121. Štev. Velja v Ljubliaoi in po pošti: mio icto . . JW1 leti . . ietrt leta . . la mesec Za inozemstvo: celo leto . . pol leta. tetri leta . . ta mesec . . V Ljubljani, petek 21. maja 1920. ^ *,0ai t K 59 vin., za vetrn: pogrist Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —— štev. 8. Telefon štev. 44. ~ Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. :— Rokopisi se ne vračajo. ■— ——- Ameriški Slovenci za naše pravice. Memorandum predsedniku Wilsonu. l.DU Beograd, 19. maja. Iz Wa-shingtona prihaja vest, da je deputa-ciia 11 jugos ovenskih organizacij izročila predsedniku Wilsonu izčrpen memorandum o jadranskem vprašanju, ki mu je bil predložen v imenu 800.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so stalno naseljeni v severo-ameriških Zedinjenih državah. V spomenici so navedeni dokazi o pravu države SHS na sporne kraje, bodisi politične, kulturne in gospodarske strani. Spomenica poudarja, da slone italijanske pretenzije na strate-eičnih razlogih, vs*ed katerih hočejo Italiiani podjarmiti za vsako ceno 400.000 4judi celokupnega števila 1 m pol milijona Slovencev, ki so bili kot takf vedno ločeni od ostalih jugoslovanskih plemen, pa so kljub te- mu ohianili svoj jezik in literaturo In so tudi danes najprepričanejši in navdušeni Jugoslovani. Italijani se ho-Čeio polastiti rudnikov, premogovnikov in gozdov bogatili krajev, polastiti se kontrole nad komunikacijskimi sredstvi, ki imalo svoj izhod na morje, da bi s to kontrolo zmanjšali Jugoslovanom vrednost njihovih komunikacij. Deputaciio le radi bolehnosti predsednika Wilsona sprejel sekciiski komornik. Deputacija je predložila prepis spomenice tudi državnemu departementu, kjer jo je sprejel državni tajnik mister Frank Polk in njegov namestnik m. Lang. Na obeh mestih le deputacija dobila vtis, da bodo merodajni činitelji Zedinjenih držav vztrajali do konca na svojem stališču. Italijanski poraz v Albaniji. LDU Beograd, 19. maja. Poroča-iz Skadra, da so arnavtske čete s svojim energičnim nastopom prisilile Italijane, da so evakuirali vse ozemlje Miriditov. Italijani so morali v naglici oditi Iz Kolša ter so potovali do Oroše celih 8 dni. Met potjo so ftaljani odšli proti Pliništn. Italijani so bili napadeni tudi pri mestu Uremsu. kier so bili prisiljeni, rabiti topništvo. Medtem, ko se je bil boj pri Uremsu, le drug arnavtski oddelek napadel Italijane nri Pliništn in jih prisilil, da so se predali. Ko so Ar-navti odvzeli Italijanom puške in mezge, vso municijo ter zalogo opreme, so jih izpustili. LDU Beograd. 19, maja. Iz Podgorice javljalo, da imajo uporniki proti albanski vladi preko tisoč ljudi v Kroji in Preži. Preganjanje ita-janske vojske so opustili, vendar pa so albanske čete zasledovale Italijane do Silaka. Pri Pikzi so Italijane na; padle močne čete ter pobile večje število italijanskih voiakov. Ko so dob;li Italijani ojačenja, so se vrniti ter zasedli Poro. Pri tem so pobili več Albancev ter prijeli več talcev. REGENT ZA SLOŽNO DELO VLADE. LDU Beograd, 19. maja. (Uradno.) Pri zapriseganju nove vlade je na-voril regent prestolonaslednik Aleksander člane vlade nastopno: »Čutim posebno zadovoljnost, ker vas ,vorcm Dozdraviti kot člane koalicij skega kabineta, ki je dosežen po rešitvi. najboljši za deželo. Pričakujem, da boste edini in složni pristopili k izdelavi ustave in rešitvi drugih poslov, glede katerih smo mi vs> enodušni in ki so nam najnujnejši. Zagotavljajoč vas svoje podpore, vam želim Iz vsega srca vstrajnosti iri nailepših uspehov.« Na to Je pred sednik vlade dr. Milenko Vesnič zagotovil regentu, da bodo on in njegovi tovariši znali pri izvrševanju svojih nalog uporabiti svojo najboljšo voljo in sposobnost. Zahvaljuje se za VERA. Roman. (Dalje.) Mahoma pa sta se pojavili kakor iz pogreza dve postavi: njegov stric, veliki vojvoda in princesa Margareta — Vztrepetal je, a se zopet zbral — kako dolgo je pač sedel tako, ne da bi govoril? »Ali pridete, milostiva gospica, na ples deželnega svetnika B?« »Da, knez. Pravijo, da je tam jako lepo in zabavno«. »Jaz pridem ob desetih tja. S kakšno toaleto nameravate oslepiti nas uboge zemljane? Zasmejala se Je in ga pogledala. »Z belo«. »Koliko kovčkov ste pravzaprav vzeli s seboj?« »Samo enega!« »Enega?« »Trije drugi so prišli za menoj«. »To sem si mislil«, je odgovoril ter se glasno zasmejal. »Oblačiti se le pač pol življenja, kaj?« je pristavil poredno. »Vsekakor, kaditi pa drugega pol«. Vzela je s pisalne mize lično cigaretnico s cigaretami. »Voulez vous, mon prince?« (AH izvolite, knez?). »Merci!« (Hvala) — Močna sorta, kakor se ml zdi«. Naslonila se je udobno nasaA »Cigarete ao moja stresi* visoko priznanje, zavedajoč se svojih dolžnosti napram kralju in domovini. SESTAVA POKRAJINSKIH VLAD. LDU Bepgrad, 19. maja. Na jutrišnji seji ministrskega sveta se bo rešilo vprašanje pokrajinskih vlad. IZBOLJŠANJE PLAČE SODNIM URADNIKOM. LDU Beograd, lg. maja. Pravosodni mhiislei je odredil, da se vsem sodnim uradnikom izboljšajo plače za 10 dinarjev na dan. - Priobčujemo to uradno obvestilo iz Beograda, ne prevzamemo pa nikake odgovornosti, da bodo uradniki povišek res prejeli. Zna se namreč zgoditi, da bo finančni minister izjavil, kakor je že večkrat, da ga nič ne briga kaj Je Knez je zamišljeno puhal dim od sebe, — Kako morajo zažareti te oči v pravi ljubezenski strasti — si je mislil. — Skoraj mislim, da jo je njena velika koketnost obvarovala doslej pravega čustva. — Verini ruski čestilci so trdili, da ni r flcoT *« '?a, /v a*wr kadar puŠI, češ, da zna zavzemati takrat draže-stne poze in da njen pogled postane koncentriranejši. globi#. Tudi knezu se je zdelo to: čutil je, kako polagoma izgublja ravnotežje, ali ni mislil na to, da bi vstal. Ko se je končno vendarle dvignil, je ostala Vera Še vedno v svoji pozi, — zdelo bi se tej smešno, skočit! sedaj pokonci. Knez ‘je obstal in se naslonil na mizo. »Zdi se mi gospodična, da tukaj marsikaj pogrešate. Ali bi vas veselilo jezditi?« Sedaj je živahno vstala. »O, kako rada! Ampak saj ml nedostaje prav vsega«. »Upam, da bi vam dvorni krojač lahko napravil priprosto jahalno obleko, ako ne stavite prestrogih zahtev, milostiva. Kakor hitro bo gotova, vam pošljem ob dogovorjenem času konja ter pridem * Dernhofom po vas. Jako bi me veselilo, ko bi vam mogel pokazati lepo okolico mesta N. in parit .Solitude*.« »MercL merd! Kako ste ljubeznivi, knezi Z največjim veseljem «w»ieroam vaše vabila b la dane« obljubil pravosodni minister. Ta sam pa seveda nima denarja..« ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD ALBANIJO. ' LDU Beograd. 19. maja. List »Populi«, ki izhaia v Skadru v albanskem jeziku, je prinesel ?9. aprila 1.1. besedilo pogodbe med italijansko vlado in albansko upravo dežele. Pa tej pogodbi je zagotovljen protekto rat Italije nad Albanijo. Suverenost Italije predstavlja italijanski višji komisar, ki je podrejen italijanskemu ministru za zunanje stvari v Rimu. Vojska, orožništvo in sodstvo so popolnoma v rokah Italijanskih podanikov. Kar se tiče Valone, je že sama po sehi pod suverenostjo Italije. NITTI SPREJEL SESTAVO NOVE VLADE. LDU Rim, 19. maja. (Uradno.' 1 Nitti Je sprejel nalog za sestavo ka-blneta. LDU Rim, 20. maja Nitti nadalju- S je pogajanja, da se reši ministrska j kriza. Včeraj dopoldne se je dolgo posvetoval s kraljem. POLJAKI NA UMIKU. LDU Varšava. 19. maja. Frontno poročilo z dne 18. t. m.* Južnq od Dvine so se naše čete po dolgem boju pod pritiskom sovražne premoči umaknile na novo obrambno črto Vlada, ustava in volitve. V Izjavi, ki jo je podal ministrski predsednik Vesnič beograjskim časnikarjem, označuje novi vodja nase državne politike kot glavno nalogo j nove vlade ustvaritev ustave za na- | šo kraljevino. Ta izjava je tembolj pozornosti vredna, ker Vesnič v svojih izvajanjih prav nič ne omenja te točke, ki se je dosedaj splošno j smatrala kot najnujnejša in najvaž- 1 nejša naloga nove vlade in kot ena najnujnejših državnih zadev sploh. Počakati bo treba, da poda vlada i oiicijelno izjavo o svojem programu pred parlamentom. Obžalujemo, tta 1 se to ni zgodilo že v sredo, ampak da je bila seja zopet kar kratko 00-godena, čeprav pričakuje ne le domača, ampak tudi tuja javnost z naj-večjo napetostjo izjave koncentracijskega kabineta. Dokler vlada ne razvije obveznega programa, je nemogoče zavzeti napram nji kako stališče, lo pa lahko rečemo že danes, da se naša ja v ■ nost ne bo dala zopet opehariti. Via- ' da je imenovana in sestavljena iz večine strank zato, da izdela volilni j red ustavno in Izvede volitve, j To je smoter in cilj njenega obstoja. : To nalogo mora začeti takoj reše- ■ vati. Nikakor ne gre, da bi jo s ka- j terokoli pretvezo odlašala in da bi s tem ali onim Izgovorom odlagala volitve ter na ta način poskušala podaljšati življenje sedanjemu, življenja nezmožnemu in nevrednemu Narodnemu predstavništvu. Tudi z izgovorom, da mora izdelati ustavo, vlada ne sme poskušati, da nategne sebi in parlamentu delovanje dalje kakoi bo to potrebno z ozirom na volitve. Res je, tudi ustavno vprašanje v naši državi Je nujno hi važno. Ze davno bi morali imeti in bi lahko imeli vsaj provizorično ustavo. Raz-n vlade so jo že tudi neštetokrat obljubovale In napovedovale, a ostalo je dosedaj vedno še samo pri obljubi in napovedi, kakor je postalo to v Beogradu pač že navada Ako smo živeli torej tako dolgo brez ustave, bomo počakali pač Se sedaj par mesecev, posebno ker st; * jimo tik pred konstituanto. Vlada naj se zato nikar ne spušča v brezplodne poskuse z ustavnimi vprašanji, saj se mora sama prav dobro zaveoatl da v to ni niti zmožna, niti Poklicana. S takimi poskusi bi ne ogrožala samo svojega, že itak rahlega življenja, ampak bi spravila v nevarnost, kar je za nas važnejše In merodajnejše, nove volitve ln konstituanto. Edine ustavno vprašanje, ki ga lahko rešr vlada, je poslovnik za konstituanto. Tega naj sestavi že sedanji parla-tnet, da s tem prihrani prihodnjemu nepotrebne boje za formalnost. Vprašanje poslovnika bržčas tudi ne bo delalo posebnih'težkoč, saj danes ne ve nobena stranka kakšno stališče bo Imela v konstituanti, pa bo zato rajši pristala na pravičen m prakti čen poslovnik. Vse druge eksperimenta z ustavnimi vprašanji pa naj vlada opusti im se posveti samo svoji glavni na logi: volitvam. Razkosanje Tureue< Te dni je govoril v grški zbornici Venizelos o detajlih mirovne pogodbe, ki je bila izročena turški delegaciji v Parizu. Glasom njegovega govora je Turčija razkosana takole: Zapadna Tracija se odvzame Bolgarski, poluotok Galipoli m ozemlje okoli Cataldže pa 1 určijt. Oboje dobi Grška. Bolgarija dobi kot odškodnino za zapadno Tracijo trgovsko izhodišče v Dedeagaču. Okrožja Smirne, Manisa in Ajvalija se odvzemo Turčiji in izroče Grški. Poslednja tri okrožja dobi Grška samo pod pogojem, da ostane administracija teh krajev nominelno pod turško suvereniteto, katero bo predstavljala turška zastava. Ta pokrajina dobi udi lokalni parlament, v katerem bodo zastopani predstavniki vseh narodnosti teh krajev. Ta parlament se mora po petih letih izjaviti, če soglaša z definitivno priključitvijo k Grški. V Smirni ostan« Turčiji tudi carinska cona. Otoka Imber in Tened dobi Grška. Italiji se prisodi otok Rod. Meje Armenije se zaenkrat še ne določijo, ker je treba počakati na Wilsonovo arbitražo. Turčiji ostane potemtakem devet milijonov prebivalcev, med njimi dva milijona kristjanov in znatno število muslimanov, ki niso po narodnosti Turki, Turčiji se dovoli vojska 50.000 moz, med njimi 35.000 žandarjev, ki bodo postavljeni pod mednarodno kontrolo. Svoje izjave o zunanji politiki je Venizelos sklenil s povdarkom, da se Grška ne želi povečati na račun sosednih držav, temveč, da se rad njo osnutka Jugoslavije In povečanja Romunije, ki sta obe večji od Grške. .Glede epirskega vprašanja je Veni-zelos izjavil, da ne bo zahtevata Grška preko svojih severnih mej nit! pedi zemlje. Tudi v Mali Aziji ti e želi novega ozemlja. Ako bo Turčija spoštovala tak mir, bo živela Grška ž njo v najlepšem prijateljsvii in JI bo pomagala, da se civiUzatnričmn razvije. Jeseniško pismo. Jesenice, 18. maja. Jesenice so kraj, ki dela oblastim kar naprej mnogo sivih las, so pa tudi mesto najrazličnejših pojavov ln gibanj. Tak zelo značilen pojav imamo zaznamovati v zadnjem času. Da smo bili narodni, posebno pa še napredni delavci v tovarni že od naročim kostum«. Poljubil jej je roko, jo prosil enkrat za vselej, naj ga nikoli ne spremlja ter elastično odšel po hodniku, kjer se je poslovil od gospodinje, ki ga je tam čakala. Ivana mu je z največjim spoštovanjem pomagala obleči paletot in je dobila za to bogato nagrado. Pri obedu so Vero obsuli z vprašanji. »Kako je bilo? Ali zna knez res ruski? Ali je bilo prijetno?« — Smeje se je branila ter resno zatrjevala, da Je njega Svetlost mnogo in rad prevajal — lagala Je, da reši situacijo — ter da je bil knez jako ljubezniv. »In ti si sedela pač ves čas s povešenimi očmi — kot prava učiteljica?« se je rogala Beata. Prav tako drzno se je glasil odgovor : »O, ne, ves čas sem mu občudo-vaje strmela v lepi obraz! — Agata ali pojdeš pozneje z menoj h dvornemu krojaču? Naročim si jahalno obleko. Jezditi hočem z njega Svetlostjo ter z adjutantom«. »Bog blagoslovi!« je dejal gospodar in vstal Izza mize. Vse mesto je bilo polno radovednosti, kajti njega Svetlost se je dva dni po vrsti pripeljal k tajnemu svetniku Baru. Sosedje so natančno opazovali, da Je ostal knez prvikrat le malo časa, drugi pot pa je prišel šele po dobri uri voz ponj. Svet je kombiniral vse mogoče stvari; potem pa so povedale dame, ki so bile istočasno pri Agati, da se uči knez pri Rusinji ruskega jezika. Menjavali so se pomenljivi pogledi, gospa županja pa je priredila takoj sestanek ob kavi, kjer bi mogle dame to zanimivo novico dobro prerešetati ob uživanju kolačev in tort. Tudi gospa tajna svetnica s hčerkama in nečakinjo je bila povabljena. V udobnem županovem stanovanju so bile že vse zbrane, ko so vstopili sedaj toli interesantni Bdrovl. Vera namreč že zopet ni bila pravočasno gotova. Sedele so za dvema okrašenima mizama, starejše dame ločene od mladih. Pogovor se je sukal samo okrog Rusinje in Bhrovih ter okrog deželnega vladarja. Seveda so takoj utihnile, ko so se dotični pojavili. Ker družba osebe, ki tvarjajo v takih krogih še pred svojim prihodom središče zanimanja, navadno tem prijazneje sprejema, so tudi gospo Bžirovo od Vseh strani najtopleje pozdravljali. Ona sama pa je bila utrujena in tiha. Vera je „ bila predmet ostrega opazovanja. Njena toaleta je vzbujala pozornost pri mladih damah, k! so si druga drugi namigavale. Berta se je z veliko živahnosjo pridružila svojim prijateljicam, Agata pa Je sedla k Emiliji nL Dernhofovi. Vera. ki je imela prostor na drugi strani pobočnikove sestre, jo je spoznala šele danes. ■ Bila je mirno, nekoliko ponosno dekle, kažoč z vsako kretnjo, da je hči visokega častnika; samo po svoji vnanjosti je bila precej neznatna. Zanimalo jo je, spoznati končno Vero Sepanovo, ker Jej tega doslej bolezen ni dopustila. Vse, kar Jej je pravil brat, pa je izzvalo v njej ne« povoljno sliko o lepi tujki. Do oseb, ki njenemu bratu niso bile po voljt tudi ona ni gojila simpatij. Vera pa se je hotela pokazati prav do nje posebno ljubeznivo, to jo je zabavalo In dražilo njene živce. Obrnila se je k Emilyji z uljudna opazko, gledajoča njeno fino vezivo« »Kako so tu pri vaa v Nemčiji dame pridne!« »Ali vi nikdar ne vezete, gospo« dična Sepanova?« je vprašala' Emily. »Kvečemu da pletem Čipke: tako delo ne kvari prstov; vezivo, 9 kakoršnim se bavijo tukajšnje dame, pa ranja kožo«. Pogledala je na svoje lepe roke. Nekatere mladenke so se prikrito smejale. Emllyjo pa le takoj osvojila ljubeznivost Rusinje, ki je zapletla baš njo v razgovor. Začela je kolebati v svoji sodbi; kramljajoča z Vero je razmišljala: »AJi jo pozna Feliks tudi s t? strani? No, morda je prav tako —* lahko bi se sicer zallubil«. ’ vr ■N" nekdaj zapostavleni, je znano f$ v»r kemu. Ko smo živeli Se v stati A v* Btriji, smo vedno upali, da pride n> Sitev izpod nemSkega jarma in po» tem rešitev tudi za nas nanodno ta-vedite delavce. Ko Je prišla Jugoslar vija, smo bili uvertenl, da prid« pravica tudi za nas, a varali smo sat Nismo nikdar zahtevali drugega, kot pravico in najmanj enakopravnost s tujerodnimi delavci, ostali pa smo brezpravni In zapostavljeni do danes. Ko ie prišla tovarna pod nadzorstvo, smo upali, da M vlada in narodno zavedni gospod nadzornik pobrigata, da bi prišli sposobni nam delavci na mesta, Id jih lahko savsa* mejo z ozirom na svoje znanje, ki se pa oddajajo sistematično po Bacb-mannovem receptu nasprotnikom. A tudi tu smo sa močno vrezali. Q. nadzornik nam je očital, da zahtevamo, posebno Sokoli protekcijo, kar nikakor ne gre. Pribijemo sam ta, da nismo nikdar zahtevali protekctie tcmmanj zato, ker smo Sokoli, pad pa smo miši®, da je nekaj naravnega, da bo v Jugoslaviji imel Jugoslovan, posebno pa Sokol, ki je gojil malp manj, kot vse življenje idejo njedinjenja, v prvi vrsti pravico do zaslužka, in da se oddajo tujcem la nasprotnikom narodnega ujedinjenja mesta le tedaj, če sami ne bomo imeli zanje sposobnih moči. Dosti jasno pa osvetljuje naše razmere dejstvo, da Imajo ravno Sokoli in koroški tegl-jonarji v tovarni najslabša mesta, bivši vladni nadzornik dr. Pavfiček pa je postal za zasluge, ki sl Jih je pridobil v tovarni za časa nadzorni-Itva. generalni tajnik Kranjske Mu* Strijsk« družbe, načelnik Sokola, ki spada med naiinteligentnejše delavce, pa mora v zasmeh vsem drugim, kakor nalašč, — voziti kartata, da sl mu je dr. Pavllček s častno besedo obljubil, da mu preskrbi bojše mesto. Prej smo imeli med sabo samo nemške delovodje in mojstre, ki jih je bilo primeroma malo. Dane* r a n as preganjajo in nam žugajo konu-jrUti. Vsak čas mora kateri izmed nas slišati obet, da se bo še pokoril za narodnjak a rske grehe. Pred zadnjo komunistično polontijodo so imeli komunisti v tovarni in tudi na železnici natančne zaznamke tistih, Id JUi bodo obsodil in. ne vem kako, kaznovati. Gorje nam, 5e bi se jhn btk> posrečilo! Stali smo pred veliko uganko in nismo vedeli kal nam Prinet« naslednji dan. Takrat pa se je zbirala v prostorih. kjer je pred več, ko desetimi leti razbila navdušena sokolska mladež sliko krvnika Franca Jožefa, pri dragih vinskih steklenicah, gotova jeseniška »narodno-Uberalna »gospoda in čakala In hrepenela, da pridejo Italijani in 2 zakrpajo raztrgani ugled ter preženejo razne spomine In strahove, ki 'tako nerodno lazijo okoli njenih glav! — Delavec-SokoL Občni zbor »Kmetijske družbe za Kranjsko*. Dne 30. decembra lanskega leta v sled opozicije samostojne kmečke zveze proti izvolitvi predsednika Iskre prekinjeni občni zbor »Kmetijske družbe za Kranjsko« se Je včeraj ob 10. dopoldne nadaljeval v dvorani Mestnega doma. Bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav fe razveljavil volitev zadnjega občnega zbora ter odredil volitev novti podruživišklh delegatov. Sedanji predsednik dr. Brejc Je ta sklep ukinil ter potrdil volitve predsednika ter novega odbora. Na dnevnem redu včerajšnjega občnega zbora ste bile dve točki: volit ^odbora )n isprememba društvenih iVčerajšnji občni zbor je v primeri t zadnjim potekel dokaj mirno, topatam so se pojavili živahni protesti opozicije prod samovoljnosti večine. Na zbora so bile zastopane 102 podružnici s 190 delegati Pod vodstvom duhovnikov so zasedb pristaši večinske klerikalne J KZ vse sedeže; opozicija — pristaši SKZ j t zavzela prostor pri oknih. Dosedanji predsednik prelat Andrej Kalan otvori zborovanje, neznan* odstop Iskre kot predsednika ter ko-nečno odredi volih'«. Radikalni in za kompromis« neizprosni župnik Orehek predlaga volitve predsednika ln odbora en bloc. Temu ugovarjajo s tehtnimi razlogi zastopniki SKZ. Nastane prvi hrup in hrušč pri klerikalni večini. Zlasti je bti velik hrup na Uopeh večine, ko so samostojni zahtevali kontrolo pooblastil, da se na ta način neupravičenim prepreči glasovanj«. Večina tega ugovora ai upoštevala. Po dolgotrajni voHtvenl proceduri Je bil izid sledeči* za predsednika je isvoljen poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan (130 glasov), za podpredsednika prelat Andrej Kalan (131 glasov), za odbornika Lovrač Janez, Hladnik Janez, Štrcin Janez, Černe Franc in Dimnik Miha (132 glasov). Kandidati SKS so prejeli: ravnatelj (L Pirc (66), Demšar (64), hi ostril odbomfld 65 glasov. Tekom Vasovanja Je opozicija odkrila sleparijo s pooblastiti. Viharji ogorčenja so nastali, ko so zastopniki SKZ. ugotovili, da je hotel neki Jože Pavli, pristaš klerikalne KZ. glasovati za umrlega člana Kmetijske družbe Franceta PavlUa iz Sv. Križa pri Litiji SKZ J« zahtevala protoko-lacljo te aleperie, večina J« strastno ugovarjala. Pavli Jože, osramočen Jo Jc hotel pobrhaitl Iz dvorane, še predno »o to ugotoviti, kar p« se mu ni posrečilo. Priznati Je moral da je glasoval s« Franceta PavUja. Živahna debata Je nastala glede določitve prihodnjega splošnega obč zbora »Kmetijske družbe« za vso Slovenijo, katerega nameravajo sklicati v jeseni. Pri razpravi glede volitev delegatov in sprejemanja novih članov Je debata postala lra) ostra. Večina je eesovaijata »tališče, da bo dl podlaga za volitve delegatov — članstvo z dne 3® tanila 4.1. Manever večin« te prozoren. Samostojna kmečka Zveza j« t vso odločnostjo ugovarjala takemu sklepu, katerega J« večina sprejela s par glasovi ved m. Ob I. popoldne Je končal zadnji občni zbor »Kmetijske družb« za Kranlsko.« Beležke. Ne sramotite se! 5 Koroškega nam pišejo: Ravna-teUstvo avstrijskih državnih železnic se je bilo po dolgem času v svojih brzojavkah vendar te navadilo na slovenska postajna imena. Inšpektorat v Ljubljani m je rabil v korespondenci s Beljakom za Jugoslovan, sfce postaje dosledno ie nadalje samo nemška ozir. dvojezična imena (Faak Bače, Asstfaig-Jesenice) tako dolgo, da so v Beljaku spoznali, da smo Slovenci ostali še stare mevže. Sa-noumevno so nam začenjali zopet pošiljati brzojavke s staroavstrijskimi samonemškimi naslovi: Ass- tlng, Laibach, Faak. Iz Ljubljane nam tranzitirajo na Koroško hr Avstrije došle privatne brzojavke z naslovi Marija Eleno, Latschah, Viktring itd. V Beljaku sc nam smejejo, a vas v Ljubljani ni sram? Pošljite avstrijskim uradom seznam naših postaj in poštnih urair dov, potem pa zavrnite vsako brzojavko s staroavstrijskim naslovom. Slišite vendar ta opomin iz naš« Koroške, vi gospodje pri železniškem inšpektoratu ta poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Koroški uradniki. Poljski glas o poljskih razmerah. — Glede vojne, ki jo je začela Poljska proti Rusiji, so mnenja na Poljskem deljena. Slavni učenjak-sla-vist Baudoin de Coutenay piše t 105. št časopisa »Naprzod«, da bo vojna na vzhodu pahnila Poljsko v propast če bo trajala dolgo. Poljaki so se bali, da bi z mirom odprli bolj-ševlški agitaciji vrata na Poljsko, toda propaganda z besedami, pravi pisatelj ni tako strašna, kot propagande, lri jo vodi življenje samo, namreč obupni pogoji bednega životarjenja. Življenje, ki ga sedaj Poljaki žive, vodi v nered, podivjanost, v razpad vseh družabnih vezi in temeljev. Podkupljivost, oderuštvo, tatvine, vse to cvete na Poljskem kakor v Sovdeplji, poljska valuta J« sicer dosedai nekoliko boljša kot ruska, toda bliža se ruski ta more postati s časom še slabša. Glad, pomanjkanje kuriva, draginja Je v PolJ-rid taka kot v Rusiji. Par čevljev bo kmalu stalo deset tisoč mark. Glad, mraz, pomanjkanje se nam bliža. Vsled draginje mila in sode se je redko toedaj mogoče umiti ali preobleči perilo, vsied draginje se hiše ae popravljajo, pogrezajo se v nesnago in postajajo ognjišče bolezni, ki kosijo na tisoče ljudi. Primanjkuj« tudi zdravikov in zdravil. Vse skupaj povzroča intelektualno ta moralno propadanje Poljakov. Jugoslavija. Nav« **adi prevzela državo* poste. ] LDU Beograd. 19. mala. Kar so novi ministri predsoočniim prisegli, so včeraj prevzeli svoje dolžnost!. Prva seia novega ministrskega sveta Je odrejena za Jutri dopoldne. Poslovilni večer starih ministrov. LDU Beograd, 19. maja. Snoči Je regent Aleksander priredil v čast ministrov bivšega Protičevega kabineta poslovilni večer. Po večerji se Je v spremstvu adjutanta letal do KaJtmegdana in se ob eni ponoči vrnil na dvor. Češka čestitke k koncentraciji. LDU Beograd, 19. maja- (Uradno.) Poslanik čehoslovaške repnhtik« Kalina Je posetil ministrskega pred tednika dr. Vesnlča ter mu sporočil čestitke predsednika čehoslovaške republike Masarvka ta čehoslovaš-kega ministra, za zunanje stvari dr. Beneša na uspehu pri sestavi nove vlade. Povabil ga le pri tej priliki v njunem imenu na sokolsko proslavo v Prago. Ravnateljstvo za zgradb« pil državnih železnicah. LDU Beograd, 18. maja. Dne l. talija se uprava za zgradbe pri državnih železnicah izpremenl v ravnateljstvo za vse kraljestvo. Sede« ravnateljstva bo v Zemunu. Scotns Viator v Beograda. Beograd, 19. maja. (Izvirno poro Oto.) Scotus Viator J« dospel danes semkaj. Jutri sprejme na univerzi odposlance vseh akademlčnih društev. LDU Beograd, tt. mala. Kr. vtafl« Je izdal« exequatur konzulom čeho* slovaške republike: dr. Otokarju Bo-nešo, generalnemu konzulu v Ljubljani, Jlndrich AndrijaJu, konzulu V Sarajevu in Janu Matejčku, generalnemu konzulu v Beogradu. #lov docent na beograjski filozofski fakulteti. LDU Beograd, 18. maja. Dr. Nikola Popovič, gimnazijski profesor v Beogradu je imenovan za docenta na beograjski filozofski fakulteti. obeta postati nad vsa aovotJna. Posebno Is Banata poro« cajo, da ni bilo tam že dolgo let izgle- dirko novincev. Nastopila je tepe v»-sta štirinajst kolesarjev v pisanih kolesarskih oblekah. Večini se Je poznalo, da nastopajo rez prvič. Poskušali so sicer kazati hladnokrvno«! in nekako brezbrižno«!. Sta m te tam zlabše, čimbolj «e J« Mižala usodna j tretja ara. Ko te vodja tekme začet : iteti že sekunde ae je koketiranje » j občinstvom nehata, in vsak je pazil i te še na svoje kolo. Naposled te potekla tudi zadaja sekunda, starter je zamahnil * zastavico, vzkliknil: fanti«, naprej 1, pa so oddrveti. Samo en del, drugi manjši, pet do šest dirkačev, Js moral par ntinut počakati, ker je vata) na lahkih, dirkalnih kolesih. Napetost med občinstvom se te potegi«, začeta se Je živahno razpravljanje in ugibanje, kdo hna največ nade, da pride prvi kako dolgo bodo voziti itd. la drugih podobni)! problemih. Tako Je preteklo lest ati sedem ntinut. Dolžina dirk« Je znašala 5 km, p« «o »veščaki« ugibali, da se morajo dirkači vsak čas vrniti. Reditelji so Hi vnovič na deta ln izpraznili cesto, občinstvo je postajalo zopet pozorno, kdor Je te mogel Je poteka! kak vzvišen prostor. Vse se te oziralo proti Št. Vidu. Naposled Je završalo: gredo, gredo! Daleč gori v ipaUrju se te začelo vzktlkanje m Ptariraate, Pifhtarin te vadoo bUifc ta bližje, naposled se je prikazal tud) prvi dirkač, ki je kot zmagovalec prvi prešel skozi cilj. Bil Je to g. Babnik, ki le prevozil razdaljo 5 km v 9 minutah 41 sekund. Stedti mn je v razdatf kakih 20 m Stopar, ki je rabil 9 min. 45 *ek., to *a«> Bar « 9 min. in 46 sek. živahno pozdravljeni so prevozili vsi trije zmagovalci tn njim sledeči prvi dirkači dlj. Poleg imenovanih so tekmovali še Praček, Butinar, Bar F. Plut, Bar JL Florijan ČIČ, Zanoškar, Soiar, Sirnik ht Siard. Vsi so dosegli tepe uspehe ln dospeli vsi v maksimalnem času. Dirk« jmttorjev se J« udeležilo 6 tekmovalcev: B«vc, Siaid, Deržaj, Zanoškar, Šolar ta rtorijančlč. Odprta je bil« kolesarjem, ki so se lani ali pre| sicer že udeležili kake dirke, a niso dobili nikakega darila. Tudi topot je znateda dolžina 6 km. Izid dirko te bil poponoma negotov, ker so bili tekmovalci vsaj širši publiki neznani. Pač pa so kolesarji, ki so v zadnjem času večkrat skupno trenirali stavifi največ na Bevca. Ta te tadt ra« nriutari omastva Vrati se te v 9 m. 19 sek. ta burno pozdravljen prevozil cilj. Takoj za njim sta drvela Siard ta Deržaj, ki sta se Š« tik pred ciljem borila za zmaga Približno sa dolžino kolesa J« prehitet Siard ln dobil tako drugo mesto. Z največ jhn zanimanjem te pričakovalo občinstva ki Je med tam naraslo še za par sto gledalcev, tretje, takozvane glavne dirke. V tej naj bt m merili najboljši stav. dirkači ta pokazati kaj smemo letos od atih pričakovati. K startu «• je javilo 10 tekmovalcev nastopilo pa tih te satmo 6, ker so 4 odstopili. Poleg Babnika. Siarda la Bevca, k| so tekmovali že v prejšnjih dirkah istega dne, so nastopiti nanovo še znani slovenski kolesarski prvaki Ogrin, Rebolj in 5l-škovič, ki so si že mnogo let sem delili med seboj ne te glavna darila jugoslovanskih, ampak tudi mnogih tujih dtrk. Zato je bita napetost tem večja. Start se j« vršil točno ob 4. Do obratne črte so voziti v dveh skupinah, ki pa sta bili prav blizu. Tik pred obratom je zadel Babnik v i Gtatinovo kola <• te oadteL Veni ta zadel Siard, Bevc pa te zavozil na Siardovo kok) In mu ga strl. Tudi Siard ta Bevc sta padla, a dočim je bil Siard izločen iz dirke sta si Bevc in Babnik š« opomogla. Vozila sta z Ogrinom v drugi skupini. Malo pred ciljem pa se Je Bevc odtrgal n hitel za šiškovičern in Reboljem. Ta dva sta vozila na povratku večinoma skupaj Šiškovič tik za Reboljem. Pred ciljem se je hotel Slškovič odtrgati ln Rebolja preteči A Rebolj mu te ušel in brez nadaljn-ega boja zmagal z 18iml min. 32 sek. Šiško vic j« bil drugi z 18 min. 34 »ek. Bevc pa, PO trdem boju z Babnikom, tretji 2 18 min. 35 sek. Občinstvo je zmagale® in ostale tesno tim sledeče tekmovalce, ki so vsi dosegli lepe ča-»ovne uspehe, živahno aklamiralo. Takozvana »tolažilna vožnja« Je bila namenjena onim tekmovalcem, Id pri prefšjih tekmah niso dobili nobenega darila. Udeežill so se ie Šolar, Zanoškar, Florijančlč in Bar, Prvi je bil šolar, drugi Zanoškar. tratil o« Bar. Vsota m vri dobra Dnevne vesti. — Jugoslovanski zadružni koo- gres bo zboroval 12. 13. bi 14. Juana t. 1. v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo iz cele Jugoslavije. Na dnevnem redu so vprašanja največje važnosti za naše kmetijstvo in gospodarstvo V ()1)ČC VIL sokolski zlet v Pragi 1920. Zastopstvo čehoslovaške republike v Ljubljani poživlja vse one, ki se hočejo udeležiti VII. sokolskega zleta v Pragi in niso »Sokoli«, da se priglase do 28. t. m. pri imenovanem zastopstvu ta du izpoine naši opni formular: ime, mesto, dan In leto rojstva, tukajšnji naslov In poklic, domovinski list, ki ne sme bttt starejši kot 10 let, ki ga mora priložiti prošnji (to velja samo za čeho-siovaške državljane), ali potuje sam ali v spremstvu. Ce se priglasi zadostno število, bo odpravljen poseben vlak. Čelioslovaško zastopstvo v Ljubljani sprejema priglasitve samo od oseb, bivajočih v Sloveniji. Natančnejši tozadevni podatki se še objavijo. — Generalni konzulat čehosio-vašlce republike se ustanovi v Ljubljani. Za generalnega konzula Je imenovan dr. O. Beneš. Sedaj torej imamo v Ljubljani poleg čehoslov«-škega generalnega konzulata še poljski vicekonzulat, italijansko agencijo in avstrijsko konzularno zastopstvo. — Za znižanje cen so začeli delovati nekateri zagrebški trgovci. Tako je na primer trgovec Penič nabavil večje množine moke, katero prodata vsem slojem po znižanih cenah. Moka št. 0 stane 14, krušna loka po 10 kron. Dobro bi bilo, da se slična akcija izvede tudi prt nas. Odbor za določenje cen v Zagrebu je zadnje dni določil nove cene i,a teletino, ribe. zelenjavo ln južno sadje. Cene so znatno nižje od doseuanjih. — fe ga. Marija Pollak, soproga posestnika in usnjarja v Kamniku. Naj v miru počivat LTiihilana. = Borci za Koroško v Ljubljani. Včeraj predpoldne sta dospela n« rukajšnfl kolodvor I. bataljon 40 pp. m polku prideljen tržaški bataljon. Druga In četrta četa 40. pp. sta imeti razvite zastave, na katerih Je napisana tudi zgodovina njunih bojev za Koroško z napisi n. pr.: Boj za St. I^ovrenc, juriš na Muto. Bataljona sta bila slavnostno sprejeta od generala Smiljaniča in tukajšnjih zastopnikov garnizije. Strumno defiliranje dveh bataljonov je spremljala godba dravske divizije. BataHona sta se vrnila v LJubUano v svrho demobilizacije 98. letnika. Moštvu je nakazan stan v kralja Petra vojašnici, častnikom pa v cukrami. Naj bo našhn koroškim junakom bivanje v Ljubljani prijetno, kakor nam je bila njihova požrtvovalnost na Koroškem koristna! Fantom 98. letnika želimo, Ja se skoraj vrnejo domov. — Poslovanje v ljubljanski carl-iarni. Razmere, ki vladajo v naši carinami, že dolgo časa zahtevajo, da se stvari v tem zavodu temeljito preiščejo in preuredijo po človeški j vesti. Izboljšati bi bilo potret« oseb- ! ne razmere in službeno razmerje slo- j venskih carinarjev. ki jih cartnarska uprava ln njeni pri nas nameščeni radikalni eksponenti zapostavljajo, ter na ta način naravnost izganjajo iz službe. Nasilne upokojitve, d:sci-pliniranja in premestitve se dogajajo dan za dnevom. Načelstva vseh naših političnih strank so o tem obveščena in se morajo zavzeti, da se v naši carinami vendar Že enkrat napravi red, kajti nad našo carinsko upravo se dcandattzlrajo vsi pošteni ljudje. = Zahvala. Vsem, ld so se nas o priliki petnajstletnice društvenega obstoja spomnili s prisrčnimi čestitkami ta obiskom koncerta ter na ta ali oni časten način izrazih svoje simpatije našemu pevskemu zboni se tem potom Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo našemu zavednemu narodnemu ženstvu, načelu mu g. Franji dr. Tavčarjevi! za prekrasno ta dragoceno darilo, zatrjujoč, da hočemo na začrtanem potu vztrajati ta delovati naprej za narod ta prosveto. Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. K = Mata kronika. Aretiran jo bil Brezposelni Kamničan Jože Leve, ki » običajno prenočeval pod kozolcem ‘tabjjanske okolice. Levec Je ukradel Mlademu Primorcu St. P. obleka katero mu je bil izročil z naročilom, s*Zu prodaJ W»tflni Pri Novem sve*ti> Levec Je s flfekfeo la Jo prodal v Šiški ndfceem neznan* ca ca 500 K. Vprašan, kje Je « binkoštni pondeljek, dne 24. t. m. v gostilni Grohar v Hajdinu veselico »toni bok), srečelovom, šaljivo pošto Itd. Prijatelji gasilstva se uljudnc* vabite! Gorenja Radgona. Grajščaku Otonu Zorziniju so Iz grada Rdlen« turm pri Gor. Radgoni vlomilci odnesli razno obleko, perilo ta dragocenosti v skupni vrednosti 1(1000 K. Semič. Vlomljeno Je bilo v grad grajščaka Jožeta Zurca na Krupi. Vlomilci so odnesli za 8000 K raznih dragocenosti Jurklošter. Vojna je minula. Grozot, ki smo Jih gledali štiri ln pol le-.ta, ni več. Ostali so samo spomini nanjo, ki so žalibog zelo žalostni. Naša dolžnost bi torej bla, da pomagamo onim, ki so v vojni izgubili vsa kar so najdražjega imeli. Ti so nam dali Jugoslavija kjer smo domu, in lahko gospodarimo. Vsled tega opominjamo naše občinske faktorje, naj vendar pomislijo na trpljenje vdov in zapuščenih otrok, ki so v vojni izgubili svoje može in tčete. Pustite jim vsaj živeti! Upamo, da bo zadostoval pričujoči opomin. Apače. (Koroška) Na binkošurr pondeljek uprizorijo pri nas fantje n Galicije šaljivo igro ^Nemški ne znajo«. Na sporedu Je poleg imenovana šatoigre tcdl petje ta govor. Prijatelji poštene ta Prisrčne zabave so na prr-recHtev uijudno vabljeni. Železna Kapla. Za novega občinskega gerenta v našem kraju je imenovan Peter Piskernik, posestnik in gostilničar v Železni Kapli. Prejšna gerent Jakob Grubelnik j« odstopil. Na mesto Jurija Krištofa, ki je umrl Je Imenovan za prisednika v gerent-skl sosvet dr. Jakob Hodžar, vodja okrajnega sodišča. Drobiž. * Lotulončanke bi rade posnemale moške tudi v pijančevanju. Neki londonski list pekoča, da v sedanjem časa ni prav nič nevavadnega, videti dekleta, ki popivajo po gostilnah In se včasih nahajajo tudi v po- 1 ložaju, v kakršnem vidimo često pijane razgrajača List pripominja, da so to sadovi minule votae. Tekom vojne so bila dekleta prepuščena samim sebi, in ni bilo nikogar, ki bi jih spremljal k raznim zabavam. Zato so začele zahajati same v gostilne, in se tako navadile pijančevatL Mnogo gostita Je, ki ne dajo več pijače mladim dekletom, ako niso v spremstvu stareišjh žensk ali moških. — Pa kakor pri nas, tako tudi v Londonu niso gostilničarji v tem oziru preve# tankovestni, in točita pijačo vsakomur, kdor Hm le pokaže denar. * Senegalci v Go*tha|av«ia roj-»to« m««ta, Vs« švicarsko časopisje j M tari aaoio a ftanooskinii črnina 1 Četami v Nemčiji. „Afton Bladei" pila da J« največja nujnost vseh nevtralcev, da energično nastopi o proti temu činu ta ne prenehajo prej protestirati, dokler ta sramota' ne neha. Škandal da Je za francosko kulturo, da je Praucija kot pilomne francoske civilizacije poslala Senegalce v Goethejevo rojstno mesto. • čudna poroka. V nekem saksonskem mestecu J« Imel neki ?.3 letni mladenič 73 letno nevesto. Temu čudnemu paru so tarnošnji’ta ta ta dekleta nagaja«, kjer so moglL Mladenič Je že hotel besedo prelomiti in starko zapiustiti, vendar pa ga Je starka, ki Je bfla drugače s« zelo dobro ohranjena hi živahna, pregovorila, da ji ie ostal zvest. Na dan poroke je bila pot v cerkev hi lz cerkve polna nepopisnih prizorov. Ko j« prišel por od poroka f« je čakalo pred cerkvijo kar črno mladega sveta, ki je obsipal nadebudni par * cvetjem, konfetljem, kortjan-doll ta a — gnilimi JaJd •ntfcar *».» mmamui. -»Wn . »m. ---v -t* IzdaJateb ia Oto. itc«ta)k A. Pesek. Mali oglasL Proda se s Planin«, dobro ohranjen prodam £0 primerni ceni. Naslov v upravi. 738 I Jahalni škornji lahki in ele-gantni St. 48 se kupijo. Ribiške palice in Mične potrebščine za ribolov se iščejo. Ponudbe na: Anončrii zavod, Drago Be-»eljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. ■ Proda se dobro ohranjena čistilna mlatilnica z pritiklino za pogon potrebuje 4—6 kon. sil in dobro ohranjen kosilni stroj za travo .Adria* at. 8 opremljen s amerlkanskim brusom za biu-ženje nožev Vprašanje na Ivan Bogina, pošta Makole pri Poljčanah. 729 ICupI ?e: Steklenice prazne od tyto 1 kupuje v vsaki množini tvrdka: Br. j Kovakovič, IJublJana (Kolizej). j .Prva jugoslovanska milarna In sve-! Čama, Ljubljana-Vič, kupuje po najvišjih cenah surov in topljen loj, vo« ! nek in pokvarjeno lnnsi ter priporoča I svoje milo znamke „Angelj* in cerk-! vene in namizne sveče. 721 znancem goapa Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in em prežalo ilostno vest, da je naša blaga lena in mamica, Marifa Pollak, soproga posestnika In usnjarja v Ktmniku danes dne 20. t. m. oh lj*\ uro popoldne po kratki mučni bolezni v 41. letu stiirosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nepozabne pokojnice se vrši v soboto dne 22. t. m. ob 8. uri popoldne iz hiSe žalosti v Kamniku na domače župno pokopališče. Kamnik, 20. velikega travna 1920, Žalujoči ostali. Mestni pogrebni uvod ▼ Ljubljeni. |! Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil Franjo Pa ar, Varaždin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1012 Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni Izdelki tunetnega satja. K. Linhart, urar Gosposvetska c. 7. "BAKRENIH KOTUIV S V.iCh vrrt^*f kuho žganja, kuho polente, malih In večjih, ter raznih drugih pride v kratkem Iz največle o? vovrstne evropske tvornlce, od katere glavno zastopstvo imamo mi za celo Jugoslavijo. . Naročila sprejemamo v predzabeležbo po najnižjih dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvovrstni. Naročila prosimo poslati na „METALLUM“ d. d. za promet železa, kovin in tehničnih proizvodov. ZAGREB, liica 112. Telefon 21-09. Brzojavi: .METAI.LUM*. ZDRAVO KORUZO IN OVES tamo na vagone dobavlja najceneje Iranko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka Kupim stavbišče Vsakovrstne slamnike, v Ljubljani ali hiŠO Z dvoriščem ali vrtom, različne torbice, predpraž- Kupimo takoj »tružnf-ftrof, katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje, nike, slamnate Solne in 2S5 Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo druge pletarske izdelke jarmski Ponudbe prosim na naslov: di- Jugoslavije* Dod SftaubiŠI:«848 .priporoča po pr meriii ce- rektor FRITSCH, via Istituto 32. Trat. » g J ^ • ■ | n| ^ j Tg0vcem ~ ——a—— m—t Franjo Cerar, tovarna slam- n • , • • ■ . , > „ nikov v Stobu, pošta Domžale Me ib loieu m, po Mm ib Moe _______________________________________________________*» kupi vsako množino po nnjvišjih cenah izdelovsinica žime za žimnice, Stražišče pri Kranju (Gor.) I 1 V zalojri vedno vsakovrstna žima za žimnice. 1 1 Velika zaloga zlatih, srebrnih Schj-ffbaiisen, stenske " Paternost & Remic, Ljisbljsna, Rimskac. 2 Imamo tudi večjo množino soljene lepo, debele banatske slanine, ki Jo oddajamo pri odjemu najmanj 50 kg po 46 K za kg. rSW BRZOJAVI: „PAltEIH - I,JIIRUAM“ TM nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsak čas in se solidno izvrše. 990 Prazne steklenice parfumske Pf sjvišjl ceni I. C KO l AR, Ljub-1 Vr Ijana, Wolfova ulica 8. kupi po na leeparh ceni I. C KOTAR, Ljub-1 740 Kaff|a-lidje za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi razna semena predaja JOSIP URBANIC, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. 787 Službe: Sprejmemo Izurjenega strojepisca tu sicnugrafn takoj v službo. Ponudbe pod .Stenograf1 na upravo, j Iščem službo kot pladilua na-' takarica. Vstopim lahko takoj. Cenjene ponudbe prosim pod „Takoju na ■pravo lista* 800 Tvornica železne i bravarske robe! V Kamniku išče izurjenega, izprašanega kurjač i, za stabilne kotle in loko-mobile. Plača po dogovora. Nastop tako). DOC Sprejme ae samostojna, dobro iz-vežbana pisarniška moč. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na Kendovo graščinsko upraviteljstvo Bled. Sprašan kurjač* is parni stroj se sprejme pri .Kranjski stavbni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica 19. 710 sprejme se takoj n!u>.klnja za vsa hišna dela. Proti visoki plači in dobri hrani. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije*. 741 Dam :ona 3 PRODAN Tovarn« la sodavico in pokalico na ročni in električni obrat s vsemi steklenicami in drugim inventarjem, potem Stiskalnico s« optiko (znamke Pirat) s visoko močjo (Raubiček Praha). Mlin na krogljo v brezhibnem stanju. LandaulaH (luksuz-voz), za 2 konja, najlepše izdelan in najboljše kakovosti. „ACRA“ cementarna, Laško. Pripfiiota st slavnemu oUIdsIvb Izdelovatelj usnjatih dokolenie (gamaš) Ljubljana In, Šiška it. 42, L*Eafi de Cologne i Kolinska voda No 250 D n eni Hočeš postati govornik? naroči „R«čni spls«vuik“, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, krr.etn, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20'—. Nadalje se dobi kuhllna knjiga za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 2 £DDD= Eara ITAcnea sprejme takoj ANTON SOKLIČ, slikar in pleskar, trgovec z barvami v Kranju. 744 Stanesljlvega mlinarja sprejme .Kolinska tovarna v Ljubljani. 7415 Razno: Iiš^c ne blago srce, ki bi posodilo večletnemu samostojnemu obrtniku vsoto K 200.000'—. Plačeval bi po zmožnosti ali po dogovoru. Cenjene ponudbe pod -Obrtnik^ na Anončn, zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. '5. Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Biškl, Celovška cesta 121 ae priporoča V blagohotno upoštevanje. 162 Mik« za legitimacije izvršuje najhitreje Hugon Hlbšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Nasproti Križanske cerkve. Tovarna Jos. Reich Barva vsakovrstno - -- - - - - blago. Kemično čisti I nasip iltr. 4. SeHutgova ulica 3. Pere domače perilo (pošlje ponjo na dom). Podružnica v Mariboru Qvet1nlilra vratnike „ 1 ,. *JVVUVIIIV« etniroin Gosposka u ica stev. 88.---------------- j, zapestnice in srajce. Oblastveno Mm. zavod za po-koiftevanje pod m ml in mlm Kolodvorska ulica 39 obleke, se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščur!