St. 447. V Ljubljani. sobota dne 27. maja 1911 Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K l-50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30’—. : Telefon številka 303. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Našim cenjenim naročnikom. Od 1. junija 1.1. naprej znaša naročnina na »Jutro* v Ljubljani z dostavljanjem na dom mesečno K 1*50, četrtletno K 450, polletno K 9 — celoletno K 18'—; s pošiljanjem po pošti v avstro-ogrski monarhiji ter Bosni in Hercegovini mesečno K 170, četrtletno K 5—, polletno K 10'—, celoletno K 20—; za inozemstvo četrtletno K 7 50, polletno K 15'—, celoletno K 30—. Da ne bo kakih pomot, sporočamo našim cenj. naročnikom tudi to: povišanje naročnine se začenja pri vsakem naročniku od dneva, do katerega ima že plačano naročnino; oni ki so naročnino že plačali do 1. julija, avgusta, ali tudi do konca leta po dosedanji ceni, bodo plačevali povišano naročnino šele od 1. julija, avgusta itd., oziroma od novega leta naprej. In tudi vsem onim ki podaljšajo pred prvim junijem naročnino, ali se pa pred tem dnevom naročijo na »Jutro*, se bo računala naročnina do dneva, do katerega jo plačajo, po dosedanji ceni; to velja tudi za vse zaostanke. Ko sporočamo to našim cenj. naročnikom, jih prosimo tudi, da bi redno plačeval) naročnino, ker samo na ta način bo »Jutru* zasiguran obstoj. Š«? 1 t ®i m Mg, i i i i 1 Ljubljanski mandat. Zadnji časi so Ljubljano in Ljubljančane marsičesa naučili. Pokazalo se je, kam pride lahko slovensko mesto — in naj je to tudi slovensko narodno središče Ljubljana — ako je naprednost in narodnost le na jeziku in je ni v dejanju, kam pridemo, ako vse deio leži le na ramah nekaterih, dočim drugi počivajo, kako se izpremene razmere, če je mnogo kritikov pa malo delavcev, kako se veseli tretji, kjer se prepirata dva. Pri zadnji državnozborski volitvi je Ljubljana doživela sramoto, da je bil kandidat narodno napredne stranke, tedanji župan Ivan Hribar v ožji volitvi s klerikalcem Kregarjem. To je dalo misliti. Pri ožji volitvi je dobila sicer Ljubljana zadoščenje, ker je bil poslanec Ivan Hribar izvoljen z veliko večino, vendar se je pokazalo, da so se klerikalci zajedli globoko v slovensko napredno Ljubljano. Klerikalci so si bili svoje zmage že tako svesti, da so rekli na Dunaju, da bodo zmagali pri občinskih volitvah, ako se napravi nov volilni red, po katerem bi Nemci in klerikalci imeli večino nad slovenskimi naprednjaki. Na Dunaju so Šušterši-Čevim obljubam res verjeli in so potrdili novi volilni red. Da bi se klerikalne želje prej izpolnile, so dosegli klerikalci razpust občinskega sveta ljubljanskega in so se pripravljali na napad. Iz teh dogodkov je slovenska Ljubljana in njeno napredno prebivalstvo spoznalo, da je treba začeti resno misliti in delati. Uspeh tega dela se je pokazal že pri občinskih volitvah, pri katerih je vkljub vsem nasilnostim zmagala napredna stranka. Tu se je pokazalo, kako je treba dela, organizacije in — discipline, ki je zadnja leta skoraj izginila iz naprednih vrst. Pri dežtlnozborskih volitvah pa se je pokazala organizacija in disciplina med naprednimi volilci v najlepši luči. Brez posebne agitacije so šle napredne vrste na volišče in so z veliko večino zmagale nad klerikalnim kandidatom. Ravno zmaga poslanca Reisnerja je pokazala, da so napredne vrste sedaj probujene m da je ni sile, ki bi jih v Ljubljani premagala. To dejstvo je bilo za vse zelo razveseljivo in obe ljubljanski zmagi sta imeli vpliv tudi na deželo, kjer so se prebudili napredni elementi, ki so siti klerikalnih intrig in večnih obljub, s tako silo, da na mprihajajo z vse dežele tako razveseljive vesti, kakor smo jih komaj pričakovali. Sedaj se vidi, da tudi na Kranjskem vkljub vsej klerikalni vzgoji ni še izginil smisel za narodnost in naprednost, ampak da se že priprosti narod zaveda izdajalstva, s katerim so klerikalci hoteli doseči svoj vrhunec na Kranjskem. Danes je gotovo, da bodo napredni in samostojni kandidati na deželi dosegli veliko število glasov. Ko se je razvil po deželi že hud volilni boj, je bilo v Ljubljani na videz vse mirno in vsi so ugibali, kdo bo ljubljanski kandidat. Kandidatura se je ponudila bivšemu državnemu poslancu Ivanu Hribarju, ki pa je kandidaturo opetovano odklonil. »Jutro* je že prineslo svoj čas ime primernega kandidata za Ljubljano: Vladimirja Ravniharja In res se je iz-vrševalni odbor odločil za to kandidaturo in sinočnji shod zaupnikov je kandidaturo sprejel. Nas veseli, da se je to zgodilo. In z nami vred se gotovo vesele vsi, ki žele Ljubljani in njenemu prebivalstvu nove lepše bodočnosti. Klerikalci so s kandidaturo za Ljubljano čakali in so jo hoteli razglasiti šele potem, ko bo narodno napredna stranka razglasila svojo kandidaturo. Sedaj so dočakali. Organizacija in disciplina, ki so jo napredni vol ci pokazali pri zadnji volitvi, je morala v sedanjih volitvah zmagati proti vsakemu klerikalnemu kandidatu. Ljubljansko napredno občinstvo je izprevi-delo, da se mora v svojem lastnem interesu udeleževati političnega boja in da mora nastopati proti vsakemu klerikalnemu napadu odločno in brezobzirno. Simpatije, ki jih uživa dr. Vladimir Ravnihar v vseh slojih ljubljanskega meščanstva, pa bodo pridobile kandidatu narodno napredne stranke tako večino, da bodo klerikalci spoznali, da Ljubljana ne mara njihove strahovlade. Klerikalci so zadnja leta pokupili mnogo nezanesljivih in neznačajnih ljudi, mnogo so jih pridobili z obljubami, mnogo z nasiljem. S političnim bojkotom so hoteli, da se jim podado še oni, ki so ostali neupogljivi. Zaradi izdajalstva nad Ljubljano, zaradi 7 nemških mandatov, zaradi intrig in terorizma, ki so jih uganjali zadnje čase, pa so izgubili vse spoštovanje in ves ugled — ne samo v mestu, tudi na deželi. Kar se čuti narodno, kar ima še smisel za napredek in kulturo naroda, vse gre v skupnih vrstah v boj proti klerikalcem. Volitev v Ljubljani pa mora biti prava manifestacija slovenske napredne misli, in naj da Ljubljani zadoščenje za klerikalnih 7 nemških mandatov v mestnem občinskem svetu^ Čas boja je kratek. Imamo še dobrih štirinajst dni. Toda časa je dovolj, da se pripravi Ljubljana na volitve, ne samo da zmaga, ampak da sijajno zmaga. Naj bo ta tretja zmaga ljubljanskega naprednega prebivalstva najlepša in najsijajnejša! Planeti na političnem obnebju. (Iz Štajerske) V naši zeleni Štajerski se je v zadnjem času prikazalo vse polno planetov, ki so znotraj različnih snovij, skuhanih in neprehuhanih, a za površje pa imajo vsi žavbo klerikalne »Kmečke Zveze*. V mislih imam kandidate kmečke zveze, ali kakor se pravi ofi-cijelno kandidati S. L. S. Havzirajo od župnije do župnije, kot kočevski po-marančarji proseč glasov za volitve. A v srcih pa nosijo že zdaj prepričanje, da bodo na dan volitev sijajno »skoz* padli. Oglejmo si malo te planete. Ivan Roškar! Mož je že od rojstva lene narave in je tudi kot poslanec zelo komoden. Za seboj ima zelo temno preteklost, vendar ga to nič ne moti, da se ne bi vsiljeval ljudstvu kot kandidat. On je še celo mnenja, da bi mu morali biti ljudje hvaležni, da sploh hoče kandidirati in je še nedavno tega izjavil na nekem shdu (ime kraja na razpolago) da je neka »višja* moč odločila, da on kan didira. Vendar ljudje, ki imajo svoje glave in znajo tudi misliti, sodijo o tem malo drugače, ker so Roškarje-vega brezplodnega poslančevanja že do grla siti. Zelo pa se je dopadel svojim volilcem tudi s plakati, jih je razposlal po svojem volilnem okraju vabeč kmete in viničarje na volišče. Na plakatu je vse tiskano z velikimi črkami, le »viničarji" z manjšimi, kakor da bi njih glasovi ne bili toliko vredni, kot vsakega drugega. Med viničarji gre splošno glas: že na plakatih nas ponižuje, potem pa bi mu dali svoje glasove? Nikdar! Sploh se čudimo, da štajerska napredna stranka ni temu človeku postavila proti kandidata, ko se vendar akcije veliko bolj ugodne, ko 1. 1907. Dr. A n t o n K o r o š e c. Po poklicu je duhovnik, v resnici pa je le politični barantač. Kot duhovnik kaj lepo izpolnjuje nauk svojega Gospoda: ljubi svojega bližnjega in se ne vse kriplje trudi uničiti svojega bratranca, ker ta slučajno noče v njegov rog trobiti. Kot kandidat ne upa nastopiti v okraju, kjer je bil prej poslanec, ampak se je obrnil v Savinsko dolino. Ljudje pa baje niso ž njim tako zadovoljni, kakor se bahajo njegovi agitatorji, ki pravijo, da je »fest* fant. Nekje so se celo tercijalke hudovale, ker je prehitro mašo »skup zmetal” in savinska dekleta so rekla, da ne bodo pobirale tega, kar je ostalo dunajskim Židinjam. Za njega agitirajo tudi povsem njega vredni ljudje. V mislih imam frankol-skega trgovca Gorenšeka, velikega klerikalca, ki prodaja članom mladeniške zveze hudičke, t. j. predmete za gotovo uporabo. Ker pa baje za to prodajo ni imel dovoljenja, je sedaj v preiskavi. Dr. Korošec ves čas svojega dosedanjega poslančevanja še ni vložil enega pametnega predloga ne v deželnem, ne v državnem zboru in zato Savinčani storijo najbolje, da pometejo ž njim iz političnega pozorišča. Dr. Karel Verstovšek. »Umazan postane s časom najlepši Žid!“ To velja v polni meri o tem klerikalnem kandidatu. Pred desetletjem je bil še kot svobodomiselc in nasprotnik dr. Korošca in je v odprtem pismu označil Korošca kot političnega razdirača. No, milost božja je delovala pri njem, da se je srečno prelevil, v svesti si lepega dobička, v trdnega klerikalca in je tako popolnoma zlezel pod kuto nekdaj tako sovraženega razdirača. Učenost mu leze kar pri rokavih na dan in o splavarstvu se ta učeni mož informira pri — svojih učencih. Dr. Ivan Benkovič. Znani junak pasjega biča. V politiki nima kdo ve koliko sreče, še manj pa v svoji odvetniški karijeri. Brežičani, katere je najprej počastil s svojo osebnostjo, so ga tako uvaževali, da jo je moral popihati v Celje, kjer ima več sreče, če ne drugje, pa pri natakaricah. V politiki je »pantofelheld“ dr. Korošca in ga tedaj potem že to priporoča za »ljudskega” zastopnika. Dr. Jankovič. Mož je postal znan takrat, ko je hodil na božjo pot v Lurd. Ker ima baje v programu, da če ga izvolijo, bo vse volilce zdravil brezplačno — mož je namreč doktor medicine — bo torej gotovo soglasno izvoljen. Franc Piš ek. Ta je še med vsemi najbolj podoben medvedu, ki ga ima Dalmatinec-Korošec na verigi, ^eprav je po svojih shodih raztrgal že mnogo čevljev, pravilne ščine še zdaj ne zna. Kogar malo, kako je ta človek pri nih priljubljen, se lahko o njegovi lastni občini prepriča. Tudi temu ni napredna stranka postavila protikandidata. Tudi tukaj se je stanje za napredno stranko izdatno iz- boljšalo. Kaj je vzrok temu umikanju. Miha Brenčič. To je najnovejša klerikalna politična korifeja, katere usoda je že zanaprej zapečatena, namreč — sijajni poraz. Mož nima popolnoma nobene izobrazbe in nobenega ugleda in ga niti lastni soob- sloven-bi zani-domači-njem čani ne marajo, kar so pokazali pr občinskih volitvah zadnjič. Edino to se more z gotovostjo o njem reči, da je pohleven in pokoren psiček dr. Korošca in takega hinavca bi on rad imel seboj na Dunaj. To so planeti, ki so se pojavili na političnem obnebju klerikalne struje na Sp. Štajerju. Planeti dobivajo vsi svojo svetlobo od solnca (?) slovenskega naroda — vseslovenske ljudske stranke in podo vidljivi do srede junija. Potem se pa bodo zakrili našim očem za negotovo število let, „MefIsto“. LISTEK. *«CHK!. ZŽVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Šumenje je povzročila voda, ki je drla iz kanala v klet. m Žvižganje je prihajalo od ozke luknje na stropu, ki je služila odvajanje zraka. , Nekaj minut je bil Skalabrino ves poražen od tega, kar se godilo. Napol nezavestno je poslušal plusketanje vode, ki mu le prinašala neizogibni pogin. Že mu je sedala do kolen. Podobi Juane in Bianke sta se mu po vrsti zasvetili pred °Cml; ihtenje je streslo njegove široke prsi. — Umreti v trenotku, ko se mi je smehljala sreča! je zamrmral v bezkončni žalosti. v Nato je stopila pred njegovo dušo podoba Rolandova. v*kliknil je: — O moj gospodar, kje si! . . . Ustrašil se je svojega lastnega zamolklega glasu. . Spomnil se je Sandriga . . . Sandriga, ki mu je bil bru-aln° priznal svojo strast do Bianke. In Bianka je bila v oblasti tega razbojnika! D . Nekakšna besnost se ga je lotila. Tipaje je poiskal stolice ter se vzpel po njih navzgor. Glava mu je zadela ob za- jjj a vrata. Uprl se je vanje s svojimi mogočnimi ramami, toda mu posrečilo omajati krepkega zapaha. Dolgo časa se je na Cl1 brez uspeha. In ko je spoznal svojo onemoglost, je sedel Vfbnjo stopnico, skril glavo v dlani in se razjokal. Voda pa je medtem neprestano naraščala. zar» 0d časa do Casa. v rednih presledkih je slišal Skalabrino °ikel P*jusk; bila je voda, ki je preplavila novo stopnico. Ta strašna muka je trajala dve uri. Skalabrino je začutil vodo, ki mu je dosegla noge. Ponovil Je tisti občutek prihajajočega hlada, ki ga je izkusil že PreJ. ob znožju stopnic. Misel, da bo moral umreti tako počasi in čakati, dokler voda ne doseže njegovih prsi in nato njegovih ust, ga je navdajala z nepremagljivo grozo. Zazdelo se mu je boljše, da pospeši neizogibni konec. Njegova misel je še enkrat obudila in objela podobi Bianke in Rolanda; nato se je spustil v črno vodo. Skalabrino je bil plavač prve vrfcte. Jedva se je potopil v vodo, že se je vzdramil v njem živ-ljenski nagon, močnejši od obupa in groze. Potopivši se izprva do tal, je krepko sunil s petami, pognal se na površino in začel plavati kroginkrog kleti, kakor da bi mu brezumna nada vendarle še velevala iskati rešitve. Kakšna nada je bila to? . . . Nobena jasna in opredeljena misel je ni izražala. Nada je nekaj nejasnega in neprijemljivega. Ona je v človeku tisti plamen, ki najzadnji ugasne. Tudi kadar se fizične sile že bore s smrtjo in je pogum že zdavnaj izginil, živi nada še svoje življenje. Skalabrino je upal, ne da bi vedel, kaj. Plaval je, težko sopeč, z zmedeno glavo, ne misleč na nič drugega kakor na to, da se obdrži na površini vode. Obračal se je kroginkrog kleti in tipal po zidu; včasih se je prijel za kak rob in odpočil. Strašna trudnost se ga je polaščala. Upehane roke so mu že odrekale pokorščino. Vendar pa se je nehote ogibal vrhnjih stopnic, kjer bi bil mogel nekoliko odpočiti. Počitek je pomenil smrt; in Skalabrino ni hotel umreti. In naenkrat, ko je plaval spet okrog kleti, so se njegove roke prijele za gosto omrežje, ki je zapiralo nekakšno odprtino — okno, nahajajoče se pod površino vode. Bila je odprtina, skozi katero je voda kanala udirala v klet! Iz slovenskih krajev. Iz Ježice. Pri nas imamo učiteljico gdč. Malovrhovo, ki je prav res ni treba nam zavidati. Edini dve »dobri* lastnosti ima: da je huda klerikalka in huda nemškutarica. To je pa tudi vse. Za šolo pa ima čudne sposobnosti. Z otroki ravna prav oblastno. Da jih zmerja z grdimi priimki in da se otroci ne nauče pri nji nič drugega nego samo pobožne molitvice, to je še najmanj Ali pobožna gospodična otroke za cele ure zapira in menda celo preteplje, Ali ker je huda klerikalka in huda nemškutarica, zato je ta čudna pedagoginja v milosti. Če ne bo kmalu, in sicer prav kmalu boljše, bomo govorili še jasneje, tako jasno, da gospodični ne bo ljubo. Iz Žirovnice na Gorenjskem. Po naši okolici se že okolu pet dni klati neki 62 let stari mož, ki pravi, da mu je ime Janez in da je doma iz Vodic. Mož hodi na okrog popolnoma v Adamovi obleki in je kot tak otrokom v veliko pohujšanje. Vsake obleke, katero mu kdo podari, se takoj iznebi. Neznanec se navadno potika tudi po železniški progi, vsled česar se mu kaj lahko pripeti nesreča. Vendar ni nikogar, da bi se ga usmilil in ga spravil na pripravni kraj. Pri njem je bil tudi že župan, a ne vemo kaj je do sedaj ukrenil. Dolžnost občine Breznice je, da tega siromaka spravi domov, ali naj mu pa da primerno stanovanje, da ne bo v pohujšanje otrok. Iz Lesec. V nedeljo dne 21. t. m. vprizorila se je v Hrašah pri Lescah igra »Lurdska Mati božja* in sicer na podu posestnika in občinskega svetovalca I. Kunstelja, proti vstopnini 60, 40 in 20 vin. v korist dijaške knjižnice v Hrašah. Pri tem bi se domnevalo, da se mora v Hrašah nahajati kaka gimnazija ali vsaj ljudska šola ali vsaj kak dijak, a ni ne tega ne onega. Verska klerikalna fantazija ljudstva je res že daleč dozorela. Proti enakim predstavam, ki niso nič drugega, nego norčevanje iz verskih stvari, bi vendar morala v varstvo vere vsaj duhovščina strogo nastopiti, a to se ne godi. Velika večina prebivalstva, in tudi naj-vernejše osebe, se nad tem dejanjem zgražajo ter poudarjajo: sedaj imajo Marijo že na podu, kam jo bodo še spravili? Pri tej katoliški svečanosti se je tudi točilo iz oddaljene z zamolklim Po kratki borbi, ki se je končala s Skalabrinovim padcem v klet, je Sandrieo odslovil vse svoje ljudi in obdržal pri sebi samo Bartola Enookega. Hiša je bila zdaj prazna in zapuščena. Razbojnika sta krepko pričvrstila pokrov odprtine. — To ie boljše od temnic v državni ječi, je dejal Bartolo hudobno. Od tod ni mogoče uitil je pokrival razbojnikovo ob-najpopolnejšo srečo, ki jo je — Nič se ne gane! je menil Sandrigo glasom. Pokleknil je na tla in pritisnil uho k pokrovu. Po kratkem molčanju je izpregovoril: — Ničesar ne slišim! — Počakaj malo, je odgovoril Bartolo, pa boš slišal! Krčmar pri »Zlatem Sidru* je naglo odšel iz sobe. Sandrigo je ostal sam. Z vso svojo dolžino je legel na pokrov ter ga obtežil z vso svojo težo, kakor da bi hotel dokazati samemu sebi, da je resnica, da je njegov sovražnik res tu notri, da se tisti človek, ki mu je bil posvetil sovraštvo, ki ga leta niso izbrisala, nego samo okrepila, zares nahaja v tem strašnem grobu Nepopisen izraz divje radosti i :—:i. ličje. V tej minuti je zares okušal kdaj spoznal v svojem življenju. Naenkrat pa je začul na dnu kleti zamolkel šum. Nasmehnil se je. V tem trenotku se Bartolo vrnil rekoč: — Zdaj je poskrbljeno, da bo Skalabrino imel kaj piti! Sandrigo mu je mignil, da naj molči in je prisluhnil, kakor da bi se hotel naslajati z zdihljaji nesrečneža in z vsemi glasovi njegovega krutega smrtnega boja. Čez pol ure je vprašal: — Koliko časa pa traja to? — Običajno mineta dve uri in pol, preden zalije voda vso klet. Nato nista izpregovorila ničesar več. Sandrigo je obležal na pokrovu in vse venomer poslušal. Bartolo je sedel pri miz; in ga gledal. Težko molčanje je vladalo v tej izbi, ki jo je razsvetljevala mrkla luč majhne oljne svetilke. Naposled, proti trem zjutraj, je Sandrigo vstal. Vsak šum je bil potihnil. Zdaj je prišel tudi Enooki; prisluhnil je, vstal bled kakor zid in izpregovoril: — Končano jel . . . In Sandrigo je ponovil zamišljeno: — Da, končano jel . . . (Daijt.) zaloge, kar gototfo ne predpisujejo verski predpisi, kajti ako je v kaki podružnici cerkveno opravilo, se v dotičnem kraju zabranjuje godba in točenje pijače za isti dan, a tukaj je vse dopuščeno. Najbolj imenitno pri tem pa je, da je bil pri tej prireditvi kot režiser znani klerikalni agitator, vseučiliški slušatelj, med>cinec I. Če fant iz visokih šol ni prinesel seboj nič drugega, je res vreden pomilovanja. Škoda za denar, ki ga je za svoje študije porabil! Ce hoče ostati zvest svoji vesti, mora pač takoj svoj poklic opustiti, kajti medicina in vera si nasprotujeta kakor ogenj in voda. Če n. pr. bog hoče smrt bolnika, ali naj morda zdravnik z zdravili božji volji nasprotuje? On more v tem slučaju bolniku k večjem svetovati, naj se lepo za smrt pripravi. Taki zmedenci so nekateri naši visokošolci. O, blažena domovina, ki imaš tako imenitne sinove! Iz Idrije. V nedeljo, dne 28. t. m. imamo pri nas občinske volitve. Odloči se, ali naj bo občinska uprava v naprednih rokah kot sedaj ali v klerikalnih. Vsa slovenska javnost ve, kolikrat so klerikalci naše mesto že oškodovali. Spomnimo se le neštetih Osvaldovih rekurzov, ki so požrli mnogo zaslužka obrtnikom in brezposelnim mladeničem, ki so vzeli podpore ubogim udovam in sirotam ter izročili stradanju mnogo nadarjen h visokošolcev. Imejmo pred očmi vse one neštevilne izkaze naklonjenosti do Idrije, ki jih je bila deležna od ekse-kutive klerikalne stranke, od deželnega odboraI (Kobalova klet!) Ko je pred časom povodenj poplavila del našega mesta, smo prosili klerikalno večino v deželnem zboru za podporo. Ker nismo klerikalci, je bila prošnja odbita. Kdo je zakrivil, da je regulacija Nikave odložena za nedoločen čas? Kdo je preprečil regulačni načrt Idrije? Klerikalci. Še bi lahko nadaljevali z naštevanjem klerikalnih .zaslug”, ne da bi mogli priti do konca, ker je »ljubezen" klerikalcev do Idrije brez mejna. Vse tri stranke so postavile samostojne liste kandidatov. Mi .lili smo, da pride med napredno in so-cijalno demokratično stranko do kompromisa, s katerim bi bil izključen vstop ^klerikalcem v naš občinski za-stop. Če se ta kompromis ni dosegel, ni krivda narodno-napredne stranke, ki se ne da izriniti iz vodstva občinske uprave. To zato ne, ker si je v svesti, da je vse, kar se je v zadnjih 15 letih storilo v Idriji koristnega na kulturnem in gospodarskem polju, izključno njeno delo. Zato pa bodo vsi razsodni in pametni volilci mesta Idrije v nedeljo oddali svoje glasove naprednim kandidatom, ki so vzeti iz vseh slojev prebivalstva in so kot taki poklicani reprezentanti napredne Idrije I Sv. Lenart v Slov, Goricah. Napredni volilec nam piše: Čudno se nam zdi, da vodstvo napredne stranke v našem okraju ni postavilo kandida ta. Roškar je izgubil popolnoma vsak ugled, celo njegovi lastni somišljeniki izjavljajo, da ga ne bodo volili. Leta 1907 je dobil kandidat »Nar. stranke* mnogo glasov, tokrat bi jih dvakrat toliko Naprednjaki nimajo kandidata, klerikalca nočejo voliti, in se bodo torej zdržali voiitve, klerikalci sami bodo šli v majhnem številu na volišče in tako zna zmagati ŠtajerČ'janec Girstmayer, za katerega delajo Nemci in nemčurii strastno agitacijo. Enajsta ura bije! Naprednjaki volilnega okiaja Sv. Lenart-Ljutomer ne podcenjujte se. Še je čas! Slovanski jug. Šušteršičeva blamaža v Dalmaciji. G. Šuštešič še nima dovolj .slave* na Kranjskem, zato si je pričel osvajati tudi Dalmacijo. Bil je parkrat že **■■■'. -.. tamkaj radi organizacije hrv. klerlkalno-pravaške stranke, katere poslanci bi mu imeli pomagati do ministrskega portfelja. Toda, kdor zasleduje volilno gibanje v Dalmaciji, vidi, da, bo doživel bušteršič v Dalmaciji fia^ko, kakršnega ni doživel še nikdo dos**daj. Interesantna je bila v tem oziru zadnja nedelja. V največ volilnih okrajih so bile volilne skupščine, ki so jih priredili z ene strani skupni kandidat-je združene »Hrv. stranke* in hrv. ljudske napredne stranke, z druge strani pa pravaško klerikalni kandidat-je. Dočim so v vseh občinah šibenske-ga volilnega okraja pozdravljale ogromne množice naroda vseh slojev skupnega narodnega kandidata kapitana viteza Dubokoviča, v makarskoneret-vanskem okraju pa dr. Melka Čingrijo, na otokih dr. Tresiča-Pavičiča, v dubrovniškem duhovnika Jurija Biankini-ja, v trogirško-drniškem okraju viteza dr. Ivčeviča, v zadrskem okraju Huberta pl, Borellija itd., se pa klerikalni kandidati v večih okrajih ne smejo niti pojaviti. Kjerkoli se pa pojavijo v spremstvu patrov in fratrov, jih pozdravlja ljudstvo s strašanskimi demonstracijami. Tako je pričakovalo ljudstvo v makarsko - neretvanskem okraju dr. Drinkoviča z jajci, kamenjem, s psovkami: sluga izdajalca Šušteršiča in podobno. Dr, Drinkovič je moral pobegniti v avtomobilu pred jezo narodno zavednega ljudstva. Isto se je zgodilo klerikalno-pravaškemu kandidatu dr. Kostelju v trogirsko-dr-niškem okraju. Šušteršičevi hrv. pra-vaši bodo popadali na volitvah kot gnjile hruške. Šušteršič je mislil, da ga, ko zmagajo, imenujejo vojvodom dalmatinskim, Ali ne bi bil ošabni Šušteršič lahko brez te blamaže v tujini ? Prestolonaslednik Aleksander In srbski ministrski predsednik Pašič sta, poleg srbske vlade in skupščine še posebej kondolirala predsedniku francoske republike, Fallieresu, radi nesreče, ki je zadela francosko armado in narod vsled znane nedavne pariške aviatične katastrofe. Fallieres je odgovoril, kakor prestolonasledniku Aleksandru, tako tudi ministrskemu pred-seemku, izražajoč svojo najtoplejšo zahvalo za sožalje« ki ga je pokazal srbski narod in njegova dinastija z žalostjo francoskega naroda. V tem vidi Fallieres izraz humanosti in plemenitosti srbskega naroda ter iskrenega prijateljstva, katero bo znal ceniti francoski narod in njega zastopniki. DNEVNE VESTI. Čudno in nerazumljivo je vedenje vodstva narodno-napredne stranke, ki na sinočnji zaupni sestanek ni povabilo „Jutra“. Morebitni izgovor, da niti »Slov. Narod“ ni bil povabljen, ne more držati, ker je bil navzoč g. dr. Tavčar, med tem, ko »Jutra* nihče ni zastopal. Nam je to tudi prav in ako smo se sploh dotaknili tega, je to samo za to, da konstatiramo dejstvo. Bivši državni poslanec Gostinčar se je vjei na limanice. Klerikalni tiček, Gostinčar po imenu, in bivši državni poslanec, se je iz strahu pred poroto skrival okrog po Notranjskih fa-rovžih ter prirejal shode pri zaprtih farovških vratih. Fajmoštri, dobro vedoč, kakšne vrste tička skrivajo po svojih farovžih, so na skrivnem agitirali za Gostmčarjeve shode ter jih prirejali nazunaj zastraženi med štirimi stenami in pri zaklenjenih vratih župnišč. Gostinčar je, kadar ga je gnalo domov pogledat k svoji boljši polovici, storil to le skrivaj. Pustil se je v bližino Ljubljane pripeljati zgodaj zjutraj, ali pozno ponoči, potem pa se vtihotapil v mesto. Ostajal pa Je čez noč tudi v škofovih zavodih. Če mu je prišla tudi tja žena naproti, tega ne moremo trditi. Tako je bilo do Vnebohoda praznika. Tega dne pa je za okoli se potikajočega tička odbila zlata doba prepovedane prostosti. Tega lepega in svetega dne namreč poskusi sodni sluga g. Wagner zopet svojo srečo z dostavilom poziva k porotni obravnavi. Pride k Gostinčarju na dom. Žena vpraša neznanega ji slugo, kaj' bi rad: Sluga ji odgovori, da bi rad od gospoda poslanca dobil kako službo. Gostinčarki se je pri tem kar obraz razsvetlil samega veselja. Povedala je, da moža ni doma, da je na shodu nekje na Notranjskem, da pa pride v petek zjutraj domov. Prosilec naj le pride, pa izpričevalo naj prinese seboj. In res je včeraj dopoldne »prosilec* prišel in je prinesel tudi »izpričevalo* seboj. Gostinčar, ali gospod poslanec, je bil doma ter povabi prosilca v sobo. Ko mu isti izroči »izpričevalo* recte poziv k porotni obravnavi, se je Gostinčar tako prestrašil, da bi bil kmalu v omedlevico padel. Med tem je »prosilec* ponižno kot se spodobi, da je svojo službo pri g. poslancu — opravil — izginil iz sobe. Gostinčar pa je tudi že k sebi prišel in je tako zaloputnil vrata za petami »prosilca", da se je cela hiša stresla. Tiček se je torej vjel v svoje lastne limanice. Tudi Štefeta so že prijeli. Kakor Gostinčarju, tudi Štefetu ni dišalo iz rok sodnega^ sluge sprejeti pozivnico k sodišču. Štefe je naenkrat postal »uradno* zadržan na Dunaju. Pa ker sodne sluge že poznajo g. Štefeta, so ga toliko časa iskali ne po Dunaju, ampak po Ljubljani, dokler ga niso včeraj zjutraj dobili še v — postelji. Vražja smola to, če se taka dva tička kot sta Štefe in Gostinčar kar oba na en dan in oba na tako lep način pustita vjeti. »Ljudstvo ukazuje* — pravi »Slovenec*. Mi pa pravimo: Ljudstvo bi moralo ukazovati, pa ne ukazuje, temveč je samo sleparjeno in goljufano od svojih klerikalnih voditeljev. Kdo ukazuje? Šušteršič, Krek, Zajc, fajmoštri, kaplani, mežnarji itd. Ljud stvo pa mora ubogati in molčati. Zakaj uboga in molči? Zato, ker je nezavedno. In zato je naša skrb, da pokažemo ljudstvu, da je velika laž, če se pravi »Ljudstvo ukazuje*. Ukazujejo klerikalni voditelji, ljudstvo je pa žal tako nezavedno, da pokorno posluša te svoje najhujše sovražnike. Klerikalcem prede v ljubljanski okolici silno slaba. Ljubljanska okolica namreč za klerikalce ni več tista dežela, kjer se klerikalizmu cedita mleko in med. Okoličanje čimdalje bolj prihajajo do prepričanja, da so jih klerikalci že od nekdaj'vodili za nos in zato jim obračajo hrbet. Tako slaba prede klerikalcem v ljubljanski okolici, da so morali v volilno borbo poseči že tudi — frančiščani. Nune in frančiškani — to je zdaj zadnji up klerikalcev. Res žalostno zanje, še bolj žalostno pa za nune in frančiškane! Na Dobrovi je bil v Četrtek dopoldne shod, na katerem se je oglasil k besedi tudi frančiškan Gvido Rant. Mož je čisto pozabil, da se je kot menih odpovedal čisto temu svetu in je govoril, kakor bi bil kandidat »Esele-sovcev* najmanj v desetih okrajih. Sicer pa znamo učakati, da bodo »Eselesovci* še kandidirali frančiškane, trapiste, kapucinarje, jezuite, nune in druge take prijatelje slovenskega ljudstva Samostojen kandidat v ljubljanski okolici? Kakor se nam poroča iz Ježice, namerava kot samostojen kandidat v ljubljanski okolici nastopiti g. Anton Vilfan, posestnik na Ježici. Odločil se je k temu zato, ker je od vseh strani dobil pozive, da naj kandidira samostojno, kajti ljudje so že do grla siti dr. Šušteršiča, ki za ljubljansko okolico ni storil na Dunaju prav ničesar, ampak je glasoval za mm MALI LISTEK. MARTIN LEOP. OROBELNIK : Pepina. Pri Križu so zavili . . . Tu se je Albertu zazdelo, da je videl stopiti mlado damo v vrsto . . . Ozrl se je nazaj in nagubančil čelo ... Pepina! Stisnil je pesti, tako da sta bratec in sestra, koja je vodil ob vsaki roki, bolestno zaječala: »No, ne tako stiskati I* Da ne bi imel teh dveh poleg sebe I Pred njo bi stopil in zaškripal z zobmi »Proč! In če bi se nato sama ne odstranila, prijel bi jo za ramo in jo potisnil iz vrste ... .Pravim, proč!* Naj bi tudi potem ljudje govorili, da je njegovo ravnanje naravnost škandal — nezaslišan škandal, ma-garil Nad mestom se vlači gosta megla. Zastonj se trudijo ob vogalih postavljene svetilke, da prodro s svojo svetlobo skozi ta mrki pajčolan ... Zadaj za zapuščenim vojaškim skladiščem stopa Albert. Na vogalu je postal ... »Da tu, pred kakima dvema letoma se je vse odigralo* . . . Spomin mu je hotel nazaj, a zamahnil je z roko: »Proč s prošlostjo f* ... Stopal je dalje, Srečal je — Pe-pino . . . »Dobro, da Vas tu naletim. Povedati vam moram, da je Vaše udele-ženje pri današnjem pogrebu moje matere — škandalozno I Le usodi, da sera vodil ona dva, se zahvalite, da Vas nisem pred vsemi ljudmi zapodil iz vrste* ... »Da pridem k pogrebu, je bilo samo ob sebi razumeti, . . Kako se potem drznete, da me tako eksul-tirati ?“ . . . »AliVasje morda zapustil spomin na ono komedijo tistega ve* čera? . , Pa da ga vam utrdim: Tu na vogalu je bilo . . . Srečal sem Vas, kakor danes, ne da bi se bila preje dogovorila: Začel sem Vam narahlo očitati, zakaj niste držala obljube, namreč, da mi takoj vse eventualne ovire odkritosrčno poveste in jaz bom jenjal, kakor rad sem Vas imel . . . In potem, da nikdar nobeden ne pride do mojih pisem ... Da, tudi to ste mi obljubila, a kako ste to to izpolnila? ... On jih sedaj prebira po kavarnah — drugim v zabavo, meni, razcapanemu davčnemu praktikantu pa v zasmeh . . . Kje je Vaš značaj, Pepina ? sem Vam takrat dejal. Nisva še dokončala, prišel je kakor mačka on za Vami in se mi je kakor norec režal v obraz . . . Prosim Vas, je li bilo mogoče ohraniti mirno kil?. . . Udaril sem ga I Še sedaj me skeli roka ... Zato so me prestavili . . I Da ne bi bil navezan na dom, kaj bi mi bilo do tega ? . . . Ali tako pa . . . Saj veste, koliko ima praktikant izprva: Petindvajset goldinarjev. A jaz sem bil doma iti prvega sem donesel ta borni drobiž materi domov in ga priložil njeni ravno tako veliki penziji. Tako smo na koneu meseca spravili 50 goldinarjev skupaj in Štirje od tega živeli . , . Šlo je, čeprav trdo, tako da smo se morali večkrat s samo kavo na dan zadovoljiti . . . Ko so me pa potisnili od tod, ni bilo ne meni ne mojim obstanka. . . Kolikrat sem že preklinjal tiste ure, posebno one, ko sem se z Vam! seznanil . . . Je-li je Čuda, da je mati od gorja zahirala ... In povem Vam Pepina, »glas se mu je tresel," smrt moje inotere, jok obupanih otročičev, kojim je bila ugrabljena, vse to bo klicato po maščevanju! . . .* milijonske izdatke za nepotrebne kanone in barke, da bo ljudstvo moralo plačevalo, da bo kar pokalo. Mi pozdravljamo vsako samostojno kandidaturo in torej tudi kandidaturo gosp. Vilfana. Na Ježici so klerikalci že pridno na delu za volitve. Klerikalni agitatorji so vedno na nogah in pobirajo okoli glasovnice. V tem delu se odlikuje posebno Ahlin. Ampak opravili' ne bodo nič, to jim že danes lahko povemo. Na Ježici je klerikalizmu za vedno odklenkalo. Ne pomaga mu nobena žavba več, pa če bi imel še boljše propagatorje kot so naš župnik, Ahlin in učiteljica Malovrhova. Občinske volitve se bližajo na Ježici. Naprednjakom je čisto zagotovljen II. in III. razred, le za I. razred bo vroč boj, pa če se bo pridno delalo, pride tudi ta v napredne roke. In s tem bo konec klerikalnega go-spodstva na Ježici. Naprednjaki na Ježici 1 Pogumno v boj, da bo naša zmaga kar najsijajnejša! Naš župan ne bo niti Dimnik, niti Ahlin, ampak občepriljubljeni in za blagor ljudstva vneti g. Anton Vilfan. Zopet nov škandal človekoljubja v Slškl. Poroča se nam: Ni še dolgo, odkar so nekega reveža kar po tihem spravili s sveta in že vi g. urednik ste v Šiški doživeli slučaj, ko je županstvo pustilo reveža Zobca bolnega ležati v šupi. Pa glejte, zopet se je pod vodstvom gerenta g. Zajca dogodil slučaj, ki zasluži, da se širša javnost zgraža nad tistimi, ki so ga zakrivili. Pri znanem bogatincu gosp. Vodniku je služil neki hlapec, rekli so mu navadno Lučan. Hlapec je zbolel in se kot svojčas njegov tovariš Zobec, nekaj časa bolan potikal okrog. Ko so ga pa moči jele zapuščati, je zlezel na pod posestnika g. V. v Sp. Šiški. Tu je prebil v pomanjkanju in bolečinah celi teden. Včasih se ga je kdo usmiljenih ljudi spomnil, da ni od gladu umrl. Še v četrtek se je slišalo, kako je revež vpil ter prosil za pomoč. Toda to vpitje je bilo kakor glas vpijočega v puščavi. Revež je v skrajnem pomanjkanju in zapuščen končal svoje trpljenje in življenje. Včeraj dopoldne so ga privlekli mrtvega iz njegove »smrtne postelje*. Dali so zbiti iz surovega lesa nekakov zaboj, ki naj bi bil rakvi podoben, bil je pa tako izdelan, da so se videli lasje čez špranje zaboja. Ta zaboj so vrgli na voz in hajdi z njim v mrtvašnico. Taki slučaji so se godili pod prejšnimi župani, ki so jim bili občinski reveži deveta briga in ki so sami krivi, da se je v Šiški pojavila močna človeška družba zanemarjenih, za katere pa je županstvo le toliko storilo, da so prišli do zaničevanje izrazujo-čega priimka barabe. Doba vseh teh človekoljubnih in socijalnomislečih županov je minila, zdaj ima gerenta v Šiški. Ta gerent, na katerega so oči vseh občanov in javnosti obrnjene, je katoliški mož, in pod tem katoliškim možem se je zadnji Škandal dogodil. In to smo hoteli še posebej pribiti. — Predno tudi sami izrečemo svojo sodbo o tem slučaju, se hočemo o njem še posebej informirati. Op. 'ured. Sestanek volilcev za državnozborske volitve v Spodnji ŠišHi se vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilni pri »Ančniku* (g. Burja). Na tem sestanku se predstavi državnozborski kandidat za ljubljansko okolico gosp. Tribuč. Koncert »Mladosti*. Prejeli smo: Po pravici ste omenili, da bi bil koncert »Mladosti* lahko bolje obiskan, nego je bil. Ampak krivda ne pada tu toliko na hrbet občinstva kolikor na slab aranžma. So gotovi ljudje, ki se štulijo pri vsaki priliki v ospredje, akoravno bi morali že davno vedeti, da vsako stvar, ki jo vzamejo v roke — kakor pravimo — „zafurajo*. Vkljub temu pa jih ni drugega nego velikan- ska megalomanija In po časnikih pišejo, de je uspeh zagotovljen, ker je vodstvo prireditve v njih rokah. Torej, gospod urednik, ne vse krivde zvaliti na občinstvo, ki je že opetovano pokazalo, da so jim slovanski gostje vedno dobrodošli, in bi bili to storili tudi to pot, če bi bil aranžma boljši. Aranžma pa. ne obstoja v megalomaniji, ampak je treba za to marsikaj drugega. Afera Glavne posojilnice pred poroto. Znana afera konkurza Glavne posojilnice pride, kot že znano že pred to poroto na vrsto. Razprava se prične 6. junija, torek po Binkoštih in bo po splošni sodbi trajala 6 do 7 dni. Obtoženih je 9, oziroma le 8, ker je soobtoženi bivši svetnik trgovsko-obrtne zbornice Hren med tem časom že umrl. Državno pravdništvo bo zastopal dr. Neuberger. Določenih je 5 zagovornikov in sicer: glavnega obtoženca dr. Hudnika zagovarja odvetnik in deželni poslanec dr. Novak; Jošta zastopa (namesto dr. Pegana) dr. Frlan; Roglja dr. Ravnikar, Knifica dr. Krišper; vse ostale pa dr. Triller. Med terni so ob-toženij Jožef Maček, Josip Turk, Josip Čad in Anton Putrich. Za to razpravo se izdajajo vstopnice in sicer le toliko, kolikor je sedežev, namreč 80. Za stojišča ne dobi nihče vstopnice. _ . *• * Procesija in kšeft ali pa narobe. Že včeraj smo poročali, da se je včeraj na Rakovniku sleparilo po stari katoliški devizi. Vendar, mislimo, da smo premalo osvetili odiranje in sleparjenje na včerajšni procesiji in tomboli. Da ni bilo vseh onih bogatih daril in dobitkov, kakor je bilo napisano na velikih lepakih, smo že včeraj omenili. Pozabili pa smo povedati, da se je s prodajanjem srečk sitnarilo in nadlegovalo po Ljubljani vsekrižem. Od hiše do hiše so lazile razne pobožne duše vsiljevale srečke ter obljubovale krasne dobitke. Procesija je bila napovedana ob štirih. In ob tej uri in še prej si videl procesijo za procesijo, ponajveč iz samih čestilk Matere božje in občudovalk gospodov v dolgih haljah. Jaz sem se vračal s sprehoda čez Golovec. Na težavni poti doidem starega gospoda, kateremu se pridružim. Najin pogovor se je seveda vrtil o rakovniški procesiji. »Da, da, mladi prijatelj,* mi reče stari gospod, »Slovenci smo še zelo neumno ljudstvo. Le poglejte, koliko sveč se je danes pokupilo, težkih voščenih sveč, katere se bodo požgale, in kar jih še ostane, pa darovale nenasitnim cerkvenim gospodarjem. Če bi se dalo vsaj tretjino od vseh onih svečnih kron v blage dobrodelne namene, koliko mladih src bi se rešilo nemškega žrela!* Po teh besedah je starec mahnil z roko ter molče nadaljeval svojo pot v mesto, meni pa je zdrknila nehote solza navdušenega in obenem žalostivnega ga-nutja po licu. Prišedši domov sem zvedel od udeležencev rakovniške tombole, da se je tam zares nesramno odiralo ljudi. Tombola je bila napovedana ob šestih, a začela se je šele ob Bol sedmih zvečer. Tedaj pa so morali lolenjoi na kolodvor, da so pravočasno prišli na večerni vlak. Pokupili so sicer dokaj srečk, a srečkanja se niso mogli udeležiti, ker se je začelo pol ure pozneje, kakor je bilo na plakatih. Te okolnosti so ljudi tako razburile, da so z velikanskem ogorčenjem pritrjevali neki ženski, ko je zavpila: »Ni Čudno potem, da jih »Jutro* tako prodaja.* Moški glas: »Saj je vse i*s> kar piše »Jutro* o teh klerikalcih m duhovnikih; vrag vzemi te firne »kšeftcmane*. ... ., . Sokolskemu telovadnem*1 sk,aa“ v korist uprizore danes zvecer o b 8. Uri v areni ,N ®.r 0 , .n ®.g 3 doma* v Ljubljani ljubljanski dile-tantje narodno igro ,Dese*' brat*. Po predstavi ples m P,I0S!a za' b a v a. Vstopnina 40 vin. — , ------------ -mn 1 " i« i n—« »Albert! . . .* »Dovolj 1' Glasno brbljanje v kuhinji ga je zbudilo. »Kaj vraga, si imata že zopet moja teta in tista mlekarica toliko povedati ?* Vstal je in prilomastil v kuhinjo. To punče, ki je prineslo mleko, je z nova začelo . . . .Tista apotekar-jeva se je sinoči zastrupila." »Tako? In je mrtva?* »Pravijo, da ne. Dali so jo takoj prenesti v bolnišnico in ji izprali želodec ..." »Tako?* Posegel je po vžigalico, zapalil si je cigareto in se odtegnil v sobo . .. »Komedija I* * Popoldne istega dne pa je poslala ponj — Pepina , . . »V sobi Štev. 6 ležim, morate priti* . . . »Ha, moram; rad bi vedel, kdo mi more zapovedati, da moram kpga v bolnišnici obiskati — če hočem! A da boš ti, Pepina, znala, da ni Alberta upognila tvoja sinočna komedija . . • pridem . . .* Ob štirih, ?b času, ko so bili drugi v kapelici pri večernicah, j® vstopil v sobo. »Klicali ste me . . .* Spustila se je v jok . . . Mislila je, da bo stopil z uklonjeno gla^° pred njo ... a prišel je, kakor da jo zasmehuje . . . »Ali res nimate niti trohice sočutja, Albert? ... že vidim . • •,To' rej prinesite mi — da vsaj zdaj siguf' neje poginem . . .* »Da sigurneje poginem, praV,t,/ ha. Mdri Vam je bilo treba slg® samo pokušati lizol: izpili bi ga bi kaj ga mogoče ni bilo več v apote Sicer pa, kje stoji zapisano, da mora že vsaka ženska z lizolom »P.j magati", kofeina bi se bili poslu * * S^e"kru• (Velekomično) — Vsak četrtek ‘b soboto ob 5. uri popoldne predstave za dijaštvo po znižanih cenah. Občinstvo je s predstavami v Bach Elektro-Bioskopu jako ma zadovoljno, kar najbolje dokazuje številni obisk pri vseh predstavah. Vstop-“lnk je jako zmerna.; ^ Kako Je neki tb, da je Kolinska ~avna primes med vsemi najboljša in £a jo itnajo vsi tako radi? Lahek od-ovor I Zato, ker je med vsemi naj-^tnejša in torej najcenejša. Medtem jabiš kake druge cikorije prav veliko, lik Je. Kolinske kavne primesi ve-, 0 manj, da z njo napraviš dobro .ayo. Dalje pa Kolinska kavna primes ieiif a*. . * tako *zboren okus> Pri' ^*>nj 'n lepo barvo, da je v tem . lr« rtobena druga niti ne doseza, KblSl ?adkri|jui.e: In vrhu tega je izrini l- kavna Pr>mes pristen domač iek iz domače Kolinske tovarne v Ljubljani, ki je sploh edina res domača tovarna na celem našem jugu. Poudariti je treba prav posebno, da Kolinska tovarna iz čistega dobička za prodano blago podpira z rednimi letnimi prispevki vse naše važne kulturne in narodne korporacije, predvsem našo prekorisvtno »Družbo sv. Cirila in Metoda". Čim več se bo prodalo Kolinske kavne primesi, tem večji bodo lahko ti prispevki. Zato prav nujno priporočamo slovenskim gospodinjam: kupujte edino izvrstno domačo Kolinsko kavno primes. S tem koristite sebi, ker kupujete dobro blago, in koristite narodni stvari, ker podpirate domače podjetje in našo »Družbo sp. Cirila !n Metoda" 1 Porotne razprave se prično v pondeljek 29. t. m. Takoj prvi dan pride baje nek detomor na vrsto. Išče se krojač, ki je že pred mesecem pri nekemu gospodu na Sv. Petra cesti dobil v popravo havelok in črne hlače, pa ni ne duha ne sluha ne o obleki, ne o krojaču. Izlet v Iški Vintgar do Izvira Iške s povratkom čez Kobilji Curk, mimo Stritarjevega doma v Velike Lašče jutri v nedeljo odhod ob 4. uri zjutraj. Več v uredništvu »Jutra". Dunajska damska kapela igra vsak dan od pol 5. ure popoldne do 10. ure zvečer v hotelu Tivoli in od 10. ure zvečer dalje v Narodni kavarni. (Več v oglasu.) Pri Novem svetu koncertira danes zvečer na vrtu Slovenska Filharmonija. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Narodno restavracijo gosp. A. Goršeta pri »Novem svetu" slovenskemu občinstvu toplo priporočamo. čas, še boljše pa bo potovanje pod jesen. * Zanimiva iznajba. Kmalu se bodo porabljale tudi ulice za reklamo; Neki Francoz je namreč izumil zanimivo iznajbo. To /je bicikelj na treh kolesih. Zadnja dva kolesa imata na platiščih črke. Te črke so v zvezi s črnilom, tako da se namakajo same. Treba ni drugega, kakor na platišča zadnjih koles postaviti, črkee, kakršne si kdo izbere za reklamo, potem se pa voziti po cestah. Seveda morajo biti ceste trdo tlakovane. Toda vozilo se ne bode samo po sredi, ampak tudi pri kraju, ker šo po vsakem večjem kraju trdi hodniki. Mož bode šel na trikolesnico, pa jo gonil kakor navaden bicikel ter bo lahko v enem dnevu popisal več cest. Na asfaltu se rabi navadno belilo, na krajnih hodnikih pa črnilo. Napravi se lahko tudi tako, da daje vsako kolo svojo barvo. Iznajdba je patentovana. V kratkem smemo pričakovati, da bodo ceste po vseh večjih mestih vse popisane. Podpisani izjavljam, da izstopim iz socijaino-demokratične stranke. Alojzij Rozman, posestnik, Spod. Šiška št. 234. Mizarska dela vsake vrste, popravila in prepoltirahje sprejema ter se vljudno priporoča FR. WA G N ER, mizar J .m Zg> Šiška ši. 18. j Enonadstropna Gostinčarjev samo-~ govor. 8 »Sem čul od mnogih ža strani, nesreča grozna mi preti, da moj bo šel mandat po vodi, to tudi ni, da kar si bodi! Da spet bi metlo v roke vzel in ceste jim pometat šel; to trebuh moj še ne priznava, ker vedno večja je širjava. Saj sem bil dober gospodar, zagrešil nisem se nikdar. In šlo od svojih kompanjonov, bojim sovražnih se kanonov. Hudo jim je, ker brat’ ne znam, če hočete, naučim se vam; saj sem odprte, dobie glave in levo ločim že od prave. Zastonj sem se pehal potil, zastonj po Dunaju sem pil! Sem vedel preje, da dobrota na svetu tem je le sirota!" Razne vesti. * Za pogrebom slavnega češkega gledališkega igralca Mošne je šlo okoli 50.000 ljudi. Pogreb ni zaostajal v tem za pogrebom politika Riegra in pesnika Sv. Cecha. Tako zna kulturni narod ceniti pomen gledališkega Igralca. * Prijeti rokovnjači. Kakor poročajo iz Vrajislave so prijeli ne daleč od ruske meje del onih roparjev, ki so bili napadli poštni voz pri Ka-lišu in ga oropali ter odnesli 100.000 rubljev. Roparjev je bilo 20, vsi dobro oboroženi s puškam, in streljivoni. Ko so jih orožniki okolili, se je začel pravi boj. Roparji so v tem boju ustrelili enega orožnika in dva stražmeštra. Pri ujetih roparjih so dobili še en ™i i'flrniirp?*tR v gjihAd bi Kaj dela vodka na Ruskem. L 1909. se je prodalo na Ruskem 84,293.000 veder vodke, žganja in špirita. Na enega prebivalca je prišlo torej nad pol vedra vodke. Država dobi od vodke 70 milijonov rubljev na leto. Zato pa ima vodka tudi svoje osledice: za zastrupljenjem od alko ola je umrlo 3226 ljudij, utonilo 9176 ljudij, ubilo se jih je v pijanosti 2896, propadlo in ubilo se jih je 8855, zgorelo jih je 6895, obesilo se jih je v pijanosti 1395, zastrupilo 378. Mogoče bi našli še več slučajev, a mnogo je neznanih ali prikritih. Toda že te številke govore o groznih posledicah žganjepitja, toda država vsled državnih potreb, da dobi več davka na ta način uničuje svoje lastne dr ža.vljaue. O potovanju v Italijo nam sporoča prijatelj, ki se je ravnokar vrnil, da je svetovati onim, ki si bodo letos ogledali jubilejno Italijo, da odlože svoje potovanje na poznejši čas. Vreme je bilo v zadnjem času neugodno, tuintam nenavadno hladno. Tudi razstave so šele v sredi svojega razvoja in bodo gotove šele proti jeseni. Spomenik Viktorja Emanuela se še ne more pokazati v vsej krasoti, ker sto v je okoli njega še odri in bo komaj v par, mesecih dovršen. Potovalne raz-ttier^ pa 50 zelo ugodne, niti draginja se rte pozna, vožnja pa je tako znižana, da si lahko vsakdo ogleda let.os to lepo deželo in nje zanimivosti. Ob počitnicah bo torej ravno primeren Ker je bila včeraj zvečer telefonska zveza z Dunajem prekinjena, so izostala najnovejša poročila. Lastnik m glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ».Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Negovanje telesne lepote. Glasovih kozmetik dr. Paškiš trdi, da je ni večje napake človeštva, kakor ta, da hoče biti isto vedno mlado. To velja ošobito ženskam. Ako se človek stara, ne znači to, da izgubi svojo lepoto. Pojem »starati se* znači pravzaprav le to, da se lepota menja, ker tudi starost ima svojo lepoto, ako jo Človek ume sam ceniti in negovati. Starost je pravzaprav individualna. Marsikdo se kmalu postara, drugi zopet pozneje, kakor je pač živel v mladosti. Človek lahko staranje odgodi, če uporablja hrano, ki odgovarja ko smetičnim zahtevam, ako se vzdržuje alkohola itd. Tudi telovadba je izvan-redno koristna, toda le tedaj, ako se goji zmerno. Marsikdo pač pretirava pri telovadbi, vsled česar se organizem prehudo izrabi. Najpreje se začne starati naš obraz, v katerem se zrcalijo vsi naši duševni pojavi, naše bolesti in radosti. Radi tega je najtežje preprečiti osta-relost^ lica. Dokler sb ženske mlade, a tudi že če se nekoliko postarajo, si mažejo lica z raznimi lepotili, maščobami, olji, ki so prav pogosto celo skvarjeni, radi dolgega postajanja, kar je na vsak način licu zelo škodljivo; pogosto si lice tudi masirajo. Masaža je sicer jako uspešna za negovanje telesa, toda žalibog poverijo naše ženske masažo pogosto takim ma serkam, ki ne umejo svojega posla; taka masaža ne le, da ni uspešna, ampak postane lahko zelo škodljiva. — Izborna je bila torej misel, da še je v zadnjem času pričela izdelovati suha krema brez maščobe in olja. Taka krema se lahko mesece ih mesece, da celo leta in leta ohrani, ne da bi se skvarila. Krema »Ollmpia* je taka suha krema brez maščobe in olja, ter je prirejena iz najfinejših irt popolnoma neškodljivih snovij. Lice, ki postane po uporabi suhe kreme »Olimpla* 1 e p o, b e 1 o in s v e ž e se ne sme nikoli umivati z mrzlo vodo, ki je bila mogoče prjnešena naravnost od vodovoda;, umiva naj se z mlačno Vodo. Suha krema »Olimpla" še izdeluje samo v kozmetičnem laboratoriju Ub. pl. Trnkoczyja v Ljubljani. I v Vodmatn v posredni bližini Ljubljane z lepim vrtom s sadjem in sočivjem se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila v pisarni dr. I. Tavčarja v Ljubljani, Sodna ulica štev. 2. Bachmaierjev Grand Elektro-Bioskop v Lattermannovem drevoredu. ■ i: Š Vv : K • '■ ; ■ \ v o se sprejme takoj pri g. Herman Če-šnovarju, Ljubljana, Dolenjska cesta 1. -------------------------------------- ki je vešča ročnih del, dobi trajno službo. — Pdnudbe pod „400“, poštno ležeče, LiubttalWy|^ll^^^^^l^^l>ll^a^^^ Spored za soboto 27., nedeljo 28., in ponedeljek 29. maja: Humoristične igre na JarVesu v Sin-gapuru. (Zanimiv naravni posnetek.) Schnipplova fantazija. (Vesela komedija.) Skrivnost preteklosti. (Igrokaz g. Fron-tingnana.) Zlati hrošč. (Trik v bajvah.) V Zahodnji Afriki. (Čudovit naravni posnetek.) Ogenj na ladji. (Drastično komični prizori.) VI I I j Kaznjenci na galejah. Dobri kralj Dagobert. (Humoristična burka.) V šoli Samuraja. Lov za lasuljo. (Velekomičo, smeh zb(^iqge) m hiJjflL Vsak četrtek in soboto ob 5. uri popoldne dijaške predstave ob znižanih cenah. igra vsak dan od pol 5. popoldne do 10. zvečer v hotelu „Tiyoli“ in od 10. zvečer naprej V slučaju neugodnega vremena igra samb v »Narodni kavarni" od 8. ure zvečer dalje. ; Vstop prost. Vstop prost Meblovana mesečna v v:5 s posebnim vhodom ter lepim razgledom se takoj odda. Več pove »Prva anončna pisarna* Frahčiškanska ul. 8. z gostilno v Škofji Loki, sredi mesta, pripravna za trgovino se da v najem, ali pa proda. Naslov pove uprava »Jutra". Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo za nekaj časa Predstave se vrše od 3. ure popoldan do temne noči. — Sedeži 60 vin. Stojišča 40 vin. Vojaki in otroci plačajo samo polovico. Šolska mladina v spremstvu gg. učiteljev ima znižane cene. Priznano pristne oljnate in suhe .*. cene nizke .*. 1% ra mrn točna postrežba PREMERL in JANČAR LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne etnajlne glazure, LAKI F1 R NEŽ in ČOPIČi. 8Vf>* ' TTovT' Vse v to stroko spadajoči predmeti. —«s- Beseda 5 vin. — Za one, ki ISčejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6J uri iv«*«*. Obleke *» grospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19. 293/10-1 fi|M . ■ • T ---------;—"•*' 1 t“* »‘»v **■ f Botnčntk'* radi velikanske zaloge po vsaki poljubni ceni. Vidmar, Pred Skotijo 10 233/10—1 Motamo kolo „Nekarsulm“ ae po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna". 303/4-1 ..1 ■—-—-----------».........._------- ■ — -- IT—-- BI->»Hjnlčnrha bolj priletna,1 zanesljiva z L 10 ietfio prakso išče službe. Ponudbe‘pod „100“ na „Prvo anončno pisarno". 304/1—1 .lurist-prvoietnlk išče mesto pisarja pri kakora advokatu ali notarju, najraje v Ljubljani, ali kje na Gorertjskem. Naslov pove upravništvo .Jutra*. 153/3—1 —La-L- L ItJ V .1 i M t i ■* —■*-» i i —T Kolo 1» se cono proda Kje pove upravništvo »Jutra*. .152 Lepo po hi Št o se radi preselitve Iz proste roke ceno proda, Kje poye uprava lista. 151 Visokošolee na Dunaju želi dopisovati z flftfadd fnfcllgtirttnb slovensko gospodično Pisrna pod: »Pomlad" Dunaj IX. Garnisiongassc poste restante. 150/1—1 M po O vinaij«f ''-rr nasled-njlii. toToa3sax3n.a Bcclter ulica Stadion, Treiisail alica Fontana, Pipail, tiiica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, alica Gardnem. Stailic. Klica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaftnični trg, Hrast* PoStni trg, MoŽL, alica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, ss. Martui, Erd^o), ulica Massi mi liana, Rončel}, nlioa S. Maroo, Čecllimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ui.Barrfera, SpOder* ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSnični trg. Berniki, Greta, Kichel, Rojan, Balfi, ulica Geppa, Luzatto, Ulica Acquedotto, • t , č1 :• • v ■ ' - S Segulilft, ulica Industria, Železnik, Sv. tvan, Lug, ulica S. Lucia, | /Jdar, St. M. Magdalena, f Hreščak, ulica Belvedere. Naročajte in kupujte JUTRO Izvod samo po 6 vinarjev. Lepa birman - ska darila. se oddajo, eventuelno se tudi proda iz proste roke hiša z velikim sadnim vrtom v ljubljanskem predmestju. Več se izve na Mesarski cesti št. 1. Priznano največja resnično domača - - že 25 let obstoječa tvrdka. - - PA7Ar |T Zaradi velike zaloge po zni-X »^žanih cenah. - . - - - Srebrne ure za dame K 7.—, za dečke K 8*—, nikelnaste ure K 4*—, zlate ure K 22'—. Velikanska izbira vse novosti, srebrne in zlate verižice, uhani, prstani, z briljanti in dragimi kameni Collic, tudi po znižanih cenah. — Za vsako uro pismeno jamstvo. — Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto. Fr. Čuden, urar in trgovec samo nasproti Frančiškanske cerkve. — —IM«, — 1 Ml III« — Sprejmejo se najnovejšega roja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo konfekcijo A LUKIČ Ljubljana, Pred škofijo x Solidna postrežba! Nizke cene! g na dobro domačo hrano. Vsak dan močnata jed. Vpraša se: Kongresni trg štev. 3, II. nadstr. desno. Laška kuhinja Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni. Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto). * n iiuci itd ................ birmanska darila!! Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije. Cene priznano nizke! »Angleško skladišče oblek6" O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. na Kranjskem se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri načelniku sodavičarjev G. Boltetu, Rimska cesta 17. po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj. Slovenci, pozor pri nakupovanju vencev! Največja zaloga FR. IGLIC Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo klasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo liitro iu točno. domačega in tujega izdelka. Milan Škerl, Ljubljana, Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna. Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko., Ljubljana-Vič Cene brez konkurence! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 1()9,356.860‘58, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. ...-............... Vsa pojasnila daje: ............................ Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. " Pisarne so v lastni bančni hiši. ■——...n. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavaro- vancem ; dosedaj se ga je, K 2,495'719—. priporoča svoje izdelke .Ilirija', in ,Praxin‘ kremo, dalje Ciril in Metodovo vazelino in čistilo za kovine, Ilirija parketno voščilo in kolomaz garantirano prost vseh obtežilnih snovi, narejen po belgijskem načinu — Zahtevajte odločno v vseh trgovinah te domače izdelke. ee te • MM ca S* jn Tab J* Jadranska banka fllljaika v Ljubljani Šelento-u-rgro-v-a vilic a, štev. T (nasproti glavni požsti). Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeča ▼ javnih skladiščih. Promese k vsem žrebanjem. Cenit ra la v Trstu. Vloge na knjižice 41 o £ o do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko. Eskomptuje Akredetivi. Menjalnica. menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja arečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours-krediti, — Borna naročila. lnkaso. Ffilljalka V Opatiji. s> I o Sr 8. M«