leta, kot je povedala ob vsaki priliki. Njena ljubezen z Jakobom se je rodila ob luninem svitu na vrtu pri kmetskem plesu, ob zvokih hreščečih gosli, jetičnega basa in klarineta, ki je piskal kot kos. Jakob ie bil trčil nanjo nekega večera, ko se je resnega obraza sprehajal okoli poiukroga, pripravljenega za ples. Glasne in lepe obiskovalke lokala, ki so na videz poznale umetnika, so si govorile druga drugi, videč ga, kako okorelo koraka v vedno črni suknji, zapeti do vratu. »Po kaj je prišel sem ta pogrebec? Bodo koga zakopali?« In Jakob je korakal še vedno sam; srce mu Je v prsih krvavelo ob bodečih spominih, ki jih je še bolj oživljal orkester, ki je igral vesel ples, ki je kot De profundis žalostno donel umetniku na uho. V tem sanjarenju je zapazil Marijo, ki ga je gledala s kota in se kot nora smejala, videč njegov temen obraz. Jakob je dvignil oči in slišal, kako se je tri korake pred njim smejala. Stopil je k mladi deklici in ji izpregovoril par besedi, na katere je odgovorila; ponudil ji je roko, da jo popelje skozi vrt in ona je privolila. Rekel ji je, da se mu zdi lepa kot angel, kar si ie dala to dvakrat ponoviti; ukradel je zanjo zelenih jabolk z drevesa na vrtu, snedla jih je z naslado in se pri tem smejala z onim zvonkim smehom, ki se je zdel refren njene stalne veselosti. Jakob je pomislil na sv. Pismo in da ne smemo obupati nad nobeno žensko in še manj nad onimi, ki rade jedo jabolka. Šel je še enkrat z rožastim klobukom čez vrt in zato ni šel več sam s plesa, kot je bil prišel sam nanj. Kljub temu pa Jakob ni pozabil na Francko: ravnaje se po Rudolfovih besedah jo je poljubljal vsak dan na Marijinih ustnicah in j« na skrivnem izdeloval kip, ki ga je hotel postaviti rajnici na grob. Ko je bil dobil Jakob nekega dne denar, je kupil Mariji obleko, obleko iz črnega blaga. Mlada deklica je bila zelo zadovoljna, vendar pa je menila, da se črna barva ne poda za poleti. Toda Jakob ji je odgovoril, da ima zelo rad črno barvo in da mu bo napravila veselje, če bo oblekla vsak dan to obleko. Marija ga je poslušala. Neko soboto je rekel Jakob mladi deklici: »Pridi jutri zgodaj, bova napravila izlet na kmete.« »Kaka sreča!« je dejala Marija. »Iznenadila te bom z nečem, boš videl; jutri bo solnce.« Marija je celo noč Šivala novo obleko, ki jo je bila kupila s prihranki, lepo obleko rožaste barve. In v nedeljo je prišla oblečena v elegantno obleko v Jakobov ateljč. Umetnik jo je hladno, skoraj surovo sprejel. »Jaz pa sem mislila, da ti napravim veselje, če si kupim to veseloljubko obleko!« je rekla Marija, ki si ni mogla razložiti Jakobove hladnosti. »Ne bova šla na kmete,« je odgovoril, »lahko greš, imam posla.« Marija se je s težkim srcem vrnila domov. Med potjo je srečala mladega človeka, ki je poznal Jakobovo zgodbo in je bil prej dvoril njej. »Evo, gospodična Marija, torej ne žalujete več?« Jo je vprašal. »Žalujem,« je rekla Marija, »za kom pa?« »Kaj ne veste? To je vendar dobro znano; ta črna obleka, ki vam jo je dal Jakob...« »No?« je vprašala Marija. »No, to je bila žalna obleka: Jakob vam le dal nositi žalno obleko za Francko.« Od tega dne Jakob ni več videl Marije. Ta razstanek mu je prinesel nesreča Slabi dnevi so se vrnili: ni dobil več dela in je pal v tako strašno revščino, da ni več vedel, kaj bo iz njega, tako da je prosil svojega prijatelja, naj mu preskrbi, da pride v bolnišnico. Zdravnik je videl na prvi pogled, da ne bo to težko doseči Jakob, ki ni slutil, v kakem stanju se nahaja, je bil že na poti da se zopet združi s Francko. Sprejeli so ga v bolnišnico Saint-Louis. Ker je Jakob še lahko delal in hodil, je prosil ravnatelja bolnišnice, naj mu da sobico, ki jo ne rabijo, in tja sl je dal prinesti kiparsko orodje in gline. Prvih štirinajst dni je izdeloval kip, ki ga je namenil na Franckin grob. Bil je to velik angel z razprostrtimi perutmi. Tega kipa, ki je predstavljal -Francko, ni popolnoma izgotovil kajti Jakob ni J mogel več hoditi po stopnicah in kmalu tudi tu 1 » več zapustiti posteljo. Nekega dne mu je prišel v roke asistentov zvezek in videč, kakšna zdravila mu predpisuje, h je razumel, da je izgubljen: pisal je svoji rodbini^; in dal poklicati sestro Genovefo, ki ga je skrbno negovala, kot je vedela in znala. Obiava. Prva primorska tvornica mllnskog kamena u Bakru, tvornica na Škrljevu| javlja ovime, da je njezinim jedinim vlas* nikom Jovo Gj- Ivoševič, buduč da je drugi, član Svetozar Živin iz društva isključeo’ Tvornicu zastupa sam vlasnik Jovo Gj. IvoŠevIA Vedno zadnje novosti SAMO • Šelcnburgovu ulica 3 « • Gričar & Mejač, f Prol. M, Presl: — • Tehnična srednla šoBa v Uub!!snL Mogočno je poslopje, ki se dviga °a južnem deiu mestu Ljubljane tako-2vanem Mirju, namenjeno izobrazbi in vzgoji našega obrtniškega in srednje-‘Sjmičnega naraščaja. S ponosom so Sedali na to prosvetno pridobitev Slonici pod avstrijskim režimom. Veli-“jtnska važnost te pridobitve se je ču-instinktivno, ker so bili boji za iz-Poslovanje omenjene šole dolgotrajni in |5di. Državna obrtna šola v Ljubljani razv'*a 'z strokovne šole za lesno ®dustrijo in iz strokovne šole za umet-JP yezenje in šivanje čipk. Te dve strokovni šoli je dovolila avstrijska vlada PP doteih bojih šele 1. 1888. Prvi vodja j u^>telj na tem zavodu je bil pokojni van Šubic. Oprijel se je dela z vso »nemo in ljubeznijo. Njegovi vztrajno-? in HjeKovcmu neumornemu delu sko-Is desetletja, se imamo zahvaliti, da je končno po ostrih bojih dovolila d iv otvoritev višjih od- eikov, to je višje stavbene in višje trojne šole. Torej eno leto pred najin osvobojenjem in v zadnjem Stadiju svetovne vojne, je postala šola v for-alnem oziru kompletna, ne pa še v kvarnem. * Rojenice, ki so stale ob rojstvu te in ki so izrekle sodbo o bodočem r«zvoju tega zavoda, so bile tujke, vi- dele so nadaljno življenje in bodočnost ^froka le v okvirju bivše avstrijske „e°n,arhije. V tem okvirju je bila videti ^a.šole sijajna. " rišlo je osvobojenje. Pomen in važ- novl ^r^avne °'7r*ne Šele za novousta-s_ Jeno državo sta se postoterila. Ni Va ?a Povečalo uvidevanje in razume-j le narodno gospodarske vrednosti sta* V razvoju je nastal za- n-i i er .pa n‘ naPredka, tam začne zadovanj?. Vse prošnje, vsa predvajanja pokojnega ravnatelja Ivana aoica, da bi se nakazalo šoli ono mc-”0. ki ji pritiče po njeni važnosti za JSo°brt in našo industrijo, so naletele a gluha ušesa. Edina pridobitev v tem Hfsu je izpremenjeno ime šole, iz resnega višjega obrtnega učilišča,, je Postal zavod srednja tehnična šola. Do-cim so ranžirale državne obrtne šole vedno nad drugimi srednjimi šolami, je Postala sedaj peto kolo pri prosvetnem vozu in to vsled. neuvidevnosti merodajnih činiteljev. Od učiteljišča državne obrtne šole se prej ni zahtevala samo potrebna teoretična predizobrazba, ampak predvsem tudi praksa in strokovna specializiranost. Vsled nezadostnih plač se sedaj ni moglo ugoditi tej tahtevi. Strokovno in praktično izurjeni inženjeri in učitelji, ki so se prej V spomin blagopokojnemn prvobori-tclju za ustanovitev tehnične srednje šole v Ljubljani — Ivana Šubicu. trgali za mesta na takem zavodu, so se sedaj obrnili rajši v privatno prakso in v privatne službe, ki so jim nudile pet do desetkrat večje dohodke. Šola, ki bi postala lahko vzorzaved za celo državo, učilišče, ki bi moralo biti svetišče in ognjišče obrtnega stanu, je začelo hirati. Ako pogledamo nazaj v zgodovino razvoja obrtnega šolstva, vidimo, da se tudi to ravno tako ponavlja, kakor svetovna zgodovina. Ko se je izvrši! v 18. stoletju globoki prelom 7. ostanki srednjeveških socijal-nih in kulturnih razmer skoro na vseh poljih, so izgubile tla celo take institucije, ki so se vsled potrebe razvile same iz sebe do uporabljivih oblik. Posebno je tu mišljeno obrtništvo in njegove institucije. Stari strogi običaji in vzgoje-valne metode cehovstva so se razbili. Cehovstvo se je tudi odpravilo na Francoskem po Turgotu 1. 1776. v Nemčiji In Avstriji par let pozneje. Za stari način dobre izobrazbe in strogega izučenja naraščaja, ni bilo naenkrat nobenega nadomestil. Obrtniški naraščaj je bil od sedaj nadalje prepuščen edino le volji in zmožnosti svojega mojstra. Da je postalo vsled tega propadanje obrti in obrtništva je razumljivo. To propadanje obrtništva je bilo končno vzrok, da so posegle vlade zopet energično v te razmere. Pričelo se je ustanavljanje državnih obrtnih šol. Sto let je trajal razvoj teh učilišč, poizkus je sledil poizkusu. Zgodovina razvoja obrtnih učilišč nas natančno pouči, kaj ima obstanek in kaj ne. Predvsem vidimo tu vedno in povsod veljavno resnico, da se mora vsaka institucija prilagoditi časovnim in stvarnim razmeram, zato da se lahko razvija in napreduje. Predvsem pa je potrebno, da se ravno oni krogi, ki so v prvi vrsti prizadeti, to je obrtništvo in industrija, poprimejo z večjo vnemo in ljubeznijo stvari in da ne pustijo usode najvažnejših institucij slepo delujočim silam. Misli, ki sem jih izrazil, so sad marsikaterega pomenka z blagopokojnim ravnateljem Ivanom šubicom, čigar izključna zasluga je, da se je povspel zavod do take višine. Gotovo ni njegoVa krivda, ako se ni dalje razvijal, njegov gbs je pač ostal glas vpijočega v puščavi. Z upanjem, da se uresničijo vse one neizpolnjene želje, ki jih je imel blagopokojni glede nadaljnega razvoja svojega življenskega dela, zaključujem: Spomenik, ki si ga je sam postavil, ostane trajen. Radiotelegrafiia. v* ^ *et’^ se razvila brez- žična telegraiija in telefonija s tako br-iino, da bo. cenjenim čitateljem gotovo ustreženo, ako osvežimo nekoliko njih fizikaheno predznanje, ki je neobhodno potrebno za razumevanje že prccej komplicirane aparature za oddajanje in sprejemanje električnih valov. Temeljni pojmi električnih valov.imajo svoj izvor v valovanju sploh. Pojavi, ki slone na valovanju ali tresenju so n. pr. tvok, ki nastane vsled pravilnega valovanja zraka. Pojm val pa narn pojasni najenostavneje sledeči poizkus: Kamenček, ki ga vržemo na mirno gla- dino vode, nam povzroči kolobarje, ki se hitro razširjajo na vse strani v obliki koncentričnih krogov; pri natančnem opazovanju vidimo pri tem, da ostanejo posamezni delci vode na istem mestu in da se gibljejo le gori in doli, pod in nad gladino vode. Valovi se razširjajo torej na vse strani, delci vode se pa gibljejo pravokotno na smeri tega razširjanja valov. V tako valovanje, ki ga imenujemo transverzalno valovanje, Preide lahko tudi svetlobni eter. Svetlobni eter je neskončno lahka, prožna snov, ki je razširjena v svetovnem prostoru in tudi v telesih samih. Bistvo toplote, svetlobe in električne sile je pa, po Hcrtzovih poizkusih, valovno gibanje etra. Valovi v etru pa niso, kakor opisani valovi v vodi, krogi, ampak kroglje, ki se razširjajo z neznansko hitrostjo v prostoru. Kakor je povzročil kamenček valovanje vode, tako povzroči električna iskra valovanje etra. Električna iskra pa ni enostaven preskok ene iskre od enega pola na drugi pol, ampak eno gibanje, ki je podobno gibanju nihala, ki se pa izvrši v skraino kratkem času. Ako dvignemo nihalo iz ravnotežne lege, se začne gibati od ene strani na drugo v vedno manjših razdaljah od ravnotežne lege in končno se ustavi. Podobno gibanje izvrši iskra s to razliko, da traja to gibanje pri električni iskri le 1 petdesettisočinko sekunde. V eni sekundi bi napravila torej električna iskra 50.000 nihajev, s hitro pojemajočimi nihajnimi razdalji. Tako nihanje imenujemo udušeno valovanje in valove udtišene valove. Ako udarimo naše nihalo vedno znova in enakomerno, ko dospe do ene najskrajnejše lege, bodo nihaji enako dolgi. Tako nihanje imenujemo neudušeno. Podobno gibanje povzročimo lahko tudi pri elektriki in take električne valove imenujemo tudi neudušene električne valove. Nihalna doba električne iskre pa ni nekaj slučajnega, ampak je zavisna od velikosti Leidenske steklenice in od samoindukcije stične žice. Leidcnska steklcnica je steklena posoda, ki je od znotraj in zunaj približ- no do dveh tretjin višine prevlečena s stanijolom, prosti del steklenice je prevlečen s šelakom, skozi grlo je vtaknjena kovinska palica, ki ima na vrhu krogljo (konduktorska krogljica) In je na spodnjem koncu provodno spojena z notranjo stanijolno oblcgo. V taki steklenici zberemo lahko večjo množino elektrike, nego bi bilo sicer mog)če, vsled česar imenujemo take priprave kondenzatorje. Sličen kondenzator je listni kondenzator, med po dvema listoma stanijola leži paraiiniran papir ali pa sljuda. Čim večja je Leidenska steklenica, ali čim več listov ima listni kondenzator, tem večje množine elektrike nam lahko sprejme, to svojstvo imenujemo kapaciteto kondenzatorja. Ako se dotaknemo z enim koncem žice zunanje steklenične obloge leidenske steklenice in približamo drugi konec žice konduk-torski krogljici. nam preskoči iskra od kroglje na konec žice. Kakor iskra v zraku, tako se zagiblje tudi elektrika v spajalni žici in sicer z isto menjajočo se smerjo, mi imamo torej v žici za en trenotek izmenični tok. Temu gibanju v elektriki z menja.očo smerjo v žici, se pa upira druga sila, ki nastane v žici in ki jo imenujemo samoindukcijo. Kapaciteta in samoindukcija sta naivažnejša pojma in sta temelj za vse pojave, ki se odigravajo v brezžični telegrafiji in telefoniji (Dalje prihodnjič.) Tehniške oblike. Ako razmišljamo o zgodovinskih dogodkih in o delu posameznih velikih duhov, pridemo kmalu do prepričanja, da so se izvršila velika dela skoraj nezavestno, kot drzen poizkus, kateremu je šele sledilo zavestno razmišljanje, ko so postali vidni uspehi. In še vedno se izvršujejo mojsterska in velika dela, ne da bi zaznali takoj notranjo zvezo in zadnji pomen izvršenega dela. Velikokrat minejo stoletja, predno pride človeštvo do pravega razumevanja izvršene stvari, medtem je iznajditelj že davno pozabljen in delo je postalo že splošna kulturna last. Kako stara je iznajdba stavbenega kamenja, nauk o trdnosti, najbolj odgovarjajoče oblike, nauk o prožnosti itd. so novejše znanosti, ki so se že praktično uporabljale, njih koristi so se natančno poznale in vendar se takrat ni vedelo, kaj se je delalo. Ljudje so stvorih države in šele potem se je razmišljalo o tem, kaj Je država in kakšna mora biti. Ljudstvo je imelo svoje religije in šele pozneje se* je začelo izpraševanje, zakaj verujemo v to in ono. Nikjer pa ni to tako resnično kot Pri tehniških oblikah. Da so zidaki četverokotni, vodovodne cevi okrogle, da je stena naše sobe gladka in navpična ploskev, da so stebri ob vhodnih vratih navpični, sloki in proti gornjem delu zoženi, deblu podobni stvori in še sto in sto takih vsakdanjih stvari ni nastalo slučajno ali nalašč, ampak ie le izvajanje zakona o tehniških oblikah. Omenjeni vzgledi so uresničene iznajdbe, ki so nam ostale nezavestne, ali pa so se že davno zopet pozabile. Iznajdba najvažnejših tehniških oblik je bila ena največjih Činov človeškega duha. Kaj so stebri? Stebri so podporna telesa, ki so že davno iznaj-dene oblike, o katerih vemo, da so dobre, ki pa še niso idealne. Ako preiščemo točke v prerezu stebra, ki morajo nositi največjo težo bremena, dobimo tu obliko latinskega T ostale dele lahko torej odstranimo, ne da bi nosilnost stebra pri tem kaj trpela. T nosilec Je torej idealna tehniška oblika trdnega nosilca. T nosilce lahko združimo tako, da tvorijo prečne črte tega T krog, na ta način dobimo sistem s prav posebno trdnostjo. Tak sistem izgloda na zunaj kot steber ali cev. Med stebrom in cevjo je le ta razlika, da je pri zadnji »polnitev« odstranjena, ki je za trdnost itak brezpomembna. Cev Je tehniška oblika z največjo tlakopornost-jo in tvori s T nosilcem bistvo vseh železnih stavb in s tem velik del moderne tehnike. Največje novodobne stavbe: Eiffelov stolp, žerjav, moderni železni most itd., to vse so kombinacije železnih cevi in T nosilcev. Prvi iznajditelj vijačne ploskve je postavil vso kulturo z eno samo potezo na nove temelje, odprl je izglcde za teh* nične možnosti, ki niso še danes popolnoma izčrpane. Iznajdba vijačne ploskve ni omogočila le izdelave vijakov in svedrov in vsega kar se ž njimi lahko doseže, ona nas je dovedla tudi do spoznavanja vseh prednosti, ki Jih ima spiralna črta z ozirom na prožnost in kot izvor sile. Od najprimitivnejših začetkov nas pelje pot do mlinskega kolesa, do risanice in propelerja torej k moderni paroplovbi, letalu in turbini. Turbina, ki je šele v otroških letih svojega razvoja in ki nam da 86% koristnega učinka, je le ena jako enostavna, koristna uporaba vijačne ploskve. Ako razmišljamo nadalje v tej smeri, vidimo, da sestoje najkompliciranejši stroji le iz nekolikih delov vijaka, klina, škripca, kolesa na vretenu, strmine in vzvoda. Vse, kar nam povzroča strmenje In kar nas naravnost omami v industriji, V9jni tehniki, stavbarstvu, prirodo«lov-ju itd., vse to Je nastalo iz kombinacije in permutacije malega -števila tehniških oblik: T nosilca, zidaka, cevi, vijačne ploskve, stene, kroglje, leče, niti, palice in lista in z uporabo nekaterih prirod- nih sil afinitete, elektrike, kohezije in tresenja. Ne samo človek, ampak tudi živali in rastline so iznašle tehniške obl ke, s pomočjo katerih so si izgradile mojsterska organska dela. Cev je neštetokrat uporabljena v živalskem telesu, leča in kroglja imata svoje mesto v očesu Stene so najvažnejši stavbeni principi živalskega teLsa. Vrvi in niti so n. pr. kite in živci Tvorbo iz stavbenih elementov je mogoče še bolj izraziti pri rastlinah in v gradnji raznih oblik vidimo povsod uporabo naših stavbenih principov, ki smo jih s težkim trudom spoznali kot temelje človeške tehnike. Tudi rastlinstvo uporablja iste oblike: list, vrvi, cevi, vijačne ploskve, leče itd. Končno nastane vprašanje: Od kod to soglasje med človeško in organsko tehniko? Na to vprašanje ne poznamo še odgDvora, tu tiči na:globokejši problem, ki se odpira našim očem in ki nas navdaja z upanjem, da ga slednjič tudi rešimo. Gotovo je le to, da spadata kultura in priroda skupaj in da jih moramo smatrati, kar se tiče njih najboljših proizvodov, za eno samo celoto. Kako občuti mo barve. Cut, da razlikujemo lahko različne barve po tonu. Jakosti In svetlobi, smatramo kot nekaj norma nega in vendar ni to povsem točno. Celo podatki posameznikov o sestavi solnčnega spektra se skoro vsi razlikujejo. Solnčni spektrum Imenujemo barvasti trak, ki nastane za stekleno prizmo, skozi katero p reki e bela solnčna svetloba. Razlika v občutku barv sloni na psiholoških in anatomskih posebnostih pri posameznih osebah. Meia med |ako razvito občutljivostjo za barve in nepravilnim zaznavanjem ni kdove kako ostra. Jako interesantni so oni stranski poiavl barvnega čutila, ki Jih označimo kot sliSanje ali po-kušavanje barv. V teh slučajih preskakuje živčno draženje iz enega živčnega tira na drugi živčni tir. Znanost imenuje ta pojav sinopsija. Pojav slišanja barv Je prvi popisal Goethe in ta pojav je nalooil razširjen. Tudi Joahim Raff je barve slišal, občutil je pa to na drugi način kot Goethe. Drug? glasbeniki so zopet občutili barve drugači kot Goethe in Raff. Ako govorimo o mrzlih in gorkih barvah, ni to samo kaka teoretična formula, ampak to odgovarja 'e^nici. Tople barve segajo v solnčnem spektrumu od rdečega konca do rdečerumenega. mrzle pričnejo pri zelenkastoruineni barvi spektroma ia segajo do vijolčaste. Mogoče ie celo razlikovati belo vrtnico od rdeče z zaprtimi očmi s tem, da se jih pritisne na lice Poroča se o neki ženski, ki Je natančno čutila barve in ki ni nikdar zameniala top ih z mrzlimi Slepci od rojstva, ki se llm le pozn^e vrnil v'd, se morajo, kakor otroci, šele nčlti gledati barve. Tudi problem barvne harmonije se ie 2e skušal reSItl muzikaličnim potom. Govorilo se Je tu tudi o nekem gluhonemem človeku. k: si Je ustvaril barvni klavir, ko ie pozneje po srečno prestani operaciji slišal, se Je podal v cerkev in zaigral na ot* g'lah. Mogočni akordi, ki Jih Je Izvabil iz orgel, so ga tako pretTesit da se je onesvestil in umrl. Poizkusi za rešitev barvne harmonije muzikaličnim potom, kakor tudi nadaljnji poizkusi za gradnjo barvnih klavirjev, so ostali do danes teor‘)a, akoravno se ie ravno od teh poizkusov pričakovalo velikanske uspehe. Interesantno Je še dejstvo, da zaznava lahko človeSko oko tf>0 barvnih nllans in 600 barvnih Jakostnih stopinj. Lep Izgied za raznovrstnost nijanse nam nudi zbirka cinoberskih barv v našem muzeju. TRGOVSKA BANKA D. D., P podružnice; | Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.- Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradec SSovenska Biserka LJUBLJANA f EKSPOZITURE: | izvršuje »se bančne posle najmočneje In najkulantneje. Brzojavi: Trgovska. Telefoni: 139. 146, 458. Konjice Meia-Dravograd 12. Tcbnlčnl del AVTO-VOZI BREZ-BENCINA KURI-Z-OGL3EM ZAHTEVAJ - PROSPEKTE JUGO-HAG UUBUANA- BOHORIČE VA-UL.- 24 TEL.-560 Edini tihi pisalni stroj L. C. Smilit & Bros mod. 8 brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana r» Šelenburgova ulica 6/1. r= CENTRALNA BANKA, d. d., ZAGREB podružnica Maribor javlja da je izpremenšla vsied fuzije z Banko za trgovino, obrt In industrijo, d. d., Zagreb, in s Centralno eskomptno i mienjačno banko, d. d., Zagreb svoj dosedanji naziv v Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo, i d. Zagreli podružnica Maribor. TOMAŽ GGTZ Škoduje zdravju, radi tega si kupile pravočasno močen fini in poceni pivovarna in slederna v MARi&OEU ponuja svoje splošno znano in priljubljeno visoko odstotno katerega pa edine dobite * veletrgovini R. Stermeeki, Celje. Trgovoj engro* cene. Iriotam se prodaja letos po čudovite nizkih cenah' perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo modno blago. — Naročite] een!k. ; po najnižjih cenah in pod najugodnejšimi pogoji iz pivovarne ali iz zalog v vseh večjih krajih SHS. Naroči takoj: Seme, Hfidno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t d. Velevrtnarsko podjetje »VRT« DŽAMONJA IN DRUGOVI. Maribor Zahtevaj cenike! v PRAGI v dneh od 16. — 23. marca 1924. 2500 razstavljalcev domačih j Posetnlkl iz vseh evropskih In tujih. I In prekomorskih držav. Nudi največjo iibiro vseh vrst priznano solidn!h in svetovno znanih čsl. izdelkov na{ sploSnem veFesemnju razstavi dobaviteljev hotelske In gostilniške obrti, razstavi pohištva in godbenih instrumentov, na avtomobilski razstavi ter na razstavi stavbenega materijala In potreh£(ln. Posetniki imajo poleg ostalih ugodnosti 33 % popust na čst železnicah. Posetnikom niso potrebni vizumi, veiesejemska legitimacija upravičuje k prihodu v CSR in povratku. informacije daje: Csškoslove^i onzulat, Putnih, d. 1 Atoma Immi Ljubljana. Llubllana, Aleksandrova c ljubljana. Vse banine posle izvršuje pod neizpreme njenimi pogoji. Najcenejše in najhvniažnejše darilo našim malim te: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem ■padajočim besedilom, za pouk in kratek čas £>•« 6' Topioika tovorna pločevinastih šhatelj J. Pielko Uubliana Karlovška cesta štev. 2 SPLOSNA KNJIŽNICA Moji ljubčki Brofc Vet St 1. I. Albreht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str. . . Din 12-— Din 17' , 2 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. ... . 16‘— . 22 „ 3. i. Rozman: Testament, Mudska drama v 4 dej., 105 str. „ 12^— . 17 . 4 Cvetko Golar Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. . 20"— . 26' . S. Pran Milčinski; Gospod Pridoiin Žolna In njegova družina, veselom^dr^ črtice i., 72 *tr.................... . 8’— „ 13- « 6. L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 45 str. . 6— . 11 . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 11 i str..................................... , m 12' . 17' » 8. E.Gaboriati: Akt štev. 113, roman, poslov.E V, 536str. ’ 22— 28' . 9. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. . 24 — „ 30 . 10. I. Albreht: Andrei.Ternouc,' relijefna karikatura, 55 str. . 6'— „ U . 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str ................................ . 12-— , 17’ , 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejan iih, 91 str . . „ 12-— „ 17’ .13. V M. GnrSin: Nidežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 11? str ......................................... . lO— . 15' . 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str........................ ... . 26‘— . 32' . 15. E&nond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P V. B., 239 str........................... , .. „ 15 — . 21’ . 16. Janko Samec: Življenje, pe«mi, 112 str.............. . . » 15— „ 20 . 17. Prosper Mčrim^e: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str ... „ 9•— „ 14' . 18. Jarosl. Vrhlicky • Oporoka lukovSkega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . „ 6 — . 11' . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str. . 16-— „ 22" . 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasakl, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str . „ 14’— „ 20" . 21. Frid.Žolna: Dvanajsi kratkočasnih zgodbic, H,73str. „ 8*— . 13' Znanstvena zbirka (veliki 8* format) St L Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostora — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . . 16-— . 23’ Za vsak zvezek je računati po Din —80 poštnine in odpravnine. livalske slike zn naše malčke n« trdem močno vezanem kartonu Dlfl 15"—. Mladi slikar K) tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘ V Crnipeter ataroznana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 igra Din 4--. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povpstie in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 13-—. Vse se dobi v FRBHG CERAR. M3Z0.L v Domželeh pri Isbljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga t Celju. Gosptska ul. t. Popiavila »e sprejemajo vsako sredo v Ljubliani, Prešernova ulic* št. 5. na dvor. Kovačevič ATrian, k AAAAAAAAAA Hišne potrebščine OGLASI 1 Nirolila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena oglasom do 20 besed Din S’—: vsaka nadallna beseda 25 para s davščino vred. W Gmotno siabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I ***• | V knjigi ..Babilonska uganka" jo pod številko 460/77 takoi dobite I pol olinulih osi, * stianskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček (fripea) vse novo, proda po zelo nizki ceni Alo|zli potrebuješ, kolar, Vrhnika na surovo olie za Din 45.000 Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. Uurtn & Klement 12/14 HP, a sedežem, šport karoserija vso kompletno v najbolišem staniu se proda. Ponudbe pod šifro ..Nizka cena" na uprava lista. Podružnice: Korčula Kotor Kranj vseh vr«t trna nove v zalogi ter Izdeluje solidno po najnišji ceni, kakor tudi sprejema vsa popravila. M. Ložar, Izdelovateli voiov, Dragomelj pri Domžalah. ilfKDfTlffl 62 °,a,ov "liv. ,r*v- rililutfl V U, nikov in kosdov pri Ptuju * mlinom. glav živine pri Mariboru, kakor taznu druga posestva s vilam In Ktajš£inainod5do 000 oralov. 9 3 orale parltu, takoi prosto flltl stanovanje. Ml enodružinska, takoj pra-iSSdti prszua, K 330 0u0‘ — pri Mariboru ilAffilnO mlin* trgovakr UUalllUu, hiše proda realltetnt, pisarna Zagorski, Maribor. Bar Varska ul 8 __________ odda Pokojninski zavod sa nameščence, Aleksandrova o 12, Beograd Bled Cavtat Celje Ljubljana Maribor Metkovii Prevalje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Sarajevo Split Šibenik Zagreb želita cnania s mladimi gospo-dičnami od 18 - 20 let s nekai premoženja. Ponudbe s sliko pod »Slavček I.« in »Kanarček II.« — na upravo lista ali pa poštno ležeče Dol pri Hrastniku. s 1. 2 in 8 sobami in vrtom na Duna|«ki ce*ti oddaja Po-koinrnski zavod za nameščence, Aleksandrova ccsta 12. — Naslov za brzojave: JADRANSKA------------------------------ — Amerikanskl oddelek — Potniški urad INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILAGJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork Qty. 16 let stara s 6 rasredl ljudske in 1 letom meščanske šola sirota bre* matere, teli vstopiti kot učenka v kako trgovino t vso ali delno oskibo v hiši. Ponudbe pod ..Učenka1*, na upravo Usta. obstoječe Iz 40 oralov zemljišča, polovica obdelane zemlje, ostalo gozdovi in travniki se proda tudi s inventarjem vred. Naslov v upravi lista. ali večie trgovsko podjetie rabi Jobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo ieli v tej stroki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod • Dobro aa dobi o«. zamenjam, ocenjujem la prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, lp sicer posamesno la ablrke. Osobito iščem znamke na piamih is trgovske korespondenca tac aktov ( 1860—74 ! Nuber, Ljubiiana, Goapoavatak* Ieli se seznaniti v s vi no prijateljstva s g-ispodlčno ali vdovo Ženitev ni Ir.kliučena Dopisi s polnim na«lovom in siiko na upravo Uata. Ttjnoat zajamčena. staiega od 14- 16 let, poštenih starišev, sprejme lakoj s oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika pekovski mojster, Dolenjava* za pri Kibaiai. naj ne manjka knjiga „Babl ionska uganka". Dobi »e v vseh večlib knjigarnah.