Leto_I_V_- Cena 10 lir ■ 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 20. julija 1948_____________________ Štev. 953 S SESTANKA AKTIVA OF IN ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM BORCEM V SALEŽU Spomenik v Saležu Maši partizani so padli zato, da nas Stalila ne Sso nikoli več zasužnila, kakor nas je zasužnjevala sedem in dvajset let n^,!n*<,eii° dopoldne se je vrSil v ul. 's°nti sestanek aktivistov Osvobodilne ronte Tržaškega ozemlja ar.gloameri-Ke cone Za sestanek je vladalo ve-t 0 zanimanje zaradi zelo aktualne ,."ve* ° kateri se je na njem razprav- »J®[ Dog°dki in politični položaj na sm • em 02emUu v zvezi z objavo re-ucije Informbiroja nekaterih komunističnih partij. » f“janelt je vodil tov. Pahor, čian jnistva OF, in pozval vse navzoče ,’r®zno razpravljanje ter poudaril, a bo . z razliko Q(j sestank:>v, ki jih v*?n,z*ra Vidalijeva skupina - lahko v a^ svobodno govoril in si zapisoval , * “rez nevarnosti, da se inu bodo zapiski zaplenili, kakor sc je to zgo- dilo n. pr. na nedavnem sestanku ASI2Z, kajti, odkar se Je Osvobodilna fronta začela boriti za svobodo, je tudi vedno spoštovala vsebino te besede. Nato jc podal besedo tov. Branku Babiču, Po poročilu tov. Babiča so številni tovariši posegli v diskusijo, ki je bila zelo živahna in ki je pokazala nešteto primerov moralnega nasilja in dejanskega pritiska na članstvo SIAU, ki ga vršijo pristaši Vidalijeve proitali-janske skupine, na vsakogar, ki se ne izjavlja za revizionistično linijo, na katero hočejo Vidali in njegovi privesti naše demokratično gibanje. Tudi zborovalci sami so na nedeljskem sestanku aktiva OF imeli priliko doži- veti nekaj podobnega: pred vrati zbo-rovalne dvorane se je zbrala skupina pristašev Vidalijeve skupine (med njimi tudi tov. Destradi), ki je hotela vdreti v dvorano ter izzivala z vzkliki «A MORTE BABICs. Vse to pa zborovalcev ni motilo in so mirno nadaljevali svoje razpravljanje, ki so ga zaključili s sprejetjem resolucije, proti kateri sta glasovala samo dva navzoča, medtem ko se glasovanja ni nihče vzdržal. Resolucijo objavljamo na drugem mestu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o zelo zanimivi diskusiji, iz katere bodo tudi razvidne meiode Vi-dalijevih pristašev, objavili v jutrišnji številki. Poročilo tovariša Babiča Noben dogodek nas ie ni tako ■ lVo zax^a^e’ vemo’ kakšen vpliv g(l ^kšno pomoč so narodi Jugo-'s.V^e nudM demokratičnim mnp-vi b™ 'rr^a^e0a ožemi ja v njiho-1 orbi za dosego njihove pravice. ^0 dogodek, nas je zadel v trenut-0 *e še vedno rešuje tržaško Prasanje, ko to vprašanje Se ni 'ončno rešeno kakor je bilo skle-02p”°i •V Tnirovn't pogodbi. Tržaško formalno obstaja od IS. P embra lani; vendar pa vemo, aa to - ozemlje zaradi enostranske v? V anglo-saksonskih sil ni še e3eno tako, kakor je zahtevala in avila mirovna pogodba z Itali- • Zato je bila naša osnovna bor-b\»*a osnovna politična linija, °rba za spoštovanje mirovne po-ootibe, borba, da se že enkrat ončno izvedejo vsi tisti sklepi, Ui Se nanašajo na Tržaško ozemlje. Vi ^este, da smo se predhodno borili * Priključitev tega ozemlja k Ju- po sklepu mirovne po-oabe smo j0 sprejeli v interesu ^er sroo si bili v svesti, da s jjjJ1 največ doprinašamo k utrditvi i,nt' Zato smo ta sklep sprejeli, mo je bila to za nas velika sprejeli smo to, kar je skle-najvišji mednarodni forum• •il^**i *a 50 1)0 ■>asno delovale sta’ ■ Se niso sprijaznile s tem ru nle.rn' sile- ki jim ni bilo do mi-h'ni S° hotele, da se tržaško vpra-^ le Ponovno postavlja v ospredje ^a se ustvari nemirno ozra$- sil 80 tak° zvane iredentistične t i vodene iz Rima, ki bi aadt se spremeni mtroujia po- 2atto° Pnključi Trst k Italiji. ,n^ne imperialistične sile, ki rta t° na *em ™iteres' 30 tudi Joru° ®ut ln bodo od. mednarodnega k priključitev Trsta čas '1 ■ STno se Proti temu i;es ijQ(, ker smo se jasno zave- ba ’ + :'e kakršna koli spremem- lahu trenutku v zvezi v Trstom iftn° ” korist samo reakcionarnim f(g 0rialističnim silam na škodo imunih sil bodisi v me$na-to ,lem rner'llu bodisi pri nas. Za-*hi& *J>^a na^a osnovna linija, - borba po sklepu mirovne po-obramba mirovne pogodbe, ij 3 °ua,?je mirovne pogodbe in tei r3(>h njenih *klopov. Na lanovi smo mobilizirali najširše 171 nožiče, prikazovali, kak-v teni momentu pot za do-^ njenih interesov. hcu ^0 je bila objavljena reso-Vod t Informbiroja je nastalo v fiJce *, U partije Trža- i ,t„^V“ Tržaškega ozemlja. Moje , Hi«j zavzame Kom?/nistil>e sosedni driavi v Trstu auQ- p,-i nas kot oanotte, reso-Vofj"' tnformbiroju, da nat nujno borbo proti. vodstvu Komu-b Partije Jugoslavije in da ti tega razvila kampanja pro-t>0: "P0>,l"viji in da bi prešli na revizionizma. Zato sem rps ?pa! ■'‘tališče, naj ne bo za nas # osnovit našega delovanju, ti:., ■ naj bo samo predmet interese in da, če gremo na pot ske zveze v okviru Informbiroja. Postavilo se je vprašanje, ali si za Tita ali za Stalina, Jasno je, . Danes, ko je bila objavljena resolucija Informbiroja in ko se je postavilo vprašanje, ali grem) na pot borbe proti vodutvu Komunistične partije Jugoslavije tudi pri nas, ki naj bi bila osnova za naše politično gibanje in politično borbo, se je čisto jasno Izrazila tendenca »premenlti osnovno politično linijo naše Komunistične partije in. celotnega demokratičnega gibanja v Trstu. Vidali, ki je, še predno je bila objavljena resolucija, šel v Rim, se je od tam vrnil z jasnimi direktivami in ne tla bi se posvetoval z vodstvom Komunistične partije, je pokrenil akcijo v trenutku, ki je bil morda najbolj ugoden in je v tem trenutku izrabil najboljša tresla, ki so bila mogoča, postavljajoč pred naše ljudstvo dilemo: Boo. grad — Moskva, Tito ali Stalin Jaitno je, da pred to dilemo ni moglo biti nobenega preprostega človeka, ki bi mogel odgovoriti na to vprašanje, Jaz sem sa Tita in proti Stalinu. Jasno, da je bilo to vprašanje namerno postavljeno tako, da se je pred psakega človeka postavilo: ali zaupaš v Sovjetsko zvezo ali v Jugoslavijo, Na žalost moramo ugotoviti, da so bila v tem trenutku izrabljena najbolj dragocena čustva našega ljudstva samo za to, da ae tu pripelje naša Partija in celotno demokratično gibanje na popolnoma druge pozicije kot smo jih imeli. Marsikomu, posebno prve dni ni bilo jasno, marsikomu ni bilo verjetno, da se za takim vprašanjem principielnosti, za takim vprašanjem doslednosti internacionallzma skriva nekaj drugega. Zgodilo se je to, kar sem prvi dan predvideval, da smo šli na pot kampanje proti Jugoslaviji in na stališče borbe proti vodstvu CK KPJ ter da se je na splošno razširil sovražen odnos do Jugoslavije. Vse besede, slavnostno izrečene v nekih momentih, da je Jugoslavija demokratična država, so bile preračune na tista čustva našega ljudstva, našega ljudstva, ki so bila in ki so ie danes do Jugoslavije. Videli smo, da je dejansko tako postavljeno vprašanje privedlo do razkola v Komunistični partiji kot vodilni sili našega demokratičnega gibanja, prineslo razkol v celotno demokratično gibanje, prineslo razkol v. teritorialni razdelitvi našega ozemlja. Danes vedno bol) jasno in odkrito prehajamo na pozicije revizionizma. To je vprašanje principielnosti, o katerem tako radi govorijo; v tem je vprašanje doslednega inter. nacionalizma. Namesto da bi mi nadaljevali našo politično borbo na osnovi, fci smo jo imeli do sedaj, in da bi počakali na razvoj dogodkov v tem vprašanju, se je dejansko hotelo izkoristiti to vprašanje sa to, kar sem ravnokar rekel. Ni slučaj, da je Vidali že takoj prvi dan jasno nakazal, da se je Jugoslavije oddvojila od demokratičnega bloka, da je postala sovražna država Sovjetske zveze in da bomo v taki situaciji šli na nasedanje Org. združenih narodov v Parizu septembra tega leta. Če bo vprašanje Trsta na tem zasedanju — pravijo — drugače izpadlo, bo tega kriva Jugoslavija. To je čisto jasna predpriprava na odkrit prehod na pozicije revizionizma. Za ta prehod se obtožuje Jugoslavija. Tovariši, prav gotovo ni vprašanje resolucije Informbiroja, ki naj bi bilo osnovno za našo vsakodnevno politično borbo in za nas princi-pielno vprašanje. Za na.i je prav gotovo principiel-no vprašanje samo eno. Pot, po kateri so šli ljudje z l idalijem. na čelu, pat kampanje proti Jugoslaviji ,prikazovanje Jugoslavije knt države, ki je «že zašla» v imperialistični tabor, je pot, ki nujno vodi k odklonu od Jugoslavije. In če gremo na politiko odklona od Jugoslavije, gremo nujno na pozicije priključitve Trsta k Italiji, kar je nujna posledica tega. Za nas pa je Prav gotovo prin-cipielno vp>-ašanje borba na dosedanjih osnovah za spoštovanje mirovne pogodbe; borba za ohranitev Tržaškega ozemlja in odločna borbe, od strani vseh svetovnih demokratičnih sil proti imperializmu, To je za nas tudi vprašanje inter-nacionalizma. Morda bo kdo rekel, da sem si to stvar sam izmislil in da je to obrekovanje, podlo obrekovanje in nasproti čustvom internacionalizma, ki jih ljudje okoli Vidalija postav- (Nadaljevanje na 2. strani) RESOLUCIJA aktivistov OF Tržaškega ozemlja Širši aktiv Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja, ki se je sestal 18. t. m. na posvetovanje, je sprejel po političnem referatu Jn po ia-črpni diskusiji naslednjo resolucijo: Aktivisti Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja se strinjajo popolnoma in odobravajo politi (no linija in delovanje, ki ga ie doslej izvajalo tajništvo Osvobodilne fronte. Aktivisti Osvobodilne fronte odobravajo politično linijo, ki jo v tem trenutku zavzema »Primorski slati spomenico SIAU 1'arnost-nemu svetu, V kateri se odločno protestira, proti kršitvi mirovne pogodbe s strani anglo-ameriške vojne uprave, da gre na politiko DE FACTO priključenja Trsta k Italiji in se zahteva od Varnostnega sveta, da podvzame korake, da se izvedejo vsi sklepi mirovne pogodbe v zvezi s Tržaškim ozemljem. To odklanjanje je najbolj jasen dokaz, da se noče iti več po liniji, po kateri smo šli do sedaj, po poti borbe za izvedbo mirovne pogodbe, za izvedbo vseh določb v zvezi s Tržaškim ozemljem. Ce se noče po tej poti, po kateri naj gremo? In ni morda slučaj, da ravno v tem trenutku objavljajo vsi lokalni časopisi, da bomo imeli verjetno v novembru upravne volitve, tiste volitve, za katere smo se toliko časa borili. Danes na enkrat sami gospodje pri Vojaški upravi baje izjavljajo, da bodo najbrže v novembru te volitve. Prav gotovo obstaja med namenom Vojaške uprave v Trstu in našo trenutno situacijo neka zveza in sicer v tem, da se danes pozicije tako zvanega itali-janstva oziroma revizionizma ja-čajo. Menijo, da bi se danes lahko šlo na volitve, na katerih bi se izvolila mestna skupščina, ki bi imela večino glede priključitve Trsta k Italiji, nakar bi se v gotovem trenutku izjasnila za priključitev Trsta k Italiji. Se vse polno drugih znakov je, a zopet bo morda kdo rekel, da obrekujem, ko vam bom povedal, da so bile prve dni dane parole: pojdi v slovenske vasi in razbijaj OF. Morda bo kdo rekel, da smo si to izmislili, da niso bile dane take direktive, je to težko verjeti, ko take direktive izhajajo iz najožjih krogov Vidalijeve skupine, ki danes konkretno manifestirajo to, kar je dejanski cilj Vidalijeve skupine. Se do danes ljudje okoli Vidalija niso demantirali naše obtožbe, da gredo na pozicije revizionizma in ne odgovorijo na vprašanje, kakšni vzroki jih undijo, da se ne odpošlje spomenica na Varnostni svet. V najnovejšem času pa teoretsko razlago, o nacionalnem vprašanju pri nas za spremembo naše politične linije že najdemo v raznih emisar-jih po terenu, ki čisto iskreno govorijo: Gremo v Italijo, ker je to v interesu svetovnega demokratičnega gibanja. Prav gotovo ni samo slučaj, če vam eden najvišjih predstavnikov Vidalijeve skupine piše pismo, v katerem skuša najti neko opravičilo, da gre za spremembo dosedanje politične linije in za priključitev Trsta k Italiji. V tem je bistvo našega vprašanja. Obtožujemo te ljudi, da danes kršijo to, kar so sklenili naši najvišji forumi Komunistične partije in SIAU, obtožujemo jih, da izrab- ljajo najboljša čustva do Stalina za podlo igro. Nam pravijo, da smo proti Sovjetski zvezi, da smo proti Stalinu, nam, ki smo preživeli težke čase, ki smo preživeli težko krvavo borbo za Sovjetsko zvezo, ki smo vsak dan gledali smrti v oči, ki se nismo bali, ker smo nosili v srcu Sovjetsko zvezo in Stalina! Danes se nam upajo očitati to, med tem. ko je večina njih čakala zadaj, ko smo mi krvaveli. Tovariši! Mislim, da si mi v tem momentu postavimo vprašanje, ali je taka pot v interesu resničnega internacionalizma, ali je Vidalijeva pot v interesu demokratičnega gibanja ali ne. Jaz pravim, da to m v interesu internacionalizma in mednarodnega demokratičnega gibanja, če prepustimo, da postane Trst postojanka imperializma. Naša Pot je pot borbe za spoštovanje mirovne pogodbe ter za povezavo Trsta z njegovim zaledjem, pred-vsem pa z Jugoslavijo, četudi so tam morda kake napake. Opora našega demokratičnega gibanja je v prvi vrsti v demokratičnih množicah Jugoslavije in partije pod vodstvom Sovjetske zveze. Kdor gre danes s te poti, gre na pozicije revizionizma, gre v osnovna nasprotja internacionalizma. Naša pot bo težka, ker sami vidite, da so na terenu v prvem trenutku široke demokratične množice nasedle tej propagandi. Mi ne obsojamo širokih ljudskih množic, ne obsojamo tržaškega proletariata, temveč obtožujemo tiste, ki so v polni zavesti zavedli te široke ljudske množice. Ce govorimo kot ■ -Slovenci — antifašisti, kot sestavni del demokratičnega gibanja v Trstu, je za nas samo ena pot, pot dosedanje vsakodnevne konkretne borbe za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedbo vseh sklepov v zvezi s Tržaškim ozemljem in pot bratstva z italijanskimi antifašisti. To je pot, ki v največji meri odgovarja resničnim interesom mednarodnega demokratičnega gibanja, pot, po kateri bo šlo tudi svetovno demokratično gibanje, ker vemo, da v vprašanju mednarodnih obveznosti Sovjetska zveza ne more imeti drugačnega stališča kot je v največji meri pokazala varšavska konferenca. Očitajo nam, da smo nacionalisti, da smo zavzeli nacionalistično stališče. Ce je mogoče govoriti o nacionalizmu, je mogoče govoriti samo na nasprotni strani. Mi nadaljujemo na osnovi demokratičnih tradicij svojo borbo. Prav gotove nas ne sme motiti v odnosu do vseh tistih, ki nimajo nič skupnega z resničnim demokratičnim gibanjem. Nam očitajo, da gremo na pot nacionalizma in da se bomo znašli na isti poti z Veselom in Agnelettom. Motijo se tisti ki mislijo, da se bomo znašli na'istih pozicijah i izda- jalci slovenskega naroda, na istih pozicijah ljudi, ki nadaljujejo svoje izdajalsko delovanje kot so ga Vršili v najtežjih časih narodno osvobodilne borbe. V to borbo proti vsem reakcionarnim siiam je vključena tudi borba proti tem izdajalcem slovenskega naroda. Mi torej bomo šli po poti te borbe: Borba ne bo lahka. Trdo se bomo morali boriti, vendar pa upam, da smo vsi prepričani, da bomo s to borbo za spoštovanje mirovne pogodbe, za izvedbo vseh njenih sklepov, doslednosti demokratičnega gibanja pri nas proti imperializmu, izvršili svojo demokratično dolžnost tudi do principielnega vprašanja internacionalizma in v interesu demokratičnega gibanja vsega sveta. Ameriška vlada prepovedala delo Komite ju za pomoč Jugoslaviji NEW YORK, 19. julija. (Tanjug.) Američani jugoslovanskega porekla so med vojno avgusta 1944 ustanovili vojni sklad Američanov jugoslovanskega porekla za pomoč Jugoslaviji, ki je pozneje dobil ime »Ameriški komite za pomoč Jugoslaviji*. Komite je zbrane prostovoljne prispevke uporablial za nabavo bolnišnic, sanitetnih naprav in zdravil pa tudi drugega materiala, potrebnega za obnovo Jugoslavije. Komite je posvetil pri svojem delu posebno pozornost nudenju pomoči otrokom in vojnim sirotam ter je nakupoval zanje živila in zdravila ter kompletne naprave za otroške domove. Sedaj je ameriški pravosodni minister Clark označil to dobrodelno organizacijo jugoslovanskih izseljencev, ki je pomagala pri obnovi v vojni opustošene jugoslovanske domovine in otrokom borcev, padlih v vojni proti fašizmu kot subverzivno organizacijo, «ki je sprejela politiko propoveriovanja in odobravanja izvrševanja aktov sile ali nasilja« in »katera namerava spremeniti obliko vlade ZDA z neustavnimi sredstvi«. Posvetovalni komite za prostovoljno pomoč tujini Je na podlagi te ministrove odločbe pozval komite za pomoč Jugoslaviji, naj takoj preneha z delom in ga obvestil, da je njega registracija razveljavljena, uslužbencem ameriških ministrstev pa sporočeno, da stopi razveljavitev v veljavo 17. junija ter je|treba od tega dne odpraviti vse olajšave, ki jih. da jejo podobnim organizacijam. Končna deblokacija jugoslov. zlata v ZDA VVASHINGTON. 19. (AFP) -Danes so v Washingtonu podpisali med jugoslovansko in ameriško vlado dva dogovora. Prvi se nanaša na ameriške zahteve glede ameriške nacionalizirane lastnine v Jugoslaviji, drugi pa na ameriško pomoč, ki jo je bila FLRJ deležna enako kot SZ med vojno na podlagi zakona o zakupu in posojilu. Javljajo tudi, da so deblokirali jugoslovansko lastnino v ZDA in predvsem 47 milijonov dolarjev zlata. Na podlagi podpisanih dogovorov se jugoslovanska vlada obvezuje plačati ZDA 17 milijonov dolarjev za ameriško nacionalizirano lastnino v Jugoslaviji. Drugi dogovor določa, da bo Jugoslavija plačala 45 milijonov jugoslovanskih dinarjev o zakupu in posojilu, ki jih bodo ZDA uporabile za nakup zgradb za svoja predstavništva v FLRJ. Ugotavljajo, da je Jugoslavija večji del pomoči ZDA na podlagi tega zakona, ki je dosegla 32 milijonov dolarjev, uporabila v vojni proti skupnemu sovražniku. Kakor je bilo sklenjeno tudi z drugimi državami, ne bo Jugoslavija plačala materiala, ki ga je dobila "d ZDA in ga uporabila v vojni, pač pa samo material, ki ga je uporabila po končani vojni za civilno obnovo Na podlagi drugega dogovora bo Jugoslavija vrnila ladje, ki jih je prejela na podlagi zakona o zakupu in posojilu. Ta dogovor urejuje tudi druga vprašanja manjše važnosti, med katerimi tudi usluge, ki jih je jugoslovanska mornarica napravila ZD^\, Kakor je navada vsega-reakcio-narnega časopisja, da v zadnjih dvajsetih dneh (pa tudi nekaterih demokratičnih časopisov, ki so s protijugoslovansko gonjo zaradi resolucije lnformbiroja prišli tako daleč, da jih je moral pred nekaj dnevi opomniti celo moskovski dnevnik slzvestijas, da so že daleč prekoračili vsako mero dostojnosti pozabljajoč, da Jugoslavija ni reakcionarna država, temveč država, ki gradi socializem) vsako gornji vesti podobno novico izrablja kot dokaz, češ da se je Jugoslavija približala bolj Ameriki kot pa Sovjetski zvezi, opozarjamo naše čitate-Ije, da takšnim in tako izkorišča ni m vestem ne nasedajo, kajti tudi druge države z ljudsko demokracijo imajo podobne pogodbe z Ameriko že sklenjene. TRŽAŠKI DNEVNIK Pomagajte tržaškemu proletariatu Poziv vsem tržaškim delavcem in demokratičnim ustanovam Ustanovljen je bil odbor za pomoč aretiranim tovarišem iz ladjedelnic. Sedež tega odbora je v prostorih Enotnih sindikatov v ul. Imbriani 5 pri strokovni zvezi kovinarjev. Ta odbor sestavljajo člani upravnih odborov vseh strok. Njegova naloga pa je nuditi stvarno pomoč družinam tovarišev, ki so bili aretirani samo zaradi tega, ker so branili demokratične pridobitve našega naroda in sicer slovenske napise v ladjedelnicah. Sindikalni položaj pri nas je daneS zelo ogrožen. To pa zaradi tega, ker se vojaška uprava poslužuje proti Enotnim sindikatom fašističnih zakonov italijanskega . kazenskega zakonika. Čeprav sama italijanska ustava prepoveduje njihovo uporabo, so se jih tukaj pri nas poslužili proti naši sindikalni organizaciji. Zato je potrebno, da začnemo odločno borbo, da tako stremo cilje mednarodnega in lokalnega imperializma, ki skuša škodovati koristi tržaškega ljudstva. Da bi jim ti njihovi načrti uspeli, so nas naši sovražniki hoteli prisiliti, da bi stopili v splošno stavko. Toda stavkali bomo, kadar bomo hoteli mi, Sedaj pa je potrebna materialna in moralna solidarnost. Prav zaradi tega se odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic obrača na vse tržaške delavce in ustanove, naj še bolj kot v preteklosti pokažejo svojo dejansko pomoč. To svojo pomoč naj izkažejo po svojih zmožnostih in prostovoljno z enkratnim prispevkom ali pa s tedenskimi prispevki do konca sedanje borbe za pomoč tovarišem tovarniških odborov in drugim. Na ta način bodo delavci in ustanove pokazali svojo odločnost in strnjenost, ki bosta istočasno podobni splošni stavki. Tovarniški delavci, izobraženstvo in kmetje bodo na ta način stopili v borbo za obrambo sindikalnih pravic, ki zadevajo vse tržaško prebivalstvo. Ponavljamo,, da bo zbirka namenjena v prid družinam aretiranih in obsojenih tovarišev in pa za delno kritje sodnih stroškov. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic. Razpis natečaja za sestavo prostih raj za leto 1948 Razpisujemo natečaj za sestavo prostih vaj za leto 1949. Sestavljene vaje se pošljejo v 3 izvodih s priloženo godbo v zaprti kuverti; priložiti je treba še posebno kJlbetto, v kateri je ime in naslov sestavljalca, na naslovni strani pa naslov vaj ali geslo. Vaje naj bodo natipkane z dvojnim presledkom med vrsticami in samo na eni strani lista. VRSTE VAJ: 1. Vaje za deco od 6—10 let naj bodo sestavljene za dečke in deklice na isto godbo, tako da jih lahko izvajajo skupno. 2. Vaje za deco od 10—14 let ravno tako. 3. Množične vaje, s katerimi bodo nastopali istočasno naraščajniki in člani. 4. Množične vaje za skupen nastop članic in naraščajnic. Vaje pod 3. in 4. naj bodo lahke, vendar učinkovite, kar naj bi se doseglo s kontrasti v gibih, barvah in prehodih. Lahko bi zaradi večjega učinka vezali moški in ženski naraščaj in člane in članice, lahko pa tudi vse 4 oddelke naenkrat; v tem primeru bi morali izvajati vaje v tesnem sestopu (telovadišče na Stadionu ima 64 značk v dolžino in 40 v globino). 5. Posebne vaje. — Te vaje so lahko težje. Izvajali jih bodo telovadci, ki bodo redno telovadili. Pri teh vajah lahko* družimo oddelke n. pr. moški in ženski naraščaj ali člane in članice itd. Izvajamo jih lahko tudi z orodjem: palice, venčki, cvetni loki itd. POGOJI: Natečaja se lahko udeleži vsakdo. Vaje naj nauči primerno skupino telovadcev, ki jih bpdo izvajali pred razsodiščno komi- sijo. Sestave naj se pošljejo do 15. avgusta t. I. na naslov Z.D.T.V. (U.C.E.F.) odsek za telovadbo, ulica Machiavelli 13, II p. Nagrada za vsako sprejeto sestavo bo znašala 10.000 lir. Za sestave, ki jih bomo prejeli po tem roku, ne bodo izplačali nagrade. Ameriški mornar in gostilničar V nedeljo okrog 18,50 so poklicali »Emergenzo« civilne policije v gostilno «Pri dveh Tržačanih« v ul. Diaz 9. Ko je prišla policija na označeno mesto, je že našla tam ameriško vojaško policijo, ki je že napravila nekakšno premirje med nekim ameriškim mornarjem in gostilničarjem Brencanijem Jožefom iz Terčana pri Pulju. Vzrok spora ni točno znan, vendar se zdi, da je šlo za plačilo pijače, ki jo je naročil Amerikanec. Policija je spremila gostilničarja na sedež MP, kjer je vložil ovadbo proti ameriškemu klientu. Zaplenjenotihotapsko blago Davčni oddelek civilne policije je zaplenil v soboto 17. t. m. 57 litrov bencina, 76 litrov petroleja in 33 litrov mešaniče, ki jih je imel skrite Cergol Marija na svojem domu, v ul. Commerciale. V nedeljo pa je policija na Opčinah olajšala Nado Tommasin za 1260 ameriških cigaret, ki jiH je imela pri sebi ter jih je nameravala spraviti v promet. Osemnajst delavcev odpuščenih z dela Torek 20, julija mimm Ceslav, Krilan ■ . Sonce vzhaja ob 4.32, zahaja j I ob 19.57. Dolžina dneva 15.15 Luna vzhaja ob 20.02, zahaja ob 3.17. Polna luna 21. t. m. ob 3.31. Jutri 21. julija Zora, Danica -Protistavkovni zakoni pač ne bodo mogli odvrniti delavcev od njihove borbe za obrambo sindikalnih svoboščin Skoraj, da smo si pričakovali nov udarec po zaključnem procesu proti članom tovarniških odborov treh naj-večjib tržaških tovarn. Toda udarec, ki ga je ponovno dobilo naše delavstvo, je presegel vsako pričakovanje. Ko so se namreč včeraj zjutraj zglasili na svojem delu delavci, člani tovarniških odborov CRDA-e, jih je čakalo novo presenečenje. Vodstvo, ki Je imelo že pripravljen svoj načrt, Je Izjavilo, da so vsi ti delavci začasno odpuščeni z dela, dokler ne bo glavno vodstvo CRDA-e proučilo vso stvar ter ukrenilo vse potrebno. Štirinajst delavcev, štirinajst družin, bo moralo tako čakati v revščini in obupu, da se bodo ti gospodje do kraje pomenili in končno zapečatili njihovo usodo. Ti gospodje se čutijo najbrže mnogo močnejše in varnejše, odkar so videli, da so zopet v veljavi tisti fašistični zakoni, ki so skozi 25 let tlačili ubogo delavstvo, obenem pa služili njihovim umazanim interesom. Delegacije pododborov in tovarni- časno odpuščeni z dela zaradi «do-godkovn z dne 24. junija, odpuščenih z dela, ker jih je vodstvo ladjedelnice, po dolgem proučevanju spoznalo za krive. Res čudno je postopanje proti delavcev, ki niso do danes niti še videli svojih tožilcev in ki niso imeli nikoli prilike, da bi se zagovarjali zato, kar so jib dolžili. In vendar jih je vodstvo, kot samo izjavlja, po dolgem proučevanju spoznalo za krive. Toda česa so krivi. in končno, kakšno vrednost ima lahko takšna enostransko proučevanje? Ali je morda vodstvo ladjedelnic mislilo, da bo z uveljavljanjem proti-stavkovnib zakonov demoraliziralo delavstvo, ki bo potem voljno sledilo ukazom gospodov tovarnarjev? Ubogi reveži; resnične so besede starega delavstva v pokoju: »Zelo naivno se obnašajo... in to samo zato, ker še ne poznajo dovolj tržaškega proletariata.« V ladjedelnicah CRDA-e so se vrši- gacija delavcev pri računovodji g. Morettiju, kateremu Je obrazložila ogorčenje in pritožbe delavcev. G. Moretti Je izjavil, da se bo vodstvo še v istem dnevu sestalo in da bodo delavci prejeli danes zjutraj odgovor v zvezi z vprašanjem tovarniških odborov. * * Včeraj zjutraj so odšli delegacija delavcev iz ladjedelnic in en predstavnik Zveze enotnih sindikatov na urad za delo, kjer so iznesli štiri najvažnejše probleme, ki so ogromnega pomena za delavce, ker namreč kršijo sindikalne svoboščine. Ti problemi so: 1. Prekinitev delovanja tovarniških odborov v ladjedelnicah Sv. Marka, Sv. Roka in v Tovarni strojev. 2. Odpust z dela tovarišev Dapretta in Zaccarije. 3. Odpust z dela 11 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ne da bi bil naveden zato kakršen koli vzrok. 4. Odpust z dela tov. Morato. Urad za delo je sporočil, da bo pro- VDOVE, MATERE IN OTROCI PADLIH PARTIZANOV, KI JIM JE BIL V NEDELJO V SALEZU POSTAVLJEN SPOMENIK. (Glej poročilo na prvi strani!) ikih zaupnikov so takoj odšle, da bi posredovale pri vodstvu CRDA-e, toda vse njihovo prizadevanje ni bilo uspešno. Toda ofenziva delodajalcev in lastnikov, se je s tem šele pričela. V soboto Je vodstvo ladjedelnice Sv, Marka obvestilo začasni tovarniški odbor, da Je lg delavcev, ki so bili za- la zjutraj zborovanja delavcev io uradnikov, ki so po svojih predstavnikih izrazili ogorčenje in nezadovoljstvo zaradi odstranitve z dela članov tovarniških odborov. V vseh teb ladjedelnicah vlada močno stavkovno gibanje. Včeraj popoldne se je zglasila dele- učil vse te probleme in da bo dal svoj odgovor do 20. t. m. # * Se vedno se nadaljujejo pogajanja za uveljavljenje normativne pogodbe za uradnike kovinarske stroke. Včeraj se Je vršila na sedežu Združenja industrijcev seja zainteresiranih strank. SPOMINSKI DNEVI 1304 se je rodil Francesco Petrar-ca, veliki italijanski pesnik. Umrl je leta 1374. PRESKRBA Dvig nakazil. Vodje podeželskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo danes 20. t. m. pri Sepralu nakazila za ječmen. Konec razdeljevanj. Sepral javlja, da bodo danes 20. t. m. končali razdeljevanje riža za vse potrošnike in pa ječmena skupine od 19 do 65 let. Konservirane ribe za bolnike. Danes bodo začeli v mestu in deželi deliti na dodatne nakaznice mesa po dve škatli konserviranih rib «Sea Herring« na odrezke z datumom od 11. do 31. t. m. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 33, v podeželju 34 lir za škatlo. ENOTNI SINDIKATI Prevozniška stroka. Danes ob 19 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2, I. Kemična stroka. V sredo ob 16 bo seja upravnega odbora v ul. Zonta 2, I. Prehrambena stroka. V torek 20. t. m. ob 17 bo seja glavnega odbora pekov. V sredo 21. t. m. ob-19.30 bo seja glavnega sveta za prehrano. Zavorovalna stroka. V sredo 21. t. m. ob 18.30 bo na sedežu seja glavnega sveta. PROSVETNA DRUŠTVA P. d. Vojka Smuc vabi na nocojšnji sestanek, ki bo ob 21 uri v društvenih prostorih VOM 2. Lutkovna predstava pri K K Škamperle. V sredo 21. t. m. ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva S. Škamperle lutkovna predstava »Mrtvec v rdečem plašču«. Sledil bo dokumentarni film. Cena za odrasle 40, za otroke 30 lir. Žrebanje loterije. Prireditveni odbor opozarja vse lastnike listkov loterije, katere žrebanje bi moralo biti v nedeljo 18. t. m. pri vrtni veselici na Kolonkovcu, da bo žrebanje 25. t. m. na vrtni veselici K K Cebulec. Izžrebani listki bodo objavljeni v ponedeljskih časopisih. IZLETI Planinsko društvo sprejema vpisovanja za letovanje v Bovcu. 31. t. m. bo odšla iz Trsta druga skupina letoviščarjev, za katere se bo zaključilo vpisovanje 20. t. m. v trgovini Marcela Nadliška, ul. Giulia-ni 13. PDT priredi v nedeljo 1. avgusta izlet v Skocijan. Odhod ob 7. uri iz ul. F. Severo. Vpisovanje in informacije pri Pircu, Settefontane 3 in pri Geču, Trg Tra i Rivi v Rojanu Kulturni krožek Sv. Sobota sporoča prijavljenim, da bo izlet v Ljubljano in na Bled 30. t. m. ter izlet v Reko in Opatijo pa 1. avgusta t. 1. DAROVI IN PRISPEVKI Za partizanske sirote daruje dru-šina Godina Benedikt i* Trsta 500 lir ob drugi obletni smrti svojega sina Milana. V nedeljo 25, t. m. priredi MLADINA IZ BAZOVICE ples v gostilni pri Preslovih. Začetek ob 17. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. julija 1948 se i1 ™ rodilo v Trstu 19 otrok, umrla i! ena oseba, poroke pa so bile 4-Cerkvene poroke: uradnik Kam Oi Punis in zasebnica Ana Batf* o: uradnik Lucijan Postir in uradnic* ^ Annunziata Petranič, uradnik Klement Pedroni in blagajničarka W rina Bisiacchi, uradnik Renat? bi Battisti in uradnica Ana BonicioU1 ^ Umrli: 38-letna Angela Rota. te III!! RADIO Sil 7.30. Koledar. Jutranja glasba. 7.45 ^ Napoved časa in poročila. 11.30 K” . producirana glasba. 12.00. Novi svd- Dl 12.10. Češka narodna in lahka glaS”J 12.45. Napoved časa in poročila. 13-® sl Operne uverture. 13.20. Lahka glasb?- 14.00. Dnevni pregled svetovnega b' , ska. 14.15. Pestra glasba. 14.28. Cit* K nje sporeda. 17.30. Plesna glasba. 18-® Ji Naša povest: Janez Jalen: »Ovčar Mar' e; ko«. 18.15. Chopin: Sonata v h-mobj 18.35. Arije in zbori iz slovansKj .0: oper. 19.00. Angleščina po radiu. 19® ttj Orkester Paul VVhitemann. 19.45. N*-poved časa in poročila. 20.00. Pč'*1 . zbor prosvetnega društva «Ivan Cs” 11 kar«, dirigent Vlado Švara. 20.30. P, domače knjižne police. 20.45. Plesi nih narodov. 21.00. Pester večer. 21® Lahka glasba. 22.00. Skladbe za 'io1 P( in violino. 22.30. Plesna glasba. 23.1- le Napoved časa in poročila. 23.30. j- je tanje sporeda. 23.35. Polnočna glasC y 24.00. Zaključek. ________________________ St ^ d} KINO ROSSETTI: »Pustolovščina v Bomb1' jj; yu», C. Gable. - j)i SUPERCINEMA: «Ujetniki usode«, r' _ Calvert. FENICE: »Bratje Karamazovi«, F- G' ‘ l chetti. at FILODRAMMATICO: »Sonce bo ** oi sijalo jutri«, M. 0’Brien. ^ ITALIA: »Marija Antonietta«, T. P* wer. ALABARDA: »Dve dekleti in mornaO ^ J. Allyson. MASSIMO: »Zadnji rdečekožec«, ” n Foster. NOVO CINE. «Zaupni agent« C. Boj* ?C KINO OB MORJU: »Krvava arena’' n, mehikanski film. sj ARMONIA: »Mali velikan«, Gianni ■’ Plnotto. . „ SAVONA: »Margerita Gauthier«, 211 Garbo. ik IDEALE: »Na bregovih Hudsona*^ Babby Breen. - MARCONI: «Buffalo Bill«, R. Ari .egm RADIO: »Ta zemlja je moja«, Pl Langhton. bc VITTORIA: «Hočemo živeti«, bardo In Benni. BELVEDERE: «Ce si, potrkaj č' krat«, Gianni in Plnotto. , čc GARIBALbl: «Sloveča žena«, Joung. ., VIALE: »Močvirje smrti«, VI*9 Brennpor. , ‘G VENEZIA: »Razbojnik«, A. NazzaP „c AZZURRO: «Bagdadski tat«. . ^ IMPERO: »Alahovo znamenje«, D. v c rleux. Ob proslavi antifašističnega tedna Borba proti fašizmu in imperializmu v svelu in na Tržaškem ozemlju V nedeljo se je začel antifašistični teden, v katerem se bomo zbrali, da na sestankih in na predavanjih pregledamo preteklo antifašistično delo in napravljeno pot ter da začrtamo našemu delu za bližnjo bodočnost tiste smernice, ki nam jih narekuje naša borba in naš sedanji položaj. To zbiranje sil in obravnavanje antifašističnega dela in njegovih problemov je sicer važno za vse ljudstvo in bi se moral zanj zanimati ter se ga aktivno udeležiti vsak naš človek; vendar ima še posebno važnost za tiste, ki so bili tudi prvi v tej borbi, za bivše politične preganjance. V borbi proti italijanskemu in mednarodnemu fašizmu ter pozneje proti imperializmu je bilo pri morsko ljudstvo in zlasti njegov slovenski del tisto, ki je prvo dvignilo prapor v borbi proti vsem oblikam političnega in socialnega nasilja. Marsikateremu od starejših slovenskih delavcev so Že prav gotovo v spominu predavanja, ki jih je imel pokojni Ivan Cankar v Trstu še pred prvo svetovno vojno. Največ političnih preganjancev so dali primorski Slovenci in neki italijanski tovariš se je izrazil še pred vojno v zaporih v Civitavec-chi: »Cfe bi računali moč slovenskega naroda po zastopnikih, ki jih je v svoji borbi za politične in socialne pravice poslal v fašistične zapore, potem bi morali priti do zaključka, da je Slovencev vsaj okrog 100 milijonov«. Ko so se pozneje jugoslovanski narodi prvi in za dolgo dobo tudi edini izmed podjarmljenih narodov postavili skoro golih rok po robu ogromnemu nemškemu vojnemu stroju, so razni »strokovnjaki« ob,e-ležili ta čin kot nepremišljeno dejanje in kot nekak političen samomor. Razvoj poznejših vojnih operacij pa je pokazal, da je bilo dejanje zelo dobro premišljeno, da je računalo z ogromnim zakladom svežih in zdravih sil, ki so spale v našem narodu in tudi najbolj slepi so to uvideli, ko so preko roba kraške planote podrli tanki jugoslovanske armade in uničili fašistično vojaško moč v Trstu ter mesto osvobodili nemških vojaških tolp. Sedaj, ko teče že četrto lepo po zmagovitem zaključku vojne nad nacifašizmom, pa pod okriljem kapitalističnega imperializma ta svojat zopet dviga glavo in se znova pripravlja, da zavzame staro mesto v borbi proti ljudskim množicam na splošno in še posebej proti Slovencem na Tržaškem ozemlju. Bivši politični preganjanci Tržaškega ozemlja pazno sledijo razvoju te borbe, ki ima svoje najbolj vidne oblike v borbi junaškega grškega naroda, ki se po zgledu jugoslovanskih partizanov junaško upira kapitalističnim tankom in letalom v grških gorah, v borbi španskega ljudstva proti nečloveškemu režimu Hitlerjevega vazala gen. Franca in v borbi : kitajske ljudske armade proti novim imperialističnim silam, ki bi zopet rade zasužnjile to že tolikokrat tako težko preizkušeno deželo. Tudi pri nas je politični razvoj v povojnih letih zavzel obliko, ki daje vedno bolj potuho najbolj temnim reakcionarnim elementom in strujam in tako moramo ob raznih prilikah ugotoviti, da so bivši politični preganjanci sedaj zofiet preganjani od istega sovražnika, ki je zamenjal včasih morda samo ime in svoje metode, ki pa v glavnem zasleduje iste cilje, kot njegov predhodnik nacifašizem. Kakor pa smo se znali vztrajno in z uspehom boriti proti fašizmu nekdaj, ne bomo odnehali tudi v naši borbi proti imperializmu kapitala in njegovim domačim in tujim vazalom. Vroča ciganska kri pred sodniki Dasi vlada v sodnih dvoranah nekako zatišje, ker imajo sodniki svoje počitnice, se sem pa tja le kaj zanimivega sliši. Včeraj na primer so se sodniki bavili z dvema ciganskima sinovoma. Obtoženec je bil Ferruccio Gorup, ki stanuje v kolibi zgrajeni iz protja blata in nekaj kosov opek tam sredi travnikov v Zavljah. Zadeva, s katero so se včeraj bavili sodniki, pa se je takole zgodila. Nekega dne je Gorup spokojno ležal v senci pred svojo kolibo. V tem pa je prišel k njemu njegov stari popotni znanec Martin Perger. Naenkrat pa se je njun pogovor razvnel in spremenil v pretep, v katerega je posegel nek policaj, ki je bil v bližini. Posledice tega so bile, da je bil Gorup ovajen državnemu pravdništvu zaradi telesnih poškodb in nasilja nad Pergerjem. Obadva pa sta, iz razumljivih vzrokov, drugače opisala potek dogodka. Obtoženec je namreč trdil, da je zato potegnil za nož, ker je Perger hotel pretepsti njegovo ženo. Perger pa je narobe trdil, da je bil zato napaden, ker je prvemu nekaj očital, in da sam ni imel pri sebi nobenega noža. Sodišče je takoj sprejelo trditev obtoženca in popolnoma oprostilo, češ da je v silobranu rabil orožje. Zagovornik je bil odvetnik Borgna. Takoj nato so sodniki obravnavali priziv, ki ga je vložil Josip Zotti proti razsodbi krajevnega sodišča, ker ga je to obsodilo na 10 mesecev in 20 dni ječe zaradi bogokletja. Zotti je namreč letos 10. maja v tramvaju v pijanosti naslovil nekaj nespoštljivih izrazov baje proti nekemu bližnjemu duhovniku, ki se na ni niti brigal za to. Le dva bližnja policista sta takoj zagrabila pijanega Zott*a in ga predala sodniji. Kljub vsemu dokazovanju zagovornika o pomanjkljivosti obtožbe, je sodišče potrdilo obsodbo okrajnega sodnika. Predsednik sodišča je bil dr. Arbanassi, tožilec dr. Amodeo. Policijska kampanja proti beračen Po raznih prometnih kampanjah je policija začela pretekli teden po nalegu svojega vrhovnega poveljnika tudi kampanjo proti beračem. Ze takoj prvi dan so aretirali celo vrsto pouličnih prosjakov, med katerimi je bilo mnogo takih, ki ne prosjačijo zaradi resnične potrebe, ampak zato, da pridejo do denarja, ki ga potem zapijejo ali drugače zapravijo. Skupaj s temi pa so padli v mrežo tudi stari policijski znanci, ki jim teče življenje med zaporom in cesto. Tako so že prvi večer zaprli neko žensko, ki je bila že večkrat v zaporu zaradi pijanosti in nedovoljene prostitucije. To so človeški izvržki, ki jih več nobeden zakon ne bo mo- Tržaški atleti se vestno pripravljajo ia balkanslia-srsilnjeevrBiislie igre Balkansko - srednjeevropske igre v košarki, kolesarstvu, rokoborbi in drugo so za nami. Naši atleti so pokazali veliko voljo do napredka in do uspeha in so kljub izredno močni mednarodni konkurenci odlično zastopali naš tako mladi in vendar pošteni šport, kjer ni prostora za profesionaliste in pa sploh za atlete, ki jim je cilj in uspeh v denarju samem, za katerega se borijo. Pri tem pozabljajo, da so oni reprezentanti naroda in ne denarja. ZDTV je lahko ponosna na svoje atlete in naloga nas vseh je, da podpremo naša športna društva in z njimi glavno zvezo, da bo tako lahko izbrala iz naših vrst res atlete, ki bodo častno zastopali naše ozbmlje. Zrelost naših atletov se je pokazala v nedeljo na III. plavalnih tekmah ZDTV, kjer se je ogromno število plavalcev udeležilo tekmovanja, ki je bilo obenem kot izbirna tekma za sestavo naše plavalne reprezentance. Nekateri so pokazali izredno znanje in stil in posebno se je izkazal petnajstletni Asquini, ki je 400 m prosto preplaval v kar odličnem času 6’06”5-10. Na vsak način bo mladi Asquini lahko s časom in z resnim treningom dosegel izide mednarodne vrednosti, sti. Izidi nedeljskega plavalnega tekmovanja so sledeči: Skupina B (moški pod 16 leti) -50 m prosto - Guastia 37"5, Mastro- mauro 40”5; 50 m prsno - Portaleo-ne 49”. Skupina A (moški nad 16 leti) -400 m prosto - Asquini 6'06”5, Do-lesi 6’21"6; 200 m prsno - Persi 3’ 30”6, Predonzani 3'36’’5; 100 m hrbtno - Cerljenko 1’36”6, Simonetti 1’37”; 100 m prosto - Paci 1’20”5. Buffolo 1'20”8, Svagel 1’28"9; 4x200 prosto - Elektra 13'48"8: 3x100 mešano - Barkovlje 4'52”, Elektra 5’09”. Prvo mesto je zasedla Elektra s 60 točkami pred Barkovljami s 21 točkami. Nedeljski nogometni izidi Za nogometno prvenstvo I. skupine: Sv. Ivan - Col ILVA 1:1. Mladinsko prvenstvo: skupina A - Magdalena - Opčina 7:1, Dinamo - Rojan 5:1, Rocol - Nabrežina 4:1. Skupina B - Tovarna strojev -Greta 5:0, Ponziana - Milje 2:1, Ko-lonja - Dinamo B 3:0. Zopet dve zmagi Tiskarjev v prvenstvu v odbojki V nedeljo sta bili na igrišču To- mažiča odigrani samo dve tekmi za tržaško prvenstvo v odbojki in sicer med Dijaškim F. D. in Tiskarjem ter med Arzenalom in Tiskarjem. Ekipa Tiskarjev je v obeh tekmah izšla kot zmagovalka v razmerju 2:0. «c le 4 fc jfi iO gel spraviti nazaj na pot rednega normalnega življenja, ker so se * polnoma odvadili rednemu delu 1 hi jim bolj prija beračenje in nered”1 de življenje, čeprav bi bolje živeli *!i drug način. ' Vendar pa pridejo poleg teh podobnih tipov, za katere je poP°;t>c noma pravilno, da izginejo iz ces*jbj in z javnih prostorov, kjer nad1” n< gujejo ljudi brez potrebe, polic'1]