Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. —M m wi —i mi ■ miiv—BMMi i!!■■■■ m— i »ii» imw imnmmnmssmBmaemmmMnmmmmammun■ *w»TwpM»MBMWMri«naii iw miijii o«———a————p—■PMnaMwai■ m hiimm—im——■mumim DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 31. V Ljubljani, ponedeljek 8. februarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12.11. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namena delavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov frgovskeja značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Izid volitev v Delavsko zbornice. Delavska enotnost je zmagala! 29.300 glasov za našo razredno listo. Pri volitvah za Delavsko zbornico je bilo ob zaključku skrutinija oddanih skupno sledeče število glasov; Lista Združene delavske strokov -ije zveze Jugoslavije: 29.300. Lista Jugoslov. strokovne zveze (klerikalci) 15.073. Neodvisna delavska lista (demokrati, narodni socijalisti 8359. Lista Slovenske delavske zveze (samostojni kmetje) 1057. Lista socijalnili demokratov (ber-notovci) 2495 glasov. V splošni skupini je bilo razposlanih po glavnem volilnem odboru krajevnim volilnim odborom 75.106 glasovnic, krajevni volilni odbori so dostavili 64.456 glasovnic; krajevni odbori so vrnili 10.495 glasovnic; izgubljenih je bilo 55 glasovnic. Dne 1. februarja je bilo oddanih 15 glasov; 3. februarja 8209: 4. febr. 13.144; 5. febr. 16.094: 6. febr. 7831; 7.. iebr. 11.364. Od teh jc bilo spo-veljavnih skupno 56.284 glasov. Naša lista je dobila v splošni skupini 27 mandatov. iz teh številk je razvidno, da so naše združene razredne strokovne o-~t»nizacije nrav sijajno zmagale. Poraženi so klerikalci in vse ostale kapitalistične skupine, ki so šle vse brez razlike srdito v boj proti združenemu razrednemu delavstvu. Vse kandidatne liste, od klerikalne doli, so bile naperjene proti delavstvu, proti njegovim interesom in ciljem, proti njegovi enotnosti. Naš probujeni in združeni proletarijat je porazil in pogazil vse. Zmamil je tako, kakor so vsi ti njegovi odkriti in prikriti sovražniki najmanj pričakovali. Prvič po štirih letih usodne razcepljenosti, mučnih notranjih sporov m razdorov je naš proletarijat končno zopet enotno nastopil — in že so prvi glasni uspehi tukaj. Delavska zbornica je njegova, v njej bo odločala njegova volja, njegov interes. ]av^oro 30.000 glasov je dobila de-30.0oo razredna kandidatna lista, kov zavednih in zanesljivih voja-7dru*jye torei naša armada, armada •OlPtr VeS^e'avstva'. Pom on a m a socialističnega revoluci- lavska zbon^te,]a ’c Je' 5o vpčfpo-a ! a ohranila delavstvu. lolitvSaSrS ^ so te lavstvu jaka zav™t™\ v d*- neizčrpna vera v zmao-n nrnlflhril«* S° SOC11U1! Zlila, v zmago pi oietarijata. Še več: Ta volilni uspeh bo še bolj ojačil delavsko fronto, j(> pren"0. vil in konsolidiral do poslednje možnosti, ker bodo te volitve uverile po- slednjega prebujenega in poštenega delavca, da je bilo delo za zedinjenje vsega našega razrednega delavstva potrebno in nujno, da se niso varali oni, ki so leta in leta češče ob najhujšem nasprotovanju lastnih pristašev in prijateljev, delali na združitvi delavskih sil na osnovi marksističnega revolucijonarnega razrednega boja, snovanja in pojmovanja, ter skušali ponovno in znova vzpostaviti enotno fronto v naših organizacijah in v naši delavski politiki, Te volitve so potrdile pravilnost te načelne in taktične linije, potrdile so nujnost in umestnost te politike. Na tej osnovi in sledeč tej enotni liniji, treba sedaj graditi in krepiti naprej delavsko enotnost, konsolidirati delavske sindikate, prepojiti tudi duševno ves naš i krci s tem pravim, čistim, res marksističnim, res razrednim mišljenjem in hotenjem. Te v olitve so pokopale politiko oklevanja, oportunizma, parasitizma, pučizma in razdiranja v delavskem gibanju, uveljavile pa politiko enotnosti, odločnosti, razredne zavesti ter ravne, dosledne, poštene razredne politike! Naše delavstvo se je po štirih težkih letih uveljavilo na politični po-zornici Slovenije znova kot močna odločujoča politična sila. Hud poraz je doživela Slovenska ljudska, stranka. Zastopniki te stranke so prvotno v svoji objestnosti zahtevali, zase več mandatov, nego jim je šlo. Odkrito povedano, nam je bilo samo všeč, da sta klerikalno manevriranje in klerikalna nestrpnost pri pogajanjih izključile vsako možnost sporazuma, ker smo si želeli odkrite in čiste borbe z vsemi nasprotniki delavstva, da se vidi njihova in naša moč. Takrat so klerikalci kričali: ..Angažirali bomo celo klerikalno stranko, vso njeno časopisje in ves njen aparat; vprašanje volitev v delavsko zbornico je za nas vprašanje cele klerikalne stranke." Tako se je tudi zgodilo. Poraza pa le niso mogli preprečiti. Njihov poraz pri teh \ olitvah, je zato že iz omenjenih razlogov hud politični neuspeh cele klerikalne stranke. Zlasti v tem politi-, enem trenutku je ta hrupni poraz za naše klerikalce naravnost katastrofalen. Posledice se bodo kmalu občutile doma in v Belgradu. Prav je tako, in prav je, da so bile tudi vse ostale stranke po vseh pravilih tepene. Čestitamo na tej sijajni zmagi vsem naNrn združenim organizacijam, vsem zaupnikom in delavcem, ki so v tej hudi in "rmiembni borbi s tako vnemo sodelovali. Živela delavska enotnost! ‘ROEESOR Z1GMUND EXNEr UMRL. Dunaj, 8. febr. Včeraj je nsnrl ia Duaiaju 'zdravniški znanstvenik iziiolog .profesor Zigmund Evner r 80. (letu starosti. V četrtek je imel e predavanje v Akademiji zftano- BREZPOSELNOST NA POLJSKEM. Varšava, 6. febr. Število breapo-ejnih znaša isedaj 341.000. To število je doslej najvišje in vlada mora zatto mesečno izplačati 10 milijonov zlotov. Dvomljivo je, če bodo te mere kuj dosti pomagale. Vladna kriza - državna kriza. Belgrad, 8. febr.Nar.oidmi sporazum ise lomi na vseh koncih in krajih. Vladna kriza je tako huda, da je pričakovati od trenutka do trenutka najbolj presenetljive izpre-membo. V zadnjih letih smo imeli v Belgradu dosti hudih vladnih kriz. Vendar še nikoli ni bilo politično življenje v Belgradu tako razburkamo, pozornost politične javnosti tako napeta, kakor te dni. Politika narodnega sporazuma je zrahljala do kraja poslednje vrste meščanskih političnih .strank, ne izvzem.ši radikalne, v kateri so notranji razdori in nesoglasja tako huda, kakor še nikoli. Pasic molči — očitno ne ve, kaj bi povedal. Ljuba Jovanovič pa nič več ne taji da ne odobrava Pašičevo politiko. Z njim je čedno število uplivnih ra- dikalnih pofelamcev. Radie se pa medtem iziprehaja po Dalmaciji in nima namena se vrniti še v IM-grad, dasi sta mu šla nasproti dva. Pašieeva odposlanca, da ga spravita nazaj v Belgrad. Jasno je sedaj, da je Radič s svojo prosilulo politik« narodnega sporazuma hotel le razbiti radikalno stranko in omajati Bašičev položaj. Priznati jnoiamo. da mu je vsaj to uspelo. Radikali so v hudih .medsebojnih borbah, -Pa- le pa šič ne ve kako in kam, Radič napada naprej radikalno -ministre in radikalno vlado, ruši sporazum, im 'se (pripravlja na volitve. Dvomljivo je, če se bo proračun ».-pl o Is sprejel. Kaos in brezglavosi popolna. Ta vladna kriza nosi vse oznake državne krize. Možna so najhujša presenečenja. Ljapčeva vlada in zahteva bulgarske socijalne demokracije. Sofija, 8. febr. Isprememba vlade. v Bulgariji vobee ugodno vpliva v Bulgariji. Širša javnost rezervirano pričakuje, kako bo nastopala nova vlada, 'ker se politično dejansko ni izprememija. V imenu socijalne demokracije je izjavil v sobranju is. Ra-dušov, da zahteva njegova stranka: Od- redbe za omiljcaije gospodarske krize; najširšo amnestijo za vse, ki so se udeleževali meščanske vojne, vzpostavitev pravnosti in svobode v državi, zagotovitev samouprave in volilne ■svobode; izvedbo učinkujoče t-ocijati,stične zakonodaje in preskrbo nezaposlenih; zopetno uvedbo proporcionalnega volilnega reda, končno izboljšanje ednošajev med balkanskimi državami in 'do velesil ter oaniljemje re.paraeij.-kib m drugih finančnih bremen. Spor med Italijo in Nemčijo, Rim, 8. febr. Zaradi govora, ki ga je imel bavarski ministrski predsednik Held te dni, je stavil fašist Fari-nacci interpelacijo, na katero je odgovarjal včeraj ministrski predsednik Mussolini s silno aroganco. Zagrozil je Nemčiji, če bi podpirala bojkot proti Italiji zaradi tirolskih Nemcev, bo Italija odgovorila s kvadriranim bojkotom in eventualne represalije bo zavrnila s kubiranimi. Govor bavarskega min. edseduika je nekaj nezaslišanega. Italija ustvarja iz južne Tirolske Italijo, ker bi drucače imela tam državo v državi. Italija ne odneha v tej politiki niti za mezinec. Napravili bomo te kraje italijanske. Da, meje preko Brenerja ie Italija zarisala roka božja. Nemci v južni Tirolski niso narodno manjšina, ampak le etniška relikvija. Mnogo teh ljudi je ponemčenih Italijanov, ki jih hočemo zopet dvigniti do italijanskega ponosa, ostalo pa so ostanki barbarskih invazij od tedaj, ko Italija še ni bila taka sila. marveč le bojišče drugih držav zahoda in severa. Fašistična Italija je zmožna svojo trikoloro še dalje ponesti preko Brenerja, nikdar pa jo ne kloniti. Hočemo sicer ostati prijatelji Nemcev, toda ie, če pridejo z dvignjenimi rokami in brez zahrbtnih namenov. —- V provokacijo je Fariuacei takoj pričel zbirati denar za spomenik Cesara Battistija v Bol-canu. Res smo radovedni, kam dovede Italijo ta megalomanija. Nemčija namerava vstopiti v društvo narodov. Berlin, 8. febr. Državni kancelar Je pred par dnevi sklical konferenco ministrskih predsednikov nemških držav in članov državnega kabineta, da se pogovore o zunanje-političnem položaju. Na dnevnem redu je bilo vprašanje vstopa Nemčije, v društvo narodov. Državni zunanji minister je podal v tem obširen ekspoze, ki ga je državni kancelar izpopolnil s svojimi načelnimi izvajanji. Zastopniki nekaterih držav so sprva imeli gotove pomisleke, in so se končno zedinili, da store po svoji moči vse, kar more ojačiti položaj Nemčije v društvu narodov. Češkoslovaška prizna sovjetsko RUSIJO DE IURE. Praga, 8. febr. Češkoslovaški minister zunanjih poslov dr. Beneš in sovjetski delegat Osjenko sta se te dni sestala, da določita formalnosti juridičnega priznanja Rusije s strani Češkoslovaške. Preokret pa je- nastal pri pogajanjih med Rusijo iti Švico, ker Švica, noče ničesar popuščati. PONAREJEVALEC — MORILEC. Budimpešta, 8. febr. A' .javnosti krožijo vesti, da jc v pon arej ovalni aferi 'kompromitirani Schultz istoveten z morilcem Eivbergcrja. 'Vendar-preiskava ni doginala ničesar gotovega. Ofenziva kapitalizma — nova vojna. Precej let je že minulo po proslu-leni verzaiškem miru, kjer je diktiral .svetovni kapitalizem mir ' premagancem v svetovni vojni in vsem malini državam. Od tedaj je bilo že nešteto konferenc, ki so se vse bavile z »utrditvijo« svetovnega miiru. Med pomembnejši taki konferenci spadata tudi gentska in locarnska. Kljub konferencam za utrditev svetovnega miru, v katerem naj bi se narodi zopet gospodarsko, politično in kulturno razvijali, pa vidimo, da se po vsaki taki novi konferenci nevzdrže-ma oborožujejo ravno tiste države, ki imajo na teh konferencah največ besede. Za lajika je ta pojav nerazumljiv. Nerazumljiv zlasti zaraditega, ker kapitalistično časopisje tem konferencam poje slavo in jih vsevprek poveličuje kot nedotakljivo svetost in iskrenost. Nekaj časa pa že prihajajo v svet ves Ir, ki ne pomenijo utrditve miru, marveč utrditev oborožene sile dveli bančno-kapiitali.stičnih svetovnih skupin, za katerimi stoje izrazito kapitalistične države kot žandar kapitalizma. Svetovni kapitalizem pod vodstvom bogate Anglije in .Zedinjenih držav ameriških se zavzema namreč za ustanovitev svetovne emisijske banke, ki naj bi vodila gospodarstvo svetovnega kapitalizma. Denar bi dala angleški in ameriški kapitalizem, evropske in sploh priključene banke bi pa pod vodstvom angleških in amerikanskih bankirjev ta denar investirale po svojih krajih. Načrt je zrasel na takozvanih mirovnih konferencah in povsem naravno je, da vso tam sicer govorili javno o utrditvi svetovnega miru, tajno pa o tern, kako naj oboroženi ohranijo mir, toda ne v interesu razvoja narodov, marveč v interesu varnosti kapitalizma in v interesu zasužnjen ja gospodarsko miniranega sveta. Načrtu Angležev im Arnevikancev se pa upira Francija, ker se boji za odločilni vpliv svojega kapitala, ki dominira v vzhodni Evropi im še tam v Orijentu. Poleg Francije sta doslej odločno proti taki emisijski banki Češkoslovaška in Poljska. Italija se je pa pridružila Angliji in Ameriki ter je tudi zaraditega dosegla velike olajšave pri odplačevanju vojnih dolgov. Z ustanovitvijo nameravane emisijske banke se »tvorita iz kapitalističnih velesil dve fronti. Anglija in Zedinjene države z Italijo, ki bo zan-dar na Balkanu na eni strani, Francija in mala antanta na drugi strani. Slabotnejša Francija so bo pa morala nasloniti na primerne zaveznike, to je Nemčijo in obe na Rusijo. Francija že, deluje v tem zmislu. Snovanje pakta balkanskih državic, zborovanje malo antante v Temešvaru 10. februarja ter vedno naglašanje potrebe po zbližan ju s sovjetsko Rusijo so dalekosežna i niči jati va francoskega kapitalizma. Naravno je, da tudi Rusija ne bo nasprotovala zbližan,ju med evropskimi drža- vami, ker s tein mnogo pridobi na vplivu pri odločevaaju v svetovni politiki. Iz razvoja dogodkov sledi, da dosedanje »mirovne« konference niso služile mira, sporazumu med narodi, marveč mnogo bolj oboroženju žandarjev v varstvo kapitalizma. Na sejah konferenc govore diplomati o miru, o bratstvu med narodi, o svobodi v lepozve-nečili frazah, o miroljubnosti, o pomoči gospodarsko uničenim narodom, po hotelih in bufetih pa sklepajo s kapitalisti dogovore, kako bodo gospodarsko podjarmili soseda, svet, in kako bodo nabavili novega orožja. Nastopata torej v kapitalistični družbi dve močni grupaciji, ki imata namen, druga drugo prekositi. Ker pa ti dve grupi držav predstavljata dve močni nasprotujoči si interesni smeri, pomenijo tudi vse konference teh držav in njih grupacija le pripravo na novo še grozovitejšo vojno nevarnost. Našim citate!jem. Petkovi številki smo zopet priložili čekovne položnice. Prosimo vse naše čitatelje, da se istih poslužijo ter poravnajo za tekoči mesec naročnino. Tiste pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da položnice zopet ohranijo za prihodnjič, ko bodo zopet nakazali naročnino, bilo zase, bilo za nove naročnike, ki jih bodo v svoji okolici pridobili. Zlasti pa ponovno prosimo vse one, ki so doslej dobivali naš list, a niso še poravnali naročnine za januar, da to nemudoma store, da urede račun in tako podpro naš list. Priporočamo obenem vsem prijateljem delavskega tiska, da delajo pridno in sistematično za tem, da nam pridobe vsak mesec vsaj še po enega naročnika. Uprava. Kako rešujejo stanovan jsko krizo - na Dunaju. Pravijo... glasov soci jal ,h‘ ko- ka- Že večkrat smo pisali ,kako rešujejo drugod stanovanjsko vprašanje ter primerjali nedelo naših občin in naših vladnih faktorjev v tem pogledu. Stanovanjsko vprašanje je tudi pri nas eno najtežjih in liaj-imičnejšiti vprašanj. Na tisoče družin propada po naših mestih, vsled pomanjkanja stanovanj. To vprašanje bi se bilo lahko vsaj deloma že rešilo, da je bilo pri nas nekaj več dobre volje, nekaj več navadnega zavzemanja za najbednejše med najbed-nejšimi, za one, ki so brez strehe. In vendar niso'bite gospodarske razmere pri nas take, da bi se ne moglo tudi v tem pogledu nekaj več storiti. Nobenega izgovora ni tukaj. Vsa krivda na tem vnebovpijočem stanju pada na naše vlade in na nedelo vseh. naših vladajočih in odločujočih strankah. Dunaj je bil po vojni eno najbolj ogroženili mest, baii se je resno bilo, da sploh propade. Take krize, kakor jo je prestal Dunaj po vojni, ni prestalo še nobeno mesto. Naša mesta so gospodarsko procvitala, ko je Dunaj propadal v bedi in brezposelnosti. In vendar je Dunaj storil v teh kritičnih letih prav mnogo tudi v smeri ublažitve stanovanjske bede — da ne govorimo o ogromnem delu dunajske občine na polju socijalne politike. Kar so storili tam, bi mogli toliko iaže vsaj sorazmerno storiti tudi pri nas. Toda na dunajski občini vladajo prezirani, zasmehovani in brezdomovinski socijalisti, pri nas pa velepatrijotske, jugoslovanski svet osrečujoče meščanske stranke. Tem naj se zahvalijo navdušeni Jugoslovani, če so še vedno brez strehe. Kako dela socijalistični Dunaj, nam pričaj« spodnje stike. Na spodaj označenem prostoru bo zopet postavljenih 5680 novih stanovanj — poleg onih tisoč in tisoč, ki so bila že dozidana. Nastala bo tukaj cela nova kolonija s svojimi vrtovi in vsem modernim komfortom. Baš v delavsko najbolj zavednim okrajem, v Floridsdorfu bo nastala ta nova velika naselbina. Tako delajo na Dunaju, seveda. Pri nas pa, razen „Stan in Doma" in onih stanovanjskih kompleksov, ki si bili dozidani za časa našega županovanja v Ljubljani — prav nič! L * « - ■ * i - Nalbraoie glasovnice, oddane glasove so v novi pa lepi dvorani okrožnega urada šteli, prešteli. Hitro so šteli, pravično pisali številke za 'to in za ono listo, za tega in onega kandidata. V žepu je Debeljak prinesel svoj mandat v obsežnem kovčegu 'so pripeljali svoje glasove teroristični socijal-komu-i tisti. Tudi neveljavni so bili nekateri glasovi. Za predsednika Mraka je glasoval zavarovanec, pa pfuj napi sal isocijal - 'komunistom. Pa tudi zdravnika Drobniča ise je spomnil volile«- zavarovanec, ker je menil da Drobnič ne ve, da plomba ni .lu-ksuls in ne špas zobobol. Za Treso-glava je nekdo krstil Terseglava, za Kradosa je prekrstil drugi 'Kravosa, za Petka je tretji Svetka na-zval, za Klopota je četrti Bernota imenoval. Sožalje k polomu .-o klerikalcem skoro vsi izrazili, stavili so tudi na žive, največ padlo pa le na teroriste munisto. Tako so v krasni palači šteli, kor so ti teroristi hoteli. ras v; or ■•T.U.-iDrš s 8 » » » .ŠV'- V.* :• ***** i v .n r*—v* n N ačrt novega stanovanjskega parka na Dunaju, v Floridsdorfu, Kjer se zida 5081) novih stanovanj. Charles Dickens: 31 Božična pesem v prozi. Čc jih jc hotel obdržati Rp smrti brezvestni stari stiskač," nadaljuje žena, »zakaj ni bil boljši v življenju? Ce bi bil, bi imel koga, ki bi se brigal zanj, ko je umiral in ne bi bil izdihnil zapuščen od vsega sveta." »To je najresničnejša beseda, ki je bila kdaj izgovorjena," pritrdi gospa Dilberjeva. »To je božja sodba." »Želim, da bi bila malo težja," odgovori žena; »in bila bi, bodite uverjeni, če bi bile dosegle moje roke kaj več. Razveži to culo, stari Joe, in mi povej njeno vrednost! Povej jasno! Ne bojim se biti prva niti teh dveh. Dobro smo vedeli, da’si pomagamo, preden smo se srečali tu. To ni noben greli. Razveži culo, Joe!" A pogum njenih tovarišev tega ni mogel dovoliti. Mož v oguljeni črni obleki izvleče prvi svoj plen. Ni bogat. Kn pečatnik ali dva, natikalnik za svinčnik, dvojica gumbov za zapestnike in naprsna igla neznatne vrednosti je vse. Stari Joe si ogleda in oceni vsako stvar posebej s kredo na steno, zaznamuje vsoto, ki jo je voljen zanjo dati in vse sešteje, ko se prepriča, da je izvlekel vse. »Tu je tvoj račun," pravi Joe, »in ne bi dal pol šilinga več, pa če bi me skuhali. Kdo je drugi?" Gospa Dilberjeva je na vrsti. Prtiči in bri-salke, deli obleke, dve starinski srebrni čajni žlici, dvojne klešče za sladkor in nekaj škornjev. Njen račun je napiisan na steno na isti način. »Ženskam dam vedno preveč. To je moja slabost in početje, ki me ugonablja," pravi stari Joe. » l it je račun. Ce bi me prosila še za vinar in pri tem vztrajala, bi se skesal, da sem bil tako darežljiv in bi pol krone odtegnil. ' »In zdaj razvij mojo culo, Joe!" reče prva žena. Joe poklekne, ne da bi ga laže odprl in ko razvozla celo kopico vozlov, izvleče veliko in težko balo temnega blaga. »Kako imenuješ to?" vpraša Joe. »Posteljni zastori!" »Alt!" odvrne žena smeje se in opiraje se na prekrižane roke. »Posteljni zastori!" _ , »Menda jih vendar nisi snela z obroči m vsem, kjer je ležal?" vpraša Joe. »To sc razume," odgovori žena. ,,/aikaj »Bila si rojena za srečo," de Joe, »in dosegla jo boš." v »Prav gotovo ne bom radi človeka, kakršen je bil on, roke zadržala, čc mi jo je treba le iztegniti za čitn, to ti lahko obljubim, Joe, odvrne žena hladno. »Ne lij vendar olja na odeje!" »Njegove odeje?" vpraša Joe. »Čigave pa?" odgovori žena. »Ni verjetno, da ga bo brez njih zeblo." »Upam, da ni umrl na čem nalezljivem? Kaj?" poizveduje stari Joe, obstoji pri svojem delu in se ozre kvišku. »Nič se ne bojte!" odvrne žena. »Nimam ga tako rada, da bi se mudila pri njem radi takih stvari, če bi bil. Ej, le glej skozi to srajco, da te bodo oči bolele, a ne boš našel luknjice v njej, niti oguljenega mesta. Je-njegova najboljša in lepa tudi. Uničili bi jo, če bi ne bila zame." »Kaj imenuješ njeno uničenje?" vpraša stari Joe. »Obleči jo njemu in ga v ujej pokopati, da se razumemo," odgovori žena med smehom. Ne- kdo je bil tepca dovolj, da jc to storil, a jaz se,Jl. jo zopet slekla. Ce bombaževimi za to ni dovolj dobra, ni za nič. Prav tako pristoji mrliču, grsi ne more biti, kot je bil v tej." Scrooge z grozo posluša ta razgovor. Ko sedijo v gruči krog svojega plena y bornem soju brleče starčeve svetiljke, jih meri s takim studom in gnusom, da ne bi mogla biti veča, pa če bi kupčevali z mrličem sami nečisti duhovi. »Ha, ha!" se zopet zakrohota žena, ko iz- vleče stari Joe mošnjo denarja in jim našteje zneske na tla. »Vidite, tak je njegov konec! Spodil je od sebe vsakogar, dokler je bil živ, da je v korist nam, ko jc mrtev! 1 io, ho, ho!" »Duh!" pravi Scrooge trepetaje od nog do glave. »Vidim, vidim. Usoda tega nesrečneža bi bila lahko tudi moja. Moje življenje je na isti poj*. Sveta nebesa, kaj je to?" (Dalje pri Kultura, repertoar narodnega gledališča v LJUBLJANI. Drama. Začetek ob '26. uri. Pon del jek, 8.: »Nasa kri«. A. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Akademija v počaščeuje Prešernovega spomnia. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Poudeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: »Manam. gostovanje gr. Josipa Rijavca. Predstava v korist ^Ddružeuja gledaliških igralcev. Izven. Ljubljanska oper* pripravlja premi j ero Wagnerjevega »Večnega mornarja.. Dirigent Balatka, režiser O. Šest. Radi voj Peterlin Petruška: Znamenje. Znani naš pesnik, dobričina Ra tli-voj Petruška je izdal zbirko svojih Pesmi, ki nosijo svoj posebni znak Petruško, v egra individualnega gledanja sveta, človeka in sebe. Zbirka vsebuje nekaj poetskih biserov, ki ostanejo večno dragoceni za slovensko literaturo. Pesmi sicer niso novodobno pobarvane, niso izumetničeno našopirjene z modernističnimi navlakami, so odkritosrčen izraz našega Ahasverja, večnega popotnika bohema. Toliko ni nihče Prepotoval izmed slovenskih literatov kot je prepotoval Petruška in nihče izmed naših literatov inima tolikanj občečloveških vtisov kot Petruška. Veren drug — iz literarne mrtvašnice, cukrar-ue na Poljanah, Veren drug Cankarja, Ketteja in Murna v stradanju, v ugibanju in v gledanju, kot je Petruška, ni mogel in ni smel neresnično govoriti in zato so njegove pesmi karakteristik« njegovega življenja in slovenskega naroda. Zdi se mi, da je njegova preži ja za naše dni literarne praznote in molka resen klic k zdravemu pojmovanju naše razrvane čustvenosti in je resna in bogata zakladnica misli, ki naj prepajajo našega človeka. V pesmih se je Petruška razodel kot mladenič, vzljubil je svet, vzljubil je cesto d« dekleta, mi smo pa vzljubili lisko. Kral jin„a ■, mrtvim srcem. Nekoč •K1 Živela 'kraljična, bila je napuhnje-fia in častihlepna. Vse se je je balo. Dha ni poznala milosti in je svoje premične podanike vedno kaznovala z naj-dštrejšim kaznimi. Poznala ni niti ljubezni, zato je dobra vila postavila na Prestol kot kralja osramočenega koči jaza in kot kraljico njeno kuharico. Ostali služabniki in služabnice so se 1 spreobrnili v kraljeviče in kraljične. Tudi novi gospodarji so brez srca in zasmehujejo bivšo kraljično. Kraljična, ki je odbila roko kraljeviča Žari-davo, se končno zave, da je tudi ona Človek. Kraljevič jo reši in ona je zopet kraljica, dasi so jo prej ponižali v kuharico. Igra, ki jo je spisal R. Pečjak, ki ji :,e glasbene točke zložil Anton Dolinar, založila pa »Podmladek Rdečega kri-Za■ in šolski oder »Vesne« na meščanski šoli v Tržiču, stane 15 -Din, partitura pa ]0 dinarjev. ^ Nov časopis. Madžarski sodrugi pb ujvodini, ki so zelo agilni in disci-'f rto*11}'' so začeli izdajati svoj lastni. Prva >7lIskem jeziku pisani časopis. ;,.p jz (j(^v>lka prinaša zanimive član- ših sipdik8tkegn 1T<>kretM' te,‘ oklic 11H' delavce i? " 1>a razre^no zavedne °v,!ffa sobojevnika iskreno pozdr.n i.tam0 , ■ . . , Sadu ' izhaja, v Novem Daszvnski: Dela je izvor vsega bogastva. Mnogokrat se sliši, da j« kletstvo. Krasni gospej z_ belimi roka-ui i je odvratno pristopiti h kovaču, Čevljarju ali hlapcu, ker je zamazan’ od dola. Ona misli, tla je človek s težkimi od dela počrnelimi rokami ničvrednež in grobijan. C e bi moral tudi njen sin postati kovač ali hlapec, tedaj hi najhrže umrla od obupa. Na drugi strani pa hrepeni tudi siromašni človek za tem, da bi njegov o večini siromaki, ki si ne morejo pomagati, moramo ponovno povdariti, da tak način delitve podpor ni pravičen. Znani so nam a. pr. slučaji, da je pomožni komite določil višino podpore na podlagi »komisijonelne cenitve* škode, medtem ko komisija baje niti ni bila v dotičnih stanovanjih. Kako more odbor določiti škodo na podlagi mnenja komisije, ki si škodo ni ogledala, nam res ne gre v glavo. Ponavljamo: Podpora se mora dati najprej tistim, ki so je najbolj potrebni, ne pa onim, ki imajo precej pod palcem. Blato in tema, ki kraljujeta v našem mestu bosta menda privedla M. Soboto na višek slave v brozgi in temi. Posebno Mala Kaniža in Cvetna ulica sta v tem oziru dosegli rekord. Prebivalci teh dveh ulic se upravičeno pritožujejo, da občina nič ne skrbi za razsvetljavo in čiščenje poti, po katerih je blata do kolen. Tudi gradbena sekcija se za ceste malo briga, zato je naše mesto v tem oziru slabše nego kaka kmečka vas. Ker se tudi za ce-stno-policijski red nikdo ne zmeni, smo Sobočani res — z dežele ljudje. Tudi tu napravite red. Na Aleksandrovi cesti -stoji vojašnica, ki je nekdaj bila — otroški vrtec. Kakor že večkrat, je komanda mesta zopet prepovedala pasantom uporabo pešpoti pred vojašnico. Po 7. uri zvečer civilisti ne smejo mimo kasarne in ker se ta ukrep ni razglasil, se lahko zgodi pasantom kakšna neprilika. Če se, že noče, da gredo civilisti mimo vojašnice, naj se to vsaj razglasi, da bodo ljudje znali kod ne smejo hoditi. Guštanj. Delavstvo se pri nas vidno orijen-tira v svojo pravo smer in se dobro zaveda svoje človečanske misije. Pri občinskih volitvah je dobilo večino in tako vrglo demokratsko in klerikalno demagoštvo, ki je občinsko upravo L* : občino mačehovsko obdelavalo. Na po- * tu smo ko ne bo več osebnostnega bo- v v . v ja, ko bo zavladal človečanski cut m »misel za skupnost. To je pa končni ; cilj socijalizma; socijalistični občinski J zastopniki se dobro zavedajo svoje na- | loge in skrbeli bodo zato. da bodo v občini gospodarili pošteno, pravično i« razumno. Pri volitvah v Del. zborni«« je delavstvo prav tako pokazalo smisel | za resnično delavsko zbornico, ki j* edino upravičeno upravljati in nadzorovati delavsko institucijo. S svojimi \ glasovi ftnu mnogo doprinesli h kone- j ni zmagi delavske misli in delavskega . | pok reta. Upamo, da ni več daleč dan, 1 ko bo delavstvo v vsej državi našlo i* nastopilo enotno pot in da bo tudi pri j državni upravi moglo soodločevati ter preprečiti neštevilne krivice, ki jih vlada nabija delavstvu. Zabukovca. »Slovenec« in »Pravica bruhata ogenj in žveplo na zabukov-ške socijallste in to zbog tega, ker sni« vršili svojo proletarsko dolžnost. N: res, da smo na 15. januarja, ko »o delile volilne kuverte iste s silo nazaj pobirale, kakor .sta to pisala Slovenec« in »Pravica«. Kes pa je, da je lahko vsak delavec .svobodno glasoval, za kogarkoli je hotel. Saj .smo razdelili 13. jan. nad 400 letakov med delavstvom tako da je vsak delavec natančno vedel, kako in za koga ima glasovati. O kakšnem terorju sploh, ni govora. To si je izmislil dopisnik »Slovenca« in »Pravice«. C’e je pa znbu-kovško dc-lavstvo tako energično nastopilo proti raznim razbijačem, to samo dokazuje, da je spregledalo in da si želi zopet skupnega dela v naših združenih strokovnih organizacijah. Nekemu drugemu znancu pa svetujemo, naj se toliko ne jezi, ker mu to-lahko zdravstveno škoduje. Kaj bi mi ubogi zabukovški rudarji počeli, ko bi nam še ta ušel proti Ljubljani in bi ne bilo več nikogar, ki bi nas črnil pri ravnateljstvu in še celo v Sarajevu iv pri drugih oblastih. Pika. — Kudar. Konzumentje! Konzumentje €3 Pristopite ssa etairtža Konzumnega društva za Slovenijo, reg. zadruge z o. z. Pristopnirsa D*n 2.50. — Delež Din 300—. Skladi (rez. disp. pom. itd.) Din 2,250.000—. Deležni sklad Din (,250.000—. Hrasiilne ^loge Din 6,250.000. LO..O. d...... 1- Zadružni dom v i^iS^S a« esa 7 “ i: nad Tržičem. KI. Radovljica. 11. Lesce 12. Slov. Javormk. «- SavaiImsrno.,. ltJeŠoštanj II. 2». Coljo. 17. Gorje pri Bledu. 18. Litija. 19. Ljubno v Sav. dolini I. - d M • „ . ... j^ovrenc na Pohorju. 32. Ribnica 24. Poljčane. 25. Rogatec. 20. Pragersko. 27. Ptuj. 28. Termo. 29 Manbor. 3°.39. Črna II. na Pohoriu 33. Muta. 34. Gustanj. 35. Prevalje- a«». imse. o/, ivic/.iea. oo. Q v . Zadru*.. 1. Glin«, 2. Tržič na Gorenjskem. 3. Mar,bor. 4. So„.anj. vadpuini nrodajislni in zadružni gosti?*«.:. Članov: 17 5GO. - Pristop »e Sahko prija« i * zndruim P * Posameznik je brez bnambe w gospodarskem beju proti draginji, le z organizacijo postanejo šibki vpoštevani in močni. Organizacija Ronzumentov pa je Konzumno društvo z s Slovenijo r. z. z o. z. Konzum e ntj c I HaHSBBSi sam ■JŠK7 Va«B*S|l.''di*a3H»ai' SHiMK-3 « Glavni --------------------------------------------------------------------------------------- ... - i i Pauiorfk) v Linbljani. Tisk .!. Blasnlka nasl. v Ljubljani. in odgovorni urednik: Rudolf Golouh - Izdala konzorc« .Ddsv.ke Politike ^ R«žaneC. - Zi