713. štev. Posamezna Številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob I. ari zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani Y npravništvu mesečno K 1*20, s dostavljanjem na vdom K 1*50; s pofito celoletno K 20*—, polletno 'K io*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Ea inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se Bt pošilja npravništvu. » or Telefon številka 118. at V Ljubljani, četrtek dne 11. decembra 1913. ITT NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Rt Uredništvo in npravnlštvot gg Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 8. Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa •e plačat petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana ta Zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-m past. — Za odgovor Je priložiti znamko, at m Telefon številka 118. a Besede... Se imamo delavne, vzorne in narodno čuteče poslance, in smo lahko prepričani, da nas bodo tudi v prihodnje ne samo branili, ampak tudi vodili do zmage. (Straža, 26. XI. 1913.) V Mariboru, novembra. Kdor gleda iz naših več ali manj neogroženih, velikih postojank, recimo Ljubljane, Oorice in Trsta tu in tam, kadar mu to dopušča oddih, presledek v političnem boju, po mejah naše domovine in se vsaj za nekaj časa poglobi v časniška poročila, bo moral na prvi mah spoznati, da se bije ravno sedaj v obmejnih krajih boj na žive in mrtve, boj za biti. in nebiti slovenske narodnosti. Nimamo tokrat namena, se ba-viti s prononsiraiiima nemškima bojnima društvoma. Le enemu hočemo v današnji razpravi posvetiti svojo pozornost nemškemu »Volksratu« in — onemu, ki bi mu moral postaviti os, a tega ne stori, dasi bi mu bilo to lahko: klerikalizmu. »Volksrat« dela po vseh naših pokrajinah; povsod ga imajo, povsod se ga poslužujejo. A eno je gotovo, da njegova eksnanzivna sila postaja Slovencem na Štajerskem nič manj nevarna, kot na Koroškem. Danes gospoduje nemški narodni svet že neomejeno na Štajerskem. Da je temu res tako, so žive priče naši državni in drugi uradi, koder je opažati' takorekoč dnevno prirastek nemškega, oziroma porenegatenega uradništva. Slovenski uradnik se sistematično zapostavlja, pa naj je potem tudi Izvrstno kvalificiran. Kaj je temu krivo? Gotovo ni le en vzrok; najdemo jih celo vrsto, ako le hočemo. Mnogo je kriva n. pr. beda naših lastnih sinov. Pride na srednje šole, poln ukaželjnosti. A v mestih je treba, zlasti pri napornem učenju. Imeti tudi vsaj izdatno in krepko hrano, če naj bo predpriprava, dolgoletna, spojena z vnemo, požrtvovalnostjo in veseljem. A koliko je onih, ki jim morejo starši dati zadosten založaj z doma? Med sto bi jih prešteli na prstih lahko. Vsi ostali morajo stradati, stradati, da jim gleda iz obličja, suhih, koščenih rok in obnemoglih, lačnih očij. Tak mladenič na srednjih šolah še ne vidi težav, ki pridejo v boju za obstanek z vso odločnostjo šele pozneje, šele po dokončanih visokošolskih študijah. Poglejmo n. pr. naše pravnike! Z odličnim uspehom je dovršil vse svoje študije. In potem? Potem, če ostane zvest svoji narodnosti, se vlači kot boren c. kr. sod. avskul-tant še leta in leta po pisarnah naših sodišč z borim adjutom ... Seveda, oni, ki je sit boja za obstanek v zmi-slu poštenjaka, sit večnega stradanja skozi vso mladost, oni se proda. vrže čez krov narodne vzore in se vdinja — »Volksblattu«. Norec bi bil vsakdo, ki mu je sistem, ki ga opažamo pri nem. narodnem svetu, glavno nacionalno bojno orožje, če bi zavrnil take prošnjike: Saj dobi v vsakem takem posamezniku usko-ka, hujšega zagrizenca, kot bi mogel biti vsak importiran rajhovec. Tako postopanje nem. narodn. sveta imenuje dr. Koroščev lajbžur-nal »peklensko metodo.« Gotovo se tudi nam zdi tako ravnanje, ono, narodnih šuftov, moralno do skrajnosti propalih sinov slovenskih staršev, iz kojih se danes rekrutirajo vsi »Volksratovci«, zlasti pa še naši štajerski! A ker spoznavamo in priznavamo glavni vzrok, povod, k tej »peklenski metodi«, zato spoznavamo tudi vso krvavo ironijo, ki tiči v tej najnovejši frazi naših slovenskih klerikalcev. Kaj so oni storili do danes, da se onenlogočujejo taka porenega-tenja.« Nič, niti najmanjšega ne, niti do ene same vodene resolucije se še niso dvignili, kaj še le, do energičnih korakov, do intervencije, ki bi kaj tacega preprečila, oziroma onemogočila. Tu in tam najde kakšen dr. Verstovšek korajžo, da gre v vizite k Pittreichu, da se vrne potem nazaj v Maribor ves »poparjen« in »kon-sterniran« — as tem je stvar dosegla vse. Živ krst se več ne zmeni za to, kar Je bilo in stvar, ko tako zaspi, zadobi lice, kot bi bili slovensko - klerikalni poslanci za eno nesmrtno blamažo bogatejši. Mesto, da bi z odločnostjo, v potrebi z apelom na ves narod, nastopili, pomagajo sami do tega, da dela »Volksrat« s še večjim pritiskom, s še večjo drznostjo. Tega se zaveda, to vidi naš mladi uradniški naraščaj; ve kje je življenje lahko in — zato toliko Uskokov. Drug, velevažen slučaj, je naše šolstvo. Nimamo šol, ne da nam jih niti dežela, niti država. Navezani smo torej na lastne svoje moči, in kolikor smo v stanu, zadoščamo tudi tej neobhodni potrebi. A kdo dela zopet tu? Naše občine v prvi vrsti, navezane sko-ro Izključno same nase In svoje gmotne moči, ter naša šolska družba D. C. M. To Je seveda vse skupaj le borna samopomoč, a gre vsa) tako daleč, da nam za neka) časa rešuje del naše mladeži. Kakor pa je tudi to delo važno In vredno najskrajnejše, vsestranske podpore tako so povsodl najhujši nasprotniki našega ljudstva največji dobrotniki — slovenski klerikalci! Kaj treba kmetu naobrazbe, čemu bo njemu šola, čemu treba njegovim otrokom naobrazbe? čim dobodo, bodo spoznali prej ali slej, da jih sedanja pest le izsesava in takrat mora naravno postati konec klerikalizmu. Javno priznati to, seveda, tega ne sinejo. Zato pa se ruje po krajih koder so natem, da si postavijo šole, z vsem mogočim, zlasti pa z troški, ki so s čim takim v zvezi Kmet naj ostane zabit. Dokler bo kmet ostal zabit, bodo cveteli farovži. Kaj njim, če nerazsoden človek potem služi kot vzrok, da pri- ) haja v deželo tujec, ali pa potujčenec. Onim par, ki čitajo, se vrže v oči pest peska, ti upajo v svoji lahkovernosti — a njih sinovi stradajo, ker klerikalizmu ni na tem, da izha- i Ja iz naroda inteligenten, naobražen | naraščaj. Če pa počasi vendarle do- 1 rašča, potem, naj hodi v tujino, naj gladuje naprej, ali pa se naj — po-renegati. V tretji: Koder bivajo narodi, ki jim narodnost ni le fraza, kupčlj-ska, tam vidimo vselej, da vsaj v narodnih momentih zataje razne — politične stranke svoja stališča, da jih veliki trenotki vsaj, najdejo skupne v boju za narodno posest Našim klerikalcem pa je narodnost deseta briga. Njim gre le za denar, le zato, da sl sami polnijo in mašijo vedno režeča korita. Vera ln vse to, kar je ž njo v zvezi in pomaga držati ljudske stotlsoče v sponah klerikalizma, je njim prvo. Narodnost je koprena, s ktero se ogrinja goraj-šnje. Čim bi klerikalni voditelji v narodnih vprašanjih zatajili svoje strankarstvo le za kratko dobo, bi zopet prišlo ljudstvo do spoznanja, da nima niti desetine tega, kar bi moralo imeti, torej tudi do spoznanja, da se ga nesramno izrablja, da se ga prodaja ponemčevalnl poplavi. Izrabljajo pa in prodajajo naše ljudi, naš narod klerikalci, a »Volksrat« — ga kupuje; kupuje Iz klerikalnih rok. Kar govori »Straža« o branjenju, je torej do skrajnosti smešno. Smešno tako, da mora vsakomur izsiliti veselost. Kar pa govori »Straža« o zmagah, ki jih bodo priborili slovenski klerikalni poslanci, pajloni kot čisto navadno norčevanje, kajti te zmage so »Pyrhove zmage«, kojih posledice vidimo vsak dan in povsodi in na katerih propadamo ter končamo. Klerikalci se tega zavedajo. In zato bi bilo umestno, da se Iz onih, kojtm kopljejo grob, vsaj ne norčujejo ... —a. Šola slovenskih Italijanski mučeniki v Trstu. rt Kdor si mučeništva išče naj gre v boj za vseučilišče! Če ničesar ne opravi, vpije naj: abasso ščavi! jezikov. V področju »Slov. kluba« v Ljubljani se je osnovala šola slov. jezikov. Doslej so bili v Ljubljani: »Ruski kružok«, »Češki kroužek« in »Srbohrvatski kurz« — vsak zase. »Slov. klub« Je hote! združiti vse te kurze v svojem okrilju, da jim da s teni stalno podlago. Za učne prostore je dovolil mestni magistrat eno sobo na liceju. Doslej se tam vrši »srbohrvatski kurz, ki ga obiskuje 70 članov. »Ruski kružok« deluje doslej še samostojno in ima svoje prostore v »Mestnem domu«. Ima okoli 30 članov. V nekaj dneh se otvori »Češki kroužek«, na kar opozarjamo posebno mladino, ki se hoče seznaniti s češko literaturo. Čas in kraj se objavita te dni v listih. Za šolo slov. jezikov je bilo posebno važno vprašanje učnih knjig. Tudi v tem oziru je storil »Slov. klub« primerne korake. Obrnil se je na knjigarne v Belgrad, da poskrbe primerne čitanke za Slovence. Knjigarna Geze Kona je poslala na ogled zelo primerno »Srbsko čitanko«, ki sta jo sestavila dr. V. Ivanovič in M. Ivkovič, čitanke obsegajo primerne spise, poleg njih pa tudi slike in življenjepise srbskih I. dr. pisateljev. Da bodo »Čitanke« pri nas lažje dostopne, se je poskrbelo za to, da bodo »čitankam« spredaj dodane tabelice, na katerih bo cirilica z latinico — take da bo vsak lahko vzel knjige v roke in či-tal. Znano Je, namreč, da sta si srbščina in slovenščina popolnoma podobni. Za našo mladino pa se poskrbi še posebna čitanka, nekak srbski »abecednik« tako, da se bo vsak lahko naučil cirilice in srbščine. S tem, da se naučimo cirilice, je nam odprt ves vzhodni slovanski svet. Prazno je vse naše slovanstvo — ako ni praktično, to je, ako o njem samo govorimo, pa ga ne poznamo. Cirilica Je slovansko pismo, z njim sta pisala Ciril in Metod prvo slovansko besedo, — sveta dolžnost vsakega Slovana Je, da čita in piše cirilico. S »Srbskimi čitankami« bo torej učenje srbščine tako mogoče-no, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da so srbske knjige nedostopne. S tem pa bodo omogočene tudi kulturnem polju hitro napreduje. V področju »Slov. kluba« se je hotela ustanoviti tudi »Ruska šola za otroke«. Izkušnja je pokazala, da se otroci ruščine hitro in lahko na-uče. Kako velikega pomena je za našo mladino, ako si osvojita krasni slovanski jezik, ki s ponosom lahko reče o sebi, da je najmodernejši, najlažji in najbogatejši slovanski jezik, z ruščino je odprta vsakemu najlepša in največja literatura, ima pa tudi velik praktičen pomen, kar kaže, da so jo uvedli celo Prusi v svoje šole. »Ruska Šola za otroke« pa je bila nemogoča, ker ni bilo primernih učnih knjig. Tudi v tem oziru je dosegel »Slov. klub«, da bo poskrbljeno za primerne učne knjige. V založbi Averjanova v Petrogradu izide poseben ruski abecednik za Slovence. Cena bo zelo nizka, tako da si bp ta abecednik lahko vsak oskrbel. S knjigo bo dana mladini prava podlaga — in se preide takoj k Čitanju pesmic in povesti. Za to se Je poskrbelo s posebno knjigo »Per-vaki«, ki je prirejena nalašč za otroke. Poskrbelo se je tudi za druge knjige, s katerimi se bo omogočilo učenje ruščine tudi po manjših mestih. — Ker se pri nas težko dobe ruske knjige — ali pa pridejo iz nemških knjigaren zelo drage, — se je poskrbelo za to, da bo lahko vsak za nekaj kron dobil celo rusko biblioteko, v kateri bodo vsi glavni ruski pisatelji v lepih novih izdajahL Založba Averjanova namerava sestaviti kataloge ruskih bibliotek po 5—10 rubljev in jih bo pošiljala po vsem slovanskem svetu. Po vseh večjih slov. mestih se bo na ta način omogočilo, da bo ruskih knjig dovolj. V kratkem prinesemo o tern obširnejše poročilo. LISTEK M. ZEV AKO: Srce In meč Roman iz francoske zgodovine. (Daije.) Takrat je pristopila ženska k skupini vojakov in oficirjev, stoječih v luči plamenic, ki so bili pozdravili svojega poveljnika ob njegovem odhodu in se niso mogli načuditi temu burnemu slovesu. »Kam pa gre?« je prašala s strtim glasom. Oficir je spoznal gospodično de Pjen. Odkril se je in odgovoril: »Kdo ve to, madam!...« »Kdaj sc vrne?...« »Rekel je, da nikoli!« »Pa... kam vodi cesta, po kateri je odjahal?« »To je pariška cesta, madam.« »Pariška. Dobro!...« Brez odlašanja se je odpravila Ivana na pot, držeča spečo Lujzo v naročju. Po prvi uri pijane sreče, ki je sledila svidenju z ljubljenim otrokom, se je bila Ivana takoj napotila proti Monmoransinju, sama s svojim detetom, kljub stari dojilji, ki jo je tela spremiti za vsako ceno. Zdaj, ko je imela spet svojo Lujzo, je bila trdno odločena, da si je ne pusti več iztrgati niti hip. In zdaj je mogla govoriti brez strahu, poveda- ti Francu vso resnico in razkrinkati lopove! »Dragi soprog!... Ljubček dragi!... Ti, ki bi dala zate življenje!... Kako si me moral preklinjati!... Toda to ni nič! Le ti, kako si moral trpeti! ... Oh, vse ure svojega življenja hočem žrtvovati tvoji sreči, da odkupim to uro, v kateri sem zdrobila tvoje srce!... Jaz!... jaz, ki te obožavaml... Toda ume j me dobro, moj Franc, premisli, kako in kaj? Ali ni res, da odobravaš moje ravnanje? ... Ako bi bila rekla le eno besedo, bi morala tvoja hči umreti!... Oh, Franc, ti še niti ne veš, da imaš hčer!... Kako boš srečen. soprog moj dragi! Kako se zavijajo tvoje drage, blage oči v solze sreče, kadar ti porečem: daj, poljubi svojo malo Lujzo!,..« Korakala je naglo, čim dalje hitreje, vse naprej proti gradu, mrmraje sama pri sebi te vročične besede. Ko je bila še kakih sto korakov od velikih vrat, je videla tamkaj gnečo oborožencev s plamenicami in Jezdeca, ki je oddirjal v galopu. »To je on! On je!...« Zbrala je poslednje sile in planila za njim; vsa njena duša je bruhnila na dan v obupnem klicu ... Prepozno!... Prepozno, če tudi le za par trenotkov!... Poprašala je oficirja. Franc je bil zavil po pariški cesti. Dobro! Ona pojde v Pariz! Se dalje pojde, ako bo treba! Dokler jo bodo nesle noge — na konec sveta, če ni drugače!... Krepka v svoji ženski in materinski ljubezni je odkorakala Ivana v noč in se izgubila pod velikanskimi drevesi, ki so se sklanjala pod dihom marčeve nevihte. Neizrekljiva vzhičenost ji je dajala moči. Ni se bala ničesar: niti globoke noči, niti skrivnostne teme, mimo katere je šla, niti lupežev, ki so nadlegovali popotnike ob cestah in cenili človeško življenje manj od lista na veji... Korakala je krepko, stiskaje otroka v naročju, in niti mislila ni na to, da nima obleke za premeno, nima niti tolarja v žepu in da ne pozna Pariza... mislila ni na nič... korakala je kakor v ekstazi, svetle oči uprte v sliko ljubimčevo, ki je' plavala pred njeno dušo. Kako uro po odhodu Franca Monnioransijskega so prinesli drvarji na nosilnicah krvavo truplo njegovega brata Henrika. Nastal je velik hrup in zbegano tekanje po gradu. Henrika so prenesli v njegovo stanovanje in grajski ranocelnik mu je preiskal rano. »Živel bo,« je dejal. > A za šest mesecev je dober, kakor gotovo mi Bog pomagaj.« Drvarja sta bila spoznala Franca v trenotku dvoboja. Toda dogodek se jima je zdel tako čuden in strašen, da nista hotela povedati ničesar Menili so torej, da so napadli drugega sinu konetablovega razbojniki. Prav redki so bili tisti, ki so si upali domnevati zvezo med tem dogodkom in Francevim naglim odhodom z očetovskega gradu. Skoraj ob isti uri se je odpravil iz Monmoransija tudi vitez de Paf-dajan. Neznano mu je bilo, kaj se je zgodilo na gradu. A tudi če bi bil vedel, bi se bil odpravil vseeno. Pardajan je poznal predobro Henrika Monmoransijskega in je vedel, da se od njega nima nadejati usmiljenja. »Stvar je z eno besedo ta, da sem z vrnitvijo otroka izdal svojega slavnega in maščevalnega gospoda. Hudiča! On ne pozna lepšega, kakor gledati človeka, ki se ziblje na vrvi! In dasi sem plemič, si mož prav gotovo ne bi premišljal, poizkusiti na mojem vratu krepko novo vrv. Kar izmazimo se, in glejmo, da spravimo med svoj vrat in med tisto vrv čim največ sežnjev in milj!« Po tem modrovanju je ogledal skrbno podkve svojega konja, nabasal popotno vrečo in se zavihtil v sedlo; pred sebe je posadil malega Ivana, pozdravil grad z junaško in porogljivo gesto ter zdirjal ne baš počasi v smeri proti Parizu. Kmalu je bil v gozdu, ki je segal takrat skoraj do pariških vrat, in čigar poslednji izrastki so senčili mon-martske griče. Po dvajset minutnem jahanju se je zazdelo vitezu, da vidi par kora- kov od od svojega konja človeško senco; tisti hip se je splašila tudi žival in se ustavila kakor vkopana. Pardajan se je sklonil, videl žensko in jo spoznal skoraj takoj nato. Zdrznil se je. Ivana pa je nadaljevala svojo pot, kakor da sploh ne vidi vitezovega bližanja. »Gospa...« je izpregovoril vojščak tiho. Ivana se je ustavila. »Gospod,« je dejala, »ali sem na pravi poti v Pariz?« Da, gospa... Toda — kako morete hoditi tako sama, v temni noči?... Ali mi hočete dovoliti, da vam drugujem? ...« Stresla je glavo in zamrmrala jedva slišno zahvalo. »Kaj! Sami hočete biti?« je povzel jezdec. »Sama, da. Ne bojim se ničesar.« In stopila je dalje. Pardajan jo je gledal par minut z začudenjem, polnim sočutja. Nato Je skomizgnil z ramami. Kakor da bi hotel reči: — Kaj morem jaz v vsej tej drami! —in se spustil zopet v dir. Toda preden je predirjal sto korakov, se je vrnil naglo spet k Ivani. »Ali, gospa,« je povzel, »imate B vsaj sorodnike v Parizu? Ali veste, kam pojdete? ...« »Ne ... ne vem tega ...« »A denarja vsaj imate!... Ne bodite užaljeni, prosim vas...« (Daije.) Ko bo rešeno na ta način vprašanje učnih knjig in bibliotek, bo omogočena v Ljubljani stalna »Sola slov. jezikov.« »Slov. klub« pa bo po možnosti podpiral tudi v drugih mestih vse one, ki bodo pospeševali učenje slovanskih jezikov! Slovenska zemlja. VRHNIKA. »Slovenec« je obžrl na podlagi Maroltovega dopisa naprednega kandidata, Lavrenčiča, ker je prišel umevno tudi na Vrhniko pokazat se volilcem in je obiskal svojega svaka Mulieya, na katerega zliva dopisnik svojo jezo. Da se vidi klerikalni hinavščini za srajco, moramo povedati, da je bivši deželni poslanec iz veleposestva po prizadevanju kler. kandidata za notranjska mesta dr. Marolt na klerikalni program izvoljeni podžupan trga Vrhnika in je v do letošnjega spora med vrhniškimi klerikalci klerikalcem prvačil in dejansko on vodil vso občinsko upravo in tudi na zunaj reprezentiral občinski odbor. Seveda zdaj je Marolt z njim skregan, prej sta si bila kakor — in hlače. Ce bere človek »Sro-vinca« bi mislil, kake zveze da ima napredni kandidat z Nemci, med tem ko Mulleya klerikalci še vedno drže na Vrhniki za njih patrona. Volilec pomisli, kako morajo biti vrhniški okoličani zavedni: tudi sneženega moža bi volili, če bi ga jim Domoljub priporočal. Heil Mahrolth! Dohtar Marolt, preštrihan svobodomislec bo prihodnji torek napravil zadnji avanztna v klerikalni stranki: on sme kandidirati: to mu bo menda zadostovalo. Njegova soproga se na spoznanje oblastnejše nosi sedaj ker »gospod kandidira«. Njegove punce, ki niso marinarce, kakor bi po klerikalni paroli morale biti, se zdaj tudi nekam bolj šopirijo, ker atek kandidira. Sam gospod pa hodijo po potih' ne obiskavajo bolnikov ampak volilce, liberalne, klerikalne in demokratične, nič ne de, ker so pripravljeni prijeti za vsako načelo, zakaj bi ga drugi ne volih, če ga imajo Še celo klerikalci tako radi. Lepo zvečer najdeš nizko stisnjeno postavo v pelerini s kovaško čepico na kosmati glavi, sveti si pa s havano cigaro, pa ti kakor iz tal izraste in nagovori, kar prej ni bila njegova navada. Res skrivna so pota zdravniškega poklica, ne verjamemo, če so jih očka pred kandidaturo primerjali s potmi kandidata v mestno skupino. Ja pa dohtar so res edini na Kranjskem, da imajo vse 4 stranke za svoje, kdo ne bo potem zmagal če ne »oni«, saj^ se vsem znani Oroszy 'velik nemškutar še vrh tega martra zanj. da bo dobil še kak »Unfall«, da bo lažje plačal klerikalni hranilnici, kar ji gre po postavi, če ne bo Marolt vmes dal svoje besede. Volilci morajo poskrbeti, da bo dobil klerikalec in Nemec v objemu drugi teden Unfall hkratu. Dve muhi na en mah. Dohtar Šuštaršič se je oni teden pripeljal s svojini (?) avtomobilom agitirat za koritarja na Vrhniko „kot deželni glavar" — in udrihal čez liberalce. Vera zdaj ni več v nevarnosti, ali je pa že „skozi", ker jo ni nič omenil. Tebant bi umestno storil, če bi vprašal Marolta in Šuštaršiča, če znata očenaš, mesto da daje resolucije, katere si je v potu svojega obraza se-štihal, na glasovanje. — .Glavar* je hvalil vzorno deželno gospodinjstvo, ni se mu pa zdelo vredno, da bi šel z zborovalci gledat deželno svinjsko menežarijo, katero ima vrhniški župan, ki dobi za vsako žival toliko v košto kakor bi praseta same šnicelne jedla. Stvar bi izgledala potem drugače: V menežariji bi glavar videl revščino podložnih praset in rdeče lica županova, ki raje sam poje šnicelne. Končno bi glavarja, če bi se kaj usajal, gospa županja z nji lastno prijaznostjo sprejela, da bi mu še vroče postalo. Za klerikalne kandidate se posebno cuka neki mlad vdovec Šimcov Jože, katerega priporočamo puncam, ki imajo kaj denarja in dosti prismode, ker drugače bi se ne uštimala. Dohtar Marolt je zelo sladek govornik, a dober ne, ker človeka začne prec nekaj tiščati, ko sliši njegovo jokavo hreščanje. Tudi vsebina njegovih čenč ima tak efekt, kakor če bi kokoš na petelina deval, in je brez dvoma, da bodo imeli z Maroltom — seve če bi bil izvoljen — pr.stnega Boltatuga Pepeta v zbornici. To bi bio smeha I Pri otvoritvi zbora bo klerikalcem lahko karte šlogal, saj so karte njegov vademecum. V Vrhniškem grbu ie naslikana barka. To je za naše sedanje volitve še posebnega pomena — kajti naš klerikalni kandidat je že večkrat barko vozil. In najbrže bi tudi pozneje vozili blagostanje trga Vrhnike v znamenju barke. Naš kandidat se Je kot župan vozil v še drugačnih prometnih sredstvih nego je barka. Pa o tem drugič. IZ BREŽIC. Neverjetno — toda resnično! V našem mestu vlada strašno razburjenje! Vršijo se mrzlične priprave, vse pričakuje nestrpno usodepolne-ga dneva. Katastrofa je neizogibna, kajti v nedeljo, dne 14. decembra t. 1. bode pokalo pri nas! Zakaj pa? No, ker so se naši gledališki diletanti v svoji predrznosti odločili uprizoriti ta dan gledališko igro s petjem »Legionarji«. Pokalo bode občinstvo od smeha, ko se bode prikazal mogočno krojač Jež, pogumen samo takrat, kadar ni njegove boljše polovice Barbe zraven, pokali bodo pa tudi topovi in puške, ko se bode vršila bitka med Avstrijci in Francozi! Kaj prva, kaj druga balkanska vojska! Pri nas bode še vse drugače grmelo! Za ljudi, ki so slabih živcev, seveda »Legijonarji« niso primerna in priporočljiva igra — vsaj naš gospod okrožni zdravnik se je tako izrazil; vendar nam je radevolje obljubil priskočiti na pomoč, ako bi smeh ali streljanje na koga slabo uplivalo. — Začetek igre ob 7. uri zvečer, konec pa ob 10. uri — tudi zvečer. Štajersko. Maribor. (Čin ljubosumnosti.) V Studencih se je dogodil na Marijin praznik zopet slučaj, ki mu moramo iskati povoda v naših nravnostnih razmerah, izhajajočih iz vrst one klike, ki z frazami morale obhaja vsak dan svoje orožje, gospoduje nad mestom in okolico, a okužuje vse, s čitnur pride v dotiko. Strojevodja Polanec, ki ima v Studencih svojo hišo, je prišel omenjenega dne proti 9. uri zvečer, nepričakovano domu. Ko je stopil v stanovanje, se mu je nudil prizor, ki bi pač vsakogar pripravil do nerazsodnosti. Pri svoji ženi je namreč našel nekega 20!etnega fanta, pisarja Pesseka od juž. železnice. Ta mu je že dolgo sem zahajal na dom, radi česar ga je bil že nekoč tožil radi motenja zakona, a je bil Pessek oproščen. Polenac je skočil po svoj revolver in ustrelil na svojo ženo. Zadel jo je v vrat, usta in roko. tako, da so jo prepeljali v bolnico. Pessek jo je še pravočasno odkuril. Polenac je koj za tem ušel, a že naslednega dne, v torek hotel samega sebe javiti sodišču. Pred okrožno sodnijo pa ga je spoznal orožnik in aretiral. Polenacova žena bo okrevala. Imata četvero otrok v I nežni starosti Senovo pri Rajhenbergu. (Ponarejevalci?) Dne 4. t. m. je bil radi sumnje ponarejanja denarja prijet in oddan okr. sodišču v Sevnici občinski predstojnik Miha Senica in občinska svetovalca, posestnika Fran Zvirn ter Ivan Pemč. Sevnica. (Strašna smrt.) Posestnik Ivan Kolman je pripeljal te dni v'Sevnico. Ko je z vozom obstal pred neko krčmo, je pričel žgečkati levega konja. Žival, že itak znana radi svoje plašljivosti, pa ga je s kopitom udarila v obraz tako. da mu je počila tudi lobanja. Umrl je naslednega dne. Laški trg. (Cm blazne). Dne 4. t. m. ponoči je skočila nekoliko slaboumna žena delavca Piklaua iz okolice, raz okna svojega podstrešnega stanovanja. Zjutraj jo je našel nje mož s strtimi udi mrtvo. Vrhe pri Slov. Gradcu. (Dete se oparilo ) Pred par dnevi je prišla petletna deklica posestnika Aznona preblizu kropu ter se tako oparila, da je na tem umrla. Dnevni pregled. Auf permejduš, fantje! kalnih glasov se je vsled volilne dolžnosti pomnožilo za dvakrat —i protiklerikalni glasovi pa so zrastll od 3757 na 13.6705. Torej so se glasovi pomnožili za štirikrat. V vsa-cem okraju so dobili samostojni kandidati povprečno nad tretjino glasov. Ena tretjina kmečkega stanu je torej proti klerikalcem. Pri tem pa pomislimo na volilne sleparije, na nasilja itd. S tem dobimo jasno sliko. Zakaj je Bela Krajina postala črna. Splošno se je izražalo začudenje, da je dobil Makar v Beli Krajini samo 500 glasov. Treba pa je vedeti sledeče: Klerikalci so tik pred volitvami razdali kmetom v Bell Krajini 60.000 K. S tem so rešili Dermastijo. Kmečki volilci naj si to vzamejo za zgled: oni okraj, ki se klerikalcem najbolj upira, dobi največ podpore, ker so se Belokranjci najbolj branili so dobili največ denarja, da so volili s klerikalci. Torej tako se dobivajo podpore. Kako se je rešil Drobnič? Splošno je znano, da Drobniča nihče ne mara. Vendar je dobil Dribnič le par glasov manj, nego dr. Žitnik. Kako je to mogoče? Znano je, da je dr. Žitnik v svojem okraju zelo priljubljen, ker je delaven in trezen mož, ki se precej razlikuje od drugih klerikalnih veljakov. V kupčiji pa velja geslo: ako hočeš slabega konja spraviti v denar, spari ga z dobrim konjem, in tako se rešiš nadloge. Tega pravila so se poslužili — mogoče po Drobničevem nasvetu — tudi klerikalci in so Drobniča sparili z dr. Žitnikom. Na ta način so rešili nepriljubljenega Drobiča. Ako bi se primerila nesreča, da bi Drobnič svoj par izgubil, mubo težko najti nov par — in takrat tudi Drobniča ne bo nihče več volil, število glasov na Notranjskem je tako narastlo, da Drobnič že sedaj lahko zvoni: binglli, bongili.. Radovljica. aOOOO&J Radovljica leži na strmem bregu nad savsko dolino. Na severu v ozadju se dvigajo Karavanke z mogočnim Stolom — na zapadu pa se kaže krasna blejska okolica s Triglavom v ozadju. Ta kraj je bil od nekdaj važen — zato je bila Radovljica Že za časa celjskih grofov središče bojev za lepo gorenjsko stran. Iz teh dob ima tudi svoj grb, Radovljica je postala središče svojega okraja in je bila do zadnjega časa narodno mesto. Ker pa so ji sezidali premajhen kolodvor, si je zadnjič izbrala klerikalnega dr. Gregoriča za poslanca. Dr. Gregorič kolodvora ni povečal, pač pa bo izpremenil grb v večen spomin na te čase. ... .En mah, in miza je bila čista I* (.Slovenec*, dr Krekova zahvala.) Po volitvah. Že včeraj smo s par besedami omenili, kako je treba presojati številke v mestni kuriji. »Slovenec« vpije, da je S. L. S. srečno »ohranila« večino v dež. zboru. Res | jo je ohranila, toda po deželi raste nova sila, ki bo v dogledni dobi premagala klerikalce. Po odstotkih so k*ei ikalci tudi v mestnih občinah nazadovali. Leta 1908. so dobili 82 ‘o vseh. letos pa le 71%. Samostojni kmečki kandidati pa so dobUi 1. 1008. le i8%, sedaj pa 29%. bteviio kteri- Klerikalci vpijejo, da je dr. Krek dobil v svojem okraju veliko večino — v resnici pa je v njegovem okraju število glasov zelo narastlo. Prazna laž je, da je šla zadnja dva dni vsa »sodrga« iz Ljubljane agitirat v dr. Krekov okraj, res pa je, da so klerikalci z vsemi silami delali za dr. Kreka. In da se je župnik Rihar v velikem strahu spozabil tako daleč, da je kot član volilne komisije kradel glasovnice. Dr. Krek in njegovi agitatorji so oblezli vse okraj — dočim kandidat Sršen ni šel skoraj nikamor. To je velika razlika. Zadnji dan pred volitvami so razdajali klerikalci v dr. Krekovem okraju ono »Izjavo« Kamlle Thelmer, ki jo je dr. Krek s posebnimi sredstvi odnje izsilil na Perstovcu. To stvar je Kamila sama pojasnila in če bi bila njena pisma zlagana, bi jo dr. Krek ;ahko že davno tožil — *tega pa 8tor,L ampak hoče z izsiljeno izjavo prikriti svoje dunajske grehe. To je resnica v tem okraju. Glavni klerikalni čuk v Logatcu je ves iz sebe, ker mu je po zmagi naprednih glasov ne^f° zaklical: Bog živi liberalce, bridki naj vzame klerikalce. Ubogi klerikalni čuk je bil vsled tega ves iz sebe in se hodi sedaj po farovžih cmerit ter opravlja marijine device. Ubogi čuk. »V gručah hodite« je rekel neki župnik svoiim backom, ko jih je peljal na volišče. Bal se je namreč, da bi se mu kdo ne izgubil. Čudna pota čeških socialnih demokratov. češki socialni demokrati avtonomisti hodijo že dalj časa pota, ki jih gotovo edino le sarm razumejo, ker le sami vedo, kakšni na- gibi in kakšne koristi povzrocujejo njihovo politiko. Znano je, da so navdušeni zagovorniki oktrojiranja vo-jilne reforme za češki deželni zbor in oktroiranja vseh stvari, ki so z delavnostjo deželnega zbora v zvezi, tedaj tudi: jezikovnih odredb. Sedaj so pa na zadnjem shodu sprejeli tudi resolucijo, da je v interesu Čehov in v interesu miru, da se na vse možne načine podpira avstro-ogrska m_o-narhija. Češki soc. demokrati smatrajo Avstro-ogrsko za historični temelj svojega dela. Čudno, da sprejemajo takšno resolucijo ljudje, kojim Nemci pobijajo otroke, ki hočejo v češko šolo, katerim Nemci podirajo in zapirajo češke šole na Dunaju in severnem Češkem — in to vse, ne da bi vlada zinila besedo. Politika je prav čudna reč. Bolgarska vlada — poražena. Rezultati bolgarskih volitev so torej končno vendarle zagledati belo luč. S temi volitvami sta uničena velika rusofiia Gešov in Danev. Vladina stranka je od zadnjih volitev zelo padla. Poleg tega si je pri volitvah vršilo nasilje od vlad. strani, ki se je bala grozeče katastrofe. Gešov izjavlja v svojem glasilu »Mir« da ni takrat dosegla vlada za-željenega uspeha, pravtako govori Daneva »Blgarija«, ki poroča o nepričakovanem izidu. Grki so glasovali za socialno demokracijo. Sedaj bodo pričeli trebiti svojo gnilobo. Sa-vovu ne bodo mogli nič, ker jo je pravočasno popihal v inozemstvo, na boben pa bodo postavili Genadie-va. Ko prejme obtožnico, bo deinisi-joniral. Zdaj je torej pač dovolj jasno, da mora drveti država s takimi ljudmi rapidno navzdol. Roparji in tatovi — to so člani dosedanje vlade, ki se prav malo razlikujejo od Albancev, katerim so pomagali do vstaje in na pohod proti Srbiji. Francoski kabinet sestavljen. Francoski kabinet se je konstituiral na sledeči način: minister javnih del: Ferdinand David; min. notranjih poslov Raoul Ferret; vojni minister: Maginoti; za mornarico Marchaur d. Ajam. Ta lista sta sedaj že odobrena od predsednika Poincareja. Literarna nagrada v Rusiji. Pred leti je naložil v neko rusko banko minister Aksanrstešev 5 miljonov K, ki se imajo prih. leto izplačati avtorju najboljšega zgodovinskega romana o življenju carja Aleksandra I. Doslej je narastla glavnica na 7 milijonov K. Vse težko pričakuje razsodbe in največ upanja stavijo na romanopisca Merežkovskega, ki je priznan umetnik svetovne slave. Pravda med ciganom in oficir jem za psa »Lompija«. To vam je spektakel one dni na sodniji na Brdu. 'le, kaj taccga pa še ne. Za psa se je šlo. In bilo je treba dognati čegav je pes ali oficirja ali cigana. Stvar se je pa takole zgodila. Oktobra meseca lanskega leta je c. in kr. nadporočnik Oto Krebs iz Beljaka pogrešal svojega dragega psa. Po enem letu, letos sredi novembra, se je peljal neki avtomobil, prijatelj onega oficirja, ki je zgubil psa, iz Celja proti Ljubljani. V občini Krašnja je pa avtomobilist zadel na cigane, ki so imeli ravno takšnega psa pri sebi, kakor je bil pes tistega oficirja. Prebrisani avtomobilist bil je oficirjev prijatelj —■ si je pa takoj mislil, da ni nič kaj verjetno, da bi cigan na pošten način prišel do tako dragega psa. Rekel pa ni nič, temveč se je peljal kar naprej naravnost v Lukovico, kjer je poiskal orožniško postajo ter tam povedal, da imajo cigani dragega psa. Načelnik ciganske tolpe Gotfried Rosen-fels je bil vsled tega aretiran in izročen sodišču. Rosenfels je pripovedoval, da je psa, še čisto mladega, kupil od neznanega umetnika v Celovcu za 5 K, redil ga na to z mlekom in ga naučil raznih umetnosti Na povelje cigana je pa pes prav malo »umetnosti« pokazal. K razpravi je prišel tudi nadporočnik Krebs. Tudi psa so pripeljali k razpravi. Ko je pes zapazil oficirja, je napel ušesa in se čudil. Ko ga je pa oficir poklical po imenu, rekel mu je: Lumpi — takrat je pa pes ves vesel skočil k oficirju, se spenjal po njem, lajni, tako da ni bilo veselja ne konca, ne kraja. Na to je prišel cigan, poklical je psa reko: »Nero«. Pes je cigana sicer pogledal, toda ostal je pri oficirju. Nato je pes na povelje svojega gospoda napravil par umetnosti, vsled česar je sodnik psa pripoznal oficirju. Cigan se je pa ves žalosten jokaje s poljubom poslovil od psa. Grozna nesreča v Vremskem Britofu. Predvčerajšnjem popoldne se še ni posrečilo rešiti delavcev, ki so se ponesrečili v rovu britofskega rudnika. Ponesrečene delavce loči reševalcev 20 m debela skala, ki o je treba prebiti. S pomočjo <■ mamita so jo doslej prebili osem metrov. Voda v rovu še vedno narašča Nesreča. Ko je te dni vzel 12-letni posestnikov sin Franc Šuštaršič svojega triletnega brata Alojzija v naročje, mu je slednji padel iz rok na tla in se znatno poškodoval na glavi. Mesto za zajemalko, za nož. Dacar Ivan, čevljarski pomočnik iz Tržiča je te dni v temi zagrabil mesto za zajemalko za nož in si je pri tem porezal na roki. Dacar je moral iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. Nesreča pri ognju. Dne 30. p. m, je izbruhnil ogenj okrog polenajste ure ponoči v leseni kolibi lesnega trgovca Ivana Šuteja iz Dolenje vasi pri Kočevju. Ogenj je nastal v sobi, kjer stanujeta zakonska Martinčič. Ogenj je v kratkem času vpepelil ne samo kolibo, ampak tudi vso hišno opravo Martinčičevo in njegovega soseda delavca Janeza Delaka, ki je tudi stanoval v kolibi. Zgodila pa se je še večja nesreča. Žrtev ognja je postala šest mesecev stara Antonija Martinčič. Požarna hramba iz Grčarič je prišla takoj na mesto nesreče. Nji in domačinom sc je posrečilo ogenj lokalizirati. Otroka pa vkljub temu niso mogli rešiti iz goreče hiše. Šutej ima škode okrog 3000 K Martinčič in Dejak pa 2000 K. Kako je ogenj nastal, je doslej še nepojasnjeno. Smrtna nesreča. Dne 1. t. m. je sekal hraste v gozdu 56Ietni posestnikov sin Mihael Možina iz Selc. Pri delu sta mu pomagala njegova brata. V trenotku, ko je začel neki hrast padati, se je Mihael Možina umaknil na napačno stran in hrast ga je podrl na tla. Možina je dobil tako težko poškodbo na glavi, da ie še isti dan umrl. Mlad je že začel. Vas Zalog pri Moravčah se ne more ravno ponašati s Francefom Lajevicem, 14let-nim sinom tamošnjega kovača Lo-jevica. Ta France je zašel na kriva pota. Vzrok: pomanjkljiva vzgoja. Fantu je že pred leti umrla mati, oče njegov pa živi kakor kurent. Harmoniko čez ramo pa v gostilno Pa veselje, pa godba, pa vino. Ni čudno, da se je mladi France začel za vse drugo brigati kakor za poštenje. Pred kratkim je ukradel posestniku Francetu Cepudru iz Pra-preč kolo. vredno 60 kron. Fante je sedel nanj in se je odpeljal na njem v Moravče. Tam pa je skril kolo v. nekem gozdu. Orožništvo je kolo drugi dan našlo in ga izročilo lastniku. v Ker so sedaj mrzil dnevi. Kajza-rico Frančiško Godec iz Zajclšja pri Ihanu >e te dni grozno zeblo. Ker si je hotela zakuriti, se je napotila v bližnji gozd po drva, pobasala je osem ladih borovcev, last Franceta Koncilje iz Bišč in lih Je ponoči spravila domov. Za to nepošteno dejanje je zvedelo orožništvo, ki je že napravilo potrebne korake, to se pravi, Frančiška Godec bo imela opravka s sodiščem. Dobitki razredne loterije. Pr: žrebanju razredne loterije je zadela 30.000 kron štev 80.932 ; 5000 kron štev. 25.229 in 2000 kron št. 60.865. Karodnc-napredm volilci! Narodno napredni volilci, ki vo lite v torek 16. t m. pri deželnozborsk; volitvi v »Unionu* in v »Mestnem domu*, napišite na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in Adolf Ribnikar, tržni nadzornik v Ljubljani, Narodno-naprednl volilci, ki volite na voliščih v šoli pri sv. Jakobu in na Cojzovi cesti, napišite pri de-želnozborski volitvi dne 16. t. m. na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani m Josip Reisner, profesor v Ljubljani. Uublana. Na kaj bodo morali paziti napredni volilci pri volitvi za mesto Ljubljano 16. t. m.? Na to, da da bo vsak pravilno zapisal na glasovnico le tista dva kandidata, ki bosta postavljena za en ali drug okraj. Ljubljana bo, kakor že znano, razdeljena pri tej volitvi na dva volilna okraja: »Ljubljana I.« In »Ljubljana II«. Za vsacega bo voliti dva poslanca, ki bosta te dni nominirana. Kdor bo imena zamenjal pri teh dveh delih, bo glasovnica neveljavna! Na to opozarjamo napredne volilce že zdaj! — Prvi. v katerega se je po vo-' litvalt »Slovenec« zaletel, je bil K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST .,i m- LJUBLJANA -m jCICIlDUrgUtlS IlllCil Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. »Dan«. Klerikalci dobro vedo, kdo je tisti, ki ima obilne zasluge pri tem, da je število klerikalnih glasov za toliko procentov padlo. In zato takšno sikanje na »Dan«. Eh, pa ne bo nič, gospodje: Za enkrat ste vi tisti, ki delate račune brez krčmarja. — Število neveljavnih glasov je bilo po deželi naravnost presenetljivo. Sedaj nam prihajajo od vseh strani poročila, ki zatrjujejo, da je bila vsaka, le količkaj zmečkana glasovnica proglašena za neveljavno — seveda le, če je bi! na njej napisan napredni kandidat, drugače ne. — Stranka ljudskih sleparjev je pri volitvah v kmečkih občinah delala take lumparije in nepostavnosti, da bi moral to bando državni prav-dnik za vrat zgrabiti in v verige ukleniti. Kar so ti farovški mogočneži pri volilnih komisijah, kjer so imeli predsednika in večino v rokah, z glasovnicami naprednih neodvisnih volileev počenjali, to je šuftarija prave klerikalne kvalitete. Zato pa poživljamo slehernega, ki ve, kaj so klerikalci uganjali pri komisijah, da jih naznani svojemu strankinemu vodstvu, ki bo znalo in vedelo storiti proti tej goljufiji primerne korake. — Čez 1000 pravilno pisanih glasovnic neodvisnih naprednih vo-lilcev so pri volilnih komisijah duhovniki in njih podrepniki razveljavili,, čez tisoč neveljavnih in nepravilnih pa sprejeli. Vlada bo nosila odgovornost za to farško lumparijo, ki jo je moralno podpirala. — Klerikalne komisije, ki so sa-mooblastno razveljavljale glasovnice naprednih volileev, so obstojale po raznih občinah pri volitvi dne 9. t. m. iz fajmoštrov, kaplanov in Slomškarjev. — Nesramnost klerikalnih ljudi presega že vse meje. Kadar se gre za kakšno njihovo korist — tedaj vam oblezejo vse napredne lokale, društva in celo uredništva naprednih časopisov bombardirajo s svojimi povabili in naznanili veselic. Celo v »Dan« si upajo pošiljati, kar se nam Je pred par dnevi pripetilo. Ta je pa lepa, najpreje shod tretjerednikov, ki hočejo napraviti manifestacijo ir; demonstracijo proti »Dnevu«, nato se ti pa lista poslužijo v reklamne svrhe. Hujši, kot cigani! — Iz (judskošolske službe. C. kr. okr. glavarstvo Ljubljana, okolica je namesto obolelega učitelja Viktorja Lapajnarja imenovalo dosedanjo suplentinjo na Dobrovi Kristino Rogar za suplentinjo v Notranji Gorici. Namesto obolele učiteljice Karoline Gams je imenovana za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju Margareta Lilleg; za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Kranju je imenovana Palmyra Fajdiga in za provizorično učiteljico v Kranju su-plentinja Albina Bradaška. Za provizorično učiteljico v Domžalah je imenovana suplentinja Slavica Ven-cajz in za suplentinjo na pomožnem razredu četrtega na II. mestni deški ljudski šoli učiteljica Marta Maier in sicer namesto obolele učiteljice Jo-sipine Maier. — Osebna vest. Za VI. kateheta na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah je bil imenovan g. Pavel Zajc, dozdaj katehet v nunskem samostanu v Škofji Loki. — Pristna katoličana na velikem zvonu sv. Jožefa cerkve. Johann N. Rdger senior na Poljanah in Avgust F'-sin, mešetar pri nakupu posestev, že od nekdaj znana — katoličana. To priča že tudi njih znana preteklost. Ker sta zdaj tudi v komiteju, ki fehta denar za nove zvonove jezuitske cerkve, sta pridobila zasluženje, da je moral zvonar g. Maks Samassa vliti na veliki zvon poleg grofa Chorinskega i. dr. tudi — nju imeni. Ta zvon bo »lajba-lo« torej šest mož, in zvon bo pel torej tudi še živima Johannu Rbgru, pa Avgustu Erzinu. Bog ve, če bo pa ta zvon kaj dolgo prenesel to katoliško pezo in če ne prej — počil, predno bo — plačan!... — Sloven. trgovsko društvo »Merkur« priredi 10. januarja prih. leta v veliki dvorani »Nar. doma« trgovski plesni venček. Plesni odbor se za to prireditev že pridno pripravlja in bo storil vse, da bo tudi ta prireditev tako lepo vspela kakor vse dosedanje, ki jih je »Merkur« priredil. Og. člane in prijatelje društva že danes opozarjamo na to prireditev. — Merkurjev večer. Kakor smo že poročali, priredi slov. trgovsko društvo »Merkur« v četrtek 11. t. m. v gostilni člana gosp. Kavčiča, Privoz 4 »Merkurjev večer«. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi. — Koncert v kavarni »Evropa«. Jutri 11. decembra koncertira Ljub. društveni orkester pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomira Cerny-a. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Ta svet je hotel zapustiti preteklo nedeljo ob pol šestih zvečer 17Ietni livarski vajenec Rudolf Keršič, ki je uslužben pri Tonniesu. V gostilni Kušar v Zeleni jami se je ustrelil s flobert-pištolo v desno stran prs. Ker se mu pa cela stvar ni posrečila, kakor je nameraval, je iskal drugo jutro v tukajšnji deželni bolnici za deset krajcarjev cijanka-lija, s katerim mu pa seveda niso postregli. — Umrli so v Ljubljani. Franc Novak, rudar, 39 let. — Marija Debeljak, gostija, 69 let. — Olga We-ber, hči trgovca, 6 mesecev. — Rudolf Selan, sin železniškega delavca, 20 mesecev. — Matija Tesar, delavec, 51 let. — Vekoslav Jerančič, sin železniškega delavca, 18 mesecev. — Ana Japelj, rejenka, 2 meseca. — Ana Gostinčar, strežnica, 45 let. Našel se je zavitek usnja v Komenskega ulici včeraj pop. ob 5. uri. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi: Ko-lizej štev. 99. pri g. Begelj. — Loterijske številke. Gradec: 24, 5, 90, 84, 54. — Brno: 40, 35, 11, 29, 16. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. AVSTRIJSKA POLITIKA. Dunaj, 10. decembra. V parlamentu je danes razsajala hrupna obstrukcija Rusinov, katere je tninl- sterski predsednik Stiirgkh nekaj zjezil. Zvonili, tolkli in kričali so tako, kakor da bi se nahajal v parlamentu »bauernschreck«. Naposled je iz parlamenta pobegnil — Stiirgkh. Rusinl so zahtevali, da se seja prekine In res so jo morali ob I. url prekiniti v svrho posvetovanja o situaciji. NEMCI HOTELI TERORIZIRATI. Dunaj, 10. decembra. Rusinske poslance so hoteli nemški nacionalcl premagati z nasiljem in prizadevali, da naj bi se glasovanje o osebnem dohodninskem davku izvršilo nasilno, čemur pa so se uprli češki agrarci in socialni demokrati. USPEH POGAJANJ. Dunaj, 10. decembra. Po daljših pogajanjih so Ruslni dosegli oziroma obljubili: 1. Rusinl obljubljajo, da glasovanju o osebnem dohodninskem davku ne bodo delali nobenih ovir. 2. Po današnji seji nastopi v parlamentarnem zasedanju tedenska pavza, tako. da se bo parlament sestal še le 18. decembra, da se posvetuje o preodkazih. DANAŠNJA SEJA. Dunaj, 10. decembra. Današnja seja v zbornici se je začela ob 7. url in je sprejela zakonsko predlogo o dohodninskem davku. POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA. Dunaj, 10. decembra. Med parlamentarno pavzo se bodo nadaljevala pogajanja v Lvovu. Rusinj so malodtišnl in se bojijo, da se posreči Abrahamovlču In kompaniji zavleči pogajanja. DELEGACIJE. Dunaj, 10. decembra. Danes so se sešle delegacije k plenarni seji. Začela se je debata o Berchtoldovi zunanji politiki. Baernreiter jo je ostro obsodil. BOLGARSKI VLADI PREDE. Sofija, 10. decembra. Voditelji vladnih strank, Radoslavov, Gena-dijev, Tončev so bili danes pri Ferdinandu v avdijenci, da se posvetu-jeio o sitnarili, ki »e nastala po volilnih izidih. Kakor se v komoetcutuih krogih zatrjuje, se ni ničesar sklenilo, temveč se bo vlada preje poskusila nasloniti na agrarce. Od Izida tega poskusa zavisi usoda vlade. VOLITVE V SARAJEVU. Sarajevo, 10. decembra. V kuriji Inteligence je bilo Izvoljenih 5 poslancev Diraovičeve skupine in en samostojen, ki ga je Dimovičeva stranka podpirala. KRETA ANEKTIRANA. Atene, 10. decembra. V prihodnjih dneh bo Kreto anektirala Grška. Velesile ne bodo delale nobenih ovir. NO TAKO: ALBANIJA JE CELA. Rim, 10. decembra. Komisija za južne albanske meje je svoje delo dokončala in sedaj pojde na Krf. VOJVODA PUTNIK. Belgrad, 10. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo .Dnevu*.) Ko je vojvoda Putnik zvedel, da namerava predložiti vlada skupštini, da mu vo-tira gotov znesek kot »narodni dar* za njegove izredne zasluge, ji je sporočil, da ne sprejme nobene posebne nagrade za svoje delo, ker ni storil ničesar druzega kakor svojo dolžnost kot vojak in kot Srb. (Kakor znano, se ne nahaja vojvoda Putnik v posebno dobrih gmotnih razmerah in zato je nastal predlog, da se mu da narodna nagrada za njegove ogromne zasluge. No, pa Putnik se je tudi tedaj pokazal velikega: on izjavlja, da je storil samo svojo dolžnost kot vojak in kot Srb. Blagor Srbiji pri takih generalih.) lX,-u.xžs3se srečke s« najbolj zanesljiva loterija kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2. Razne zanimivosti * Iz cesarske kuhinje. Predstave, ki vladajo o cesarski kuhinji, so zelo različne in skozinskoz nepravilne. Na Dunaju je ravnokar izšla knjiga pod naslovom »Prvi dunajski koledar kuharske umetnosti«, iz katere se lahko zvedo ne samo vesti o organizaciji cesarske kuhinje, ampak tudi razne recepte jedil, ki se nosijo na cesarsko mizo. Cesarsko kuhinjo urejujeta in vodita dva c. kr. prva kuharja, izmed katerih je eden, če sodimo po imenu, Francoz, drugi pa Ceh, deset definitivnih dvornih kuharjev in trije provizorični kuharji, ki imajo pri rokah šest slug, dve služabnici in deset pomočnic. Oddeljena od dvorne kuhinje je dvorna slaščičarna, v kateri je mesto prvega slaščičarja nezasedeno in v kateri delajo samo trije definitivni dvorni slaščičarji, dva provizorična slaščičarja, štirje sluge, dve pomočnici in dva strojnika. Nadvojvode imajo svoje posebne kuhinje, izmed katerih je posebno skromno urejena kuhinja nadvojvode Frančiška Jožefa, ki jo urejuje na silno nejevoljo vseh adeptov kuharske umetnosti — kakor v priprostih hišah — kuharica, ki ima pri roki samo eno služkinjo. Kar se tiče skrivnosti kuhinje, t. j. kaj in kako se kuha, mora ostati našemu občinstvu še nakrej: kuharski predpisi, ki Jih koledar prinaša, so prepovedani. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. ■■Mil Ml ■Mimi L- xvf»w/ria.uiiMW(»w.'i .•*. m mi nn_»Miiimi ■■■ Mali oolasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vlnarfev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. url zvečer. Stanovanje takoj, lepa velika soba. kuhinja, pritikline, se odda ceno. Natančneje v »Prvi anončni pi-sarni«. 1221-1 Spretna šivilja išče službe v kaki trgovini. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1218-1 Odda se stanovanje. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 1217-1 Garantirano čisti planinski trčan med. Kg. 2 K. Ivan Remžgar, Ljubljana. Moste. Pošljite naročnino, ako je še niste! Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleugicdnim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. 55 Nihče ne kupuj premog alt brikete, dokler ne pozna kakovost, — pravi Fran Schwackh(5fer, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo vse tukajšnje vrste. Analize, pojasnila in naročila le v prodajni pisarni Ljubljana, Nova ulica štev. 3. !! Čudovito po ceni 710 kosov za samo K 8*75. Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 3!ctno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnl fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša „novost", 1 par gumbov za manšete doubie-zlato „Ideal* s pa-. tentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientaisk. biserov, belo, neraziomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3*75. Pošilja po po-vzetju eksportna trgovina „I,onore“ F. VVindisch, Krakau štev. M/22. NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Radi posene serije prodajam vse v moji zalogi se nahajajoče blage, kakor klobuke, čepice, potrebščine za modistinje po znižani ceaai MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. Najboljše sredstvo zoper prelil©-j enj e je dobra in topla spodnja obleka. Veliko izbiro zimskih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih m krasnih nogavic in gamaš dobite pri tvrdki A. Sr E. Skaberne špeclalui oddelek za pletenine in perilo, y lastni h. Mestni trg 10 (preje trg. z železn.) Pripravna božična darila. 51 Cene izredno nizke! Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe! JgS9| V Največja božična oeeasion prodaja v angleškem skladišču oblek v Ljubljani. Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna i nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak n a j porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 182. Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini -------------- tvrdke R. MIKLAUC ------------- Sr „Pri Škofu“ Ljubljana — Fred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : I ceelceii cddeleTs: v prvem nadetiopjvu : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. -==— — ....................... -r=======F WF* Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov! ~3R§ Dvojni glavnik Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Sle d ir; č se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90'—, vožnja do Prage se povrne. Tozadevne prošnje pod šifro »Dalibor 18“ restante, poštni urad Praga 22. je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne provzroča vročine in izpadanja las, kot lasne podloge: ampak vsled dostopa in kroženja zraka v laseh še hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam prikupljivejši obraz. Izdeluje in prodaja Antou Maslč, Ljubljana, cesta na Rožnik 41, dobi pa se tudi v trgovinah: Samec, Sever, Kocjan, Schubert in Dolenc v Ljubljani. : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine Litografija. •••• Cene najnižje! •••• Notni stavek ia in novoletna priporočamo mi tvrdko Lfubljanap Mestni trg 25. kasija v briljantnih predmetih. Lastna protokolirana tovarna ur v La Chaux de Fonds, Švica. Slavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“ Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Predstave 2 uri, ob 8, 5, 7 in 9. Francoska veseloigra Mesečniki 2 del to v. zvišane cene. Šolski mlad. prepo- veiik smešni uspeh. Vedano. O dni od hobotv IS. do cOptkn IS. Najpripravneiša božična darila d nrVr'71 priporoča JD« VJTvJ J. M JU J Skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Ljubljana, Mestni trg št. l