Lo4 n na plačana v eotovln Maribor, petek 15. novembra 1935 Stev 260 Lelo IX XVU MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprave: Maribor. Uosposka ul. It * lelelou uredništva 2440, uprave 24b.. izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po eenHcu / Oglase sprefema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v L!ubijam / Poitnl čekovni račun St. 11.403 JUTRA Spopada med Italijani in Abesinci se nadaljujejo na severu In lugu in so uvod v večje odločilne spopade - Abesinska in italijanska poročila so precej različna - Krvava bitka pri Gabre Dave Abesinske akcije Boji na jugu ADIS ABEBA, 15. novembra. Kakor RIM, 15. novembra. Na sonialskl fronti poročalo esinskih četnikov, ki Izročajo orožje in Se hočejo vrniti k svojemu poljskemu de-Ugotovljeno je tudi, da se na gorovju ^hnbion skriva še okoli 15.000 vojakov r;isa Sejuma, ki ne vedo, kako bi se re-*i,!. ker so italijanske čete gorovje ob-ltf>lile od vseh strani. Cete generala Ma-J^vlgnija imajo nalogo :o gorovje očistiti. 0 Abesincih se je dognalo, da se kon-Cenfrlrajo Južno od Makale, kjer -,e nameravajo postaviti v bran. V področju ^eraita so konjeniške Čete včeraj predale več manjših In večjih abesinskih '^niških oddelkov. Zastoj nadaljnjega Odiranja ne Izvira iz abesinskega od-!^ra, ampak iz načrtov generalnega Ita- avtomobilov. Na i alijanski strani Je bil ubit 1 častnik, 1 podčastnik, t italijanski vojak in 15 domačinskih vojakov. Ranje- ni so 1 častnik, 2 podčastnika In 60 vojakov domačinskih čet. Previdno prodiranje ASMARA, 15. novembra. Čete generala Grazzlanija napredujejo na južni fronti še vedno previdno dalje. Prve nastopajo motorizirane kolone ter zavzemajo vodnjake, katere drže dokler ne pride za njimi nova kolona, ki jih zamenja, da more prva nadaljevati prodi-rnje. Ker je italijanska vojska opremljena z ogromnim številom motornih vozil, Je tudi dovažanje municlje in živil skozi puščavska ozemlja dobro organizirano. Ogromna zmaoa konservativcev Pri včerajšnjih volitvah v angleški parlament so dobili konservativci veliko absoiutno večino, močni so tudi laburisti, drugi so pa zdecimirani LONDON, 15. novembra. Včerajšnje so znani že Iz 271 volilnih okrajev, izha-\olltve v angleški parlament so potekle ja, da so dobili konservativci 167 manda-povsod v največjem miru in redu. Volil- tov, narodni ilberalci (John Simon) 14, a nlh upravičencev je bilo preko 31 milijo- j Macdonaldovci 3. Od opozicije so dobili nov, volilna udeležba pa ni bila bogve laburisti (delavci) 77, neodvisni liberalci kako velika, čeprav so sl posamezne | (sir Samunel) 0 in neodvisni gospodarji stranke prizadevale, da bi spravile na ' 1 mandat. Laburisti so dobili 44 inanda-.vollšče čim več ljudi. Volitve so se pri- tov v okradli, ki so jih zadnjič izgubili, ečle ob 7. url zjutraj. Glasovanje je tra- a so jih sedaj znova osvoilll. Konserva-jalo do 19., ponekod budi do 20. ure. Ta- 1 tivci pa po številu dobljenih glasov ni-koj po zaključku se je pričelo štetje gla- kjer niso nazadovali, pridobili so na-sov, ki je trajalo pozno v noč. V teku sprotno dva nova mandata. Laburisti so današnjega dne pričakujejo končne rezultate iz 350 volilnih okrajev, nekateri rezultati pa bodo dokončno znani šele v par dneh. Brez voli tov, t. j. brez protikandidatov, je bilo od 615 izvoljenih 40 poslancev. Od teh jih pripada 21 konservativcem, 19 pa delavski stranki. LONDON, 15. novembra. Včerajšnje volitve so se končale s tako zmago konservativcev, kakršne niti največji opti- stotkov. misti niso pričakovali. Iz rezultatov, ki i napredovali na korist liberalcev in drugih manjših strank, zlasti Macdonaklove. Od liberalcev niti voditelj sir Herbert Samuel ni Izvoljen. Računa se, da bodo imeli konservativci pri končnem rezul-ta to okoli 409 mandatov, laburisti pa okoli 150. Zmaga konservativcev je v mnogem zmaga Baldwinove politike. Udeležba je pa bila slaba, le od 65 do 70 od- @2evoi*a esipskih nčc®na!Sstov Angleški listi trdijo, da so egiptske nacionaliste nahujskali proti Angliji Italijani LONDON, 15. novembra. Egiptskj nacionalisti so izkoristili neko izjavo angleškega zunanjega ministra Hoareja, ki je nastopil proti novi ustavi Egipta, ter začeli srdito akcijo proti Angliji. Po vsem Egiptu so se vršile te dni demonstracije proti Angliji za popolno neodvisnost Egipta, iz katerih so se razvili tudi mnogoštevilni spopadi s policijo. Pri teh spopadih je bilo na strani demonstrantov in policije več ljudi ubitih, še več pa težje in lažje ranjenih. Najhujše so bile demon- ker je treba sedaj vzpostaviti trdno Jezo vseh Italijanskih severnih čet In tVV rdlti zavzete postojanke. O kaki zmagi fm-f beshtcev nad Italijanskimi Četami ne' — . !7~ _ ,'<:re biti govora. Zdi se nasprotno, da () abesinska vojska postala docela des-Ionizirana in je naglo Italijansko pro-,>10 v Tigreji razdrlo vse načrte rasa etoma. Sumi se celo, da je ras Sejum stracije v glavnem mestu Kahiri in v Aleksandriji. V Angliji delujejo te demonstracije egiptskih nacionalistov precej vznemirljivo in listi zatrjujejo, da so delo italijanske protiangleške agitacije, ki se poslužuje vseh sredstev, da bi delala Angliji čim več težkoč. Listi pišejo odkrito, da ao Italijani podkupili voditelje nacionalističnega gibanja za akcijo proti Angliji. S tem pa je omajan tudi Hoare-jev položaj In bo najbrže zamenjan. £;>l f- delom svojih čet za hrbtom Ita-fronte, najbrže v gorovju Tom- Delo narodne skupščine BEOGRAD, 15. novembra. Včeraj se e nadaljevalo zasedanje narodne skupščine, ki je trajalo od 9. dopoldne do 15. ure. V glavnem je bila včerajšnja seja posvečena izvolitvi odborov za proučitev zakonskih predlogov, ki jih je skup- ščini predložila vlada. Pri glasovanju za odbor za proučitev zakona o gospodarskih zadrugah je bilo oddanih za vladno listo 160, za opozicijsko pa 123 glasov; za odbor za trgovski zakon je glasovalo na vladni strani 159, na opozicijski pa 121 poslancev; za odbor za zakon o prekrških je glasovalo za vlado 160. za opozicijo 121 poslancev; za odbor za mednarodne konvencije je glasovalo za vlado 160, za opozicijo 123 poslancev, a za odbor za resolucijo o spremembi skupščinskega poslovnika je glasovalo za vlado 160, za opozicijo pa 122 glasov. Popoldne so se novi odbori konstituirali. Tedaj je bila tudi seja poslanskega kluba .1RZ, na kateri je bil za predsednika definitivno izvoljen poslanec Dragiša Cvetkovič. Casniške gredice Iz notranje politike. V »Delavsk Politiki« beremo: »Diskusije (v Beogradu) trajajo dalje. Sklepi ir. rezultati se ne objavijo. Opozicija ne razkrije svojih kart. Radikalska stranka se ustanavlja od spodaj navzgor... Za izjemo postane stoer tudi glavni urednik »SJovenca« dr. Ahčin iz Ljubljane predsednik krajevne politične organizacije v Št. Gotardu, tam nekje pri Trojanah. To funkcijo pa je j prevzel bržčas v duhu hteticij, ki nam jih pišejo iz Rima v »Osservatore Romano«. Te intencljc pn seveda ‘ud stranki ne bodo v škodo. V Beogradu občudujejo orgar.izatoričnl talent in smisel, ki ga ob vsaki priliki pokažejo Slovenci.« Strah pred mačkom. Klerikalne Klek-love »Novine slovenske Krajine« pišejo v svoji 45. Številki: »Mačkova stranka pri nas samo plašč za protiversko in komunistično gibanje. Vse ka je pri nas protiverskoga i komur.ističnoga, se zdaj šče skriti za nedušen mačkov plašč i čejo z maČkovstvom naše pošteno 'iid-stvo zvabiti v protiverski i komunistični tabor. Liidje so spoznali, da je mačkovsko gibanje pri nas pravzaprav delo :;-stih lildi, šteri so bolševiškega mišlenja.« Zavrnjeni čeki. »Novine slovenske Kra-llne« prinašajo v svoji 45. številki sledečo vest: »V Bogojini je nekak pobirao čeke, ki so jih dobili davkoplačevalci i ih je poslal v Beograd ministri Korošci, rekši ka so čeki prevelkc šume terjali. No. minister Korošec, četiidi je minister, ne more delati proti fin. zakoni, zato je čeke poslal nazaj s pripombo: »Ka je sto dužen, mora plačati.« Kako je z lažjo. V »Domoljubu« z dne 13. novembra, št. 46 beremo sledečo poučno trditev: »Z lažjo se ne.pride daleč.« Radikalsko glasilo za dravsko banovino pa je kakor znano dne 3. novembra t. 1. glede »Domoljuba« zapisalo: »Vse svoje moči bomo zastavili, da se narodova tradicija uveljavi, da se njegove lepe navade ohranijo, da v nedeljo popoldne sede na vrt, vzame »Domoljuba« v roke in zadremlje ob njem. mlajši pa na kolesa ali k predavanju tja v deveto faro, ko se bodo pa postarali, bodo pa tudi oni ob »Domoljubu« dremali...« Dober tek pri dremanju! Katoliška cerkev In vojna. Tukajšnja »Delavska Politika« objavlja: »V št. 257. »Slovenca« z dne 8. novembra 1935 či-tamo v članku .Vatikan in ftalijansko-abesinska vojr.a’ to-le: Tudi je nemogoče, da bi Cerkev vojno kot tako na splošno preklela. Zato Cerkev nima od Kristusa nobenega pooblastila... Tudi v svetem pismu ni vojna na nobenem mestu priclpielno obsojena in prepovedana...« — Torej Cerkev ni v načelu proti vojni.« SREČNA ČEŠKOSLOVAŠKA. PRAGA, 15. novembra. Včeraj se j pričela v parlamentu proračunska raz orava s poročilom finančnega miništr dr. Trapla. Iz njegovega ekspozeja je bil razvidno, da se je češkoslovaško narodu gospodarstvo v zadnjem letu zelo iz boljšalo in okrepilo. Predloženi proraču izkazuje za skoraj 1 milijardo pribitkž Semim jtetMmi Socialno zavarovanje obrtništva Pereč problem, ki se ne more tn tudi ne sme več dolgo odlaSati od občine Pobrežja. Tudi tukaj ni našla ta akcija nobenega odpora. V kolikor bi pa prebivalstvu hasnila, je drugo vprašanje. Tezno, kakor je bilo pred komasacijo, je štelo skoraj 2000 duš in se zdi na prvi pogled kot primerno zaokrožena celota. V resnici je drugače. Velik del severne strani najvažnejše tezenske prometne žile, Ptujske ceste, spada k občini Pobrežje, kjer je poleg hišnih posestnikov še precej Obrtnikov. Za ta del Pobrežja se je že bivša samostojna občina Tezno mnogo borila, da se priklopi k občini Tezno, ni pa dosegla niti šolskega okoliša niti povprečnega povračila izdatkov za deco iz tega dela, ki je obiskovala tezensko Šolo, zaradi odpora Pobrežanov. — Vloge in načrti so bili zastonj, kajti nobena občina noče odstopiti prostovoljno del svojega teritorija, da si opomore z dohodki druga. Enak odpor bo najbrž tudi sedaj. Bodoči občini Tezno je še treba tudi vojaškega vežbališča, katero je pač tezensko le po imenu, spada pa k Radvanju oziroma sedaj občini Studenci. Tudi Radvanjčani se gotovo ne bodo odpovedali . prostovoljno vežbališču in dohodkom, ki so vsako leto večji zaradi razvoja letalskega športa io drugih prireditev. Nobenega odpora pa ne bo za naselbino Spodnja Dobrava ob Ptujski cesti, ki spada k občini Hoče. To naselbino bi bila voljna odstopiti občina Hoče občini Tezno. Vidimo torej, da bi bodoča nova občina Tezno kot zaokrožena celota okrnila teritorij tre h občin, da bi zadovoljila povsem tiste, ki so akcijo započeli in zlasti še one prebivalce, ki imajo na naši periferiji do svojih dosedanjih edinic predaleč. Gotovo je, da je taka zaokrožena občina idealno zamišljena in bi tudi lahko zadostila potrebam in obveznostim, zla* sti glede bremen, ki bi'jih morala prevzeti in bi lahko ustrezala zakonu o občinah. Drugo pa je vprašanje, če se ne posreči pridobitev navedenih delov drugih občin v sestavo občine Tezno in nam ostane le teritorij bivše samostojne občine. Ali ne bodo naše finančne obveznosti prevelike napram davkoplačevalcem? Že pred komasacijo je imela samostojna občina Tezno mnogo višje občinske doklade, kakor sedaj v združeni občini Pobrežje. V zadnjih dveh letih pa so se bremena, ki bi jih morala nositi in prevzeti občina po izločitvi, še povečala, in sicer za postajališče, gramoznico im razširjenje omrežja. Vsa ta bremena so znana občinskim odbornikom je njih dolžnost, da raztolmačijo davkoplačevalcem tudi to stran. Jasno je. če so davkoplačevalci poleg ugodnosti, ki naj bi jim jih nudile samostojna občina Tezno, povečana ali v prejšnjih mejah, zmožni in voljni nositi večja davčna bremena, pa jim svobodna volja! Obrtniške organizacije po vsej Jugoslaviji se zopet pripravljajo, da v času od 1. do 8. decembra proslave svoj Obrt niški teden v vseh mestih in drugih večjih krajih države z manifestacijami, zborovanji, predavanji, razstavami, kulturnimi prireditvami, loterijami v korist o-nemoglih in bednih obrtnikov, itd. Kakor že lansko leto, je tudi namen letošnjega Obrtniškega tedna: opozoriti javnost in merodajne na vse bolne točke v življenju, dejanju in nehanju jugoslovanskega obrtništva, da se v skupni borbi vseh, ki imajo interes, voljo in razumevanje, sku ša doseči ozdravljenje težkih ran. So to vprašanja: socialnega zavarovanja obrtništva, njegove razdolžitve, brezpravnega šušmarstva, nelojalne konkurence, o-brtniškega kredita, nabavlialr.ega ih prodajnega zadružništva, oddaje obrtniških del s strani države in samoupravnih teles, strokovnega obrtnega šolstva, obrtniških štipendijev za obiskovanje strokovnih tečajev ter za študijska potovanja v tujino, propaganda za domače o-brtnjške proizvode — in še mnoga drur ga. Nedvomno najbolj pereč socialno politični problem našega obrtništva je vprašanje njegovega socialnega zavarovanja za primer bolezni, onemoglosti in starosti. Zlasti vprašanje pokojninskega zava rovanja obrtništva. Zakaj prilike naših obrtnikov in njihovih rodbin postajajo vse težje. Ni tu po sredi samo ekonomska kriza in kot njena posledica zastoj poslov. Nastal je popolen preokret v samem načinu obrtniškega pridobivanja. Dočim so do r.edavna obrtniki obratovali in pridobivali kot mali kapitalisti in so od zaslužka mogli vedno kaj dati na stran kot prhranek, ali pa sl kupiti kakšno hišico in posestvice, je brezdušna konkurenca tovarniških izdelkov povsem izmenjala fizijognomijo obrti. Danes obrtnik, čisto kakor tovarniški delavec, le stežka krije svoje najnujnejše živ ljenjske potrebe za sebe in za rodbino. Vprašanje socialnega zavarovanja je danes vprašanje reševanja obrtništva iz bede in propasti, zadnji up obrtnika ih njegove rodbine. Ni druge poti. Zakaj kolo gospodarskega razvoja se vrti stalno in brez milosti naprej — in se nikdar ne bo okrenilo nazaj. Misel na pokojninsko zavarovanje o-brtništva ni nekaj novega. Že pred 40 leti je prodrla v vrste obrtništva in v Beogradu se je že takrat ustanovil obrtniški pokojninski sklad. Takrat seveda obrtniški stan še ni bil v takšnem položaju, kot je danes in zato se je vprašanje tudi z vso doslednostjo in resnostjo teralo do pozitivne rešitve. V naši Jugoslaviji je vprašanje obveznega zavarovanja obrtnikov stalno predmet konferenc, zborovanj in naporov obrtniških zbornic in ostalih o-brtniških organizacij. Na konferenci vseh obrtniških zvez in organizacij Jugoslavije 1. 1930. v Brodu je bila v resoluciji spre jeta tudi zahteva po uredbi obveznega socijalnega zavarovanja obrtnikov. — Obrtniški zakon iz 1. 1931. je to zahtevo res tudi osvojil, in v čL 384 zakona je pooblaščen minister za trgovino, da v roku dveh let predpiše s posebno uredbo enotni sistem socialnega zavarovanja o-brtništva za vso državo, in sicer v vidu obveznega zavarovanja. Obrtniške zbornice so že tudi izdelale in na skupni konferenci vseh zbornic v Sarajevu 1. 1933. sprejele načrt uredbe ter ga predložile resornemu ministru. Na žalost pa je bilo izdanje uredbe po preteku roka dveh let odgodeno z določbo finančnega zakona, češ, da »danes ni primeren čas za oživo-tvorjenje socialnega zavarovanja obrtništva«. Obrtniške organizacije trde, da zadevno niti povprašane niso bile. To je na kratko dosedanja zgodovina tega -danes bolj ko kdaj perečega problema. Kako se obrtništvo samo dobro zaveda ogromnega pomena socialnega zavarovanja, dokazuje dejstvo, da so čla ni Obrtniškega pokojninskega sklada v Beogradu na svojih izrednih štirih skupščinah v času od 31. marca do 3. jul. t. L sklenili, ne več čakati na uvedbo z obrtniškim zakonom predvidenega socialnega zavarovanja, ampak svoj sklad tako reformirati, da bo mogel v svrho socialnega zavarovanja sprejemati obrtnike iz vse države. Uvideli so; da nima smisla čakati na »boljše čase«, ki jih verjetno za obrtnike sploh ne bo več v smisiu nekdanjih »dobrih časov«, razen v kolikor se bodo prilagodili razvoju gospodar skih prilik in se oprijeli samopomoči v obliki zadružništva in pa socialnega zavarovanja. Seveda iz te privatne iniciative zaenkrat r.e more vznikniti sistem obveznega zavarovanja, kakoršno more uvesti samo država na osnovi veljavnega obrtnega zakona, ampak bi to bilo socialno zavarovanje na fakultativni osnovi. Obrtniški pokojninski sklad je izdelal popolen načrt zavarovalnega sistema, ki bi( vsaj kolikortoliko ustrezal potrebam obrtnikov in njihovih svojcev. Bil bi to sicer le surogat v zakonu predvidenega socialnega zavarovanja, vendar je le želeti, da vidimo čimprej vsaj prve počet-ke starostne preskrbe obrtništva. Kako globoko tudi slovensko obrtništvo občuti pod pezo današnjih prilik nujno potrebo po socialnem zavarovanju obrtništva, dokazuje resolucija z velikega obrtniškega zbora dne 6. okt. t. 1. v Celju, ki v svoji točki 7. povdarja, da je »zavarovanje bolnega, onemoglega in po nesrečenega obrtnika vprašanje,, ki se mora nujno rešiti tako, da bo ob znosnih premijah imel obrtnik primerno zdravlje nje in preskrbo v primeru bolezni, nezgode, onemoglosti in starosti, njegovi svojci pa preskrbo v primeru njegove smrti«. Reševanje tako perečega problema se ne bo smelo in tudi ne dalo več dolgo odlašati! V. S. Sokotsk& utste Prireditve mariborske sokolske župe v letu 1956 V letu 1936. bodo v župi naslednje prireditve: 1. Vršili se bodo društveni nastopi in okrožni zleti brez župnega zleta. 2. Župa se bo udeležila pokrajinskega zleta v Lubolici 27.-29. junija in zleta v Varšavi 21.—*22. septembra. 3'. Proste vaje ostanejo iste kakor leta 1935 z malimi spremembami pri članih, članicah in moškem naraščaju, če-taši bodo v savezu izvajali posebne vaje, a za naše čete so še obvezne vaje 1935. Tudi za deco je župni T. O. izdelal dvoje vaj in pripušča okrožjem odločitev v izbiri. 4. a) Izbirne tekme članstva v srednjem in nižjem oddelku, isto naraščaj v višjem in nižjem oddelku. Vaje članov v srednjem in. članic se bodo nekaj spremenile, za člane v nižjem in naraščaj veljajo tekmovalne vaje 1. 1935. — b) Sa-vezne tekme se vrše v juniju v Subotici v treh oddelkih za člane in dveh oddelkih za naraščaj. — c) Samo v okviru župe se bodo izvedle tekme dece v višjem in nižjem oddelku ter naraščaja. 5. V I. 1936. se bodo vršili naslednji tečaji: obči tečaj za članstvo, tečaj za vodnike naraščaja, tečaj za proste panoge in igre ter plavanje in smučanje. Zdravo! Davčna obremenitev prebivalstva naših mest. »Beogradske optšinske novine« objavljajo zanimiv članek o davčni obremenitvi naših mest in meščanov. Iz članka navajamo obremenitve v proračunskem letu 1935/36. Razvrstitev mest je sledeča: Ljubljana, davki 34.5 mil. Din, na osebo povprečno 577.60 Din; Beograd 118.1 mil. Din, na osebo 494.50 Din; Zagreb 88.1 mil. Din, na osebo 474.50 Din; Osijek 18.4 mil. Din, r.a osebo 456.— Din; M a r i b o r 14.3'mil. Din, na osebo Din 431.90 Din; Dubrovnik 7.4 mil. Din, na osebo 395.10 Din; Split 15.9 mil. Din, na osebo 363.10 Din; Sarajevo 22.8 mil. Din, na osebo 291.90 Din, na osebo 237.50 Din; Subotica 23.8 mil. Din, na osebo 237.40 Din; Skoplje 15.6 mil. Din, na osebo Din 227.67; Niš 5.5 mil. Din, na osebo 155.50 Dir. in Bitolj 4.6 mil. Din, na osebo Din 137.80 Din. Najbolj je torej z davki obremenjena Ljubljana, Maribor je pa na petem mestu. Naša sladkorna produkcija. Osiješka sladkorna tovarna je v 47 dneh letošnje kampanje predelala 6600 vagonov sladkorne pese. Delo je opravilo 1200 delavcev. Sladkorna tovarna v Vranjem vrhu je predelala 6000 vagonov sladkorne pese, nadaljnjih4000 vagonov- je.pa vskla* diščila. Produkcija znaša 850 vagonov sladkorja. Zaposlenih je bilo 1000 delavcev^________________________________ _ PAuiske .Muite Pomanjkanje vlakov na prog} Maribor —Ptuj—Čakovec. Mestna občina Ptuj. kakor tudi drugi lokalni faktorji, so že ponovno prosili, da se uvede med Mariborom in Čakovcem še en osebni vlak, ki bi prihajal v Ptuj okoli 9. ure ter odhajal iz Ptuja okoli 13. ure, da bi bila podana na Pragerskem zveza na osebni vlak Maribor—Ljubljana. — Mesto Ptui gravitira s svojim velikim zaledjem v Maribor, odnosno je slednji glede dežel' nih pridelkov tesno vezan na naš trž-Prebivalstvo čuti kot hudo krivico in zapostavljanje, da od 8.—17. ure nima prikladne železniške zveze z Mariborom odnosno Ljubljano, ker se brzovlak na vmesnih postajah ne ustavlja in je tudi predrag. Ta občutek zapostavljanja .ie tem večji, ker obratuje na drugih enakih progah veliko več vlakov kakor na primer na progi Čakovec—Varaždin, k:eT je v obratu Osem oziroma devet vlakov-medtem ko obratujejo na progi Maribor —Čakovec le Štirje osebni vlaki. — UpO' števati je nadalje, da se prebivalstvo ptujskega okraja radi neugodne železni' Ške zveze tudi ne more posluževal’ Weekend znižanih kart proti Maribor11 in Ljubljani. — Uvedba gorinavedeneS3 vlaka, ki je svojčas itak že obstojal, b1 pa bila tudi v interesu železniške uprave, ker bi na ta način bilo mogoče uspeš«0 konkurirati avtobusnemu podjetju, ki Pre' važa potnike med Puljem in Mariboro^1 štirikrat dnevno in ima sedaj ugodnejs0 zveze kakor vlak. Gledališka predstava v Cirkovcah-Preteklo nedeljo je vprizorila domača gasilska četa znano ljudsko igro »Volkašin*-Kulisarijo je dalo za to igro na razpolago mestno gledališče v Ptuju. Igra je b‘ tem bolj zanimiva, ker je bil tekst i# govorjen v domačem narečju, ki se 1 prav dobro ujemal z domačimi naro -nimi nošami. Posebno hvalo zasluži n ' ravni pristni »poljanski« Ceremonijel g stovanja. Nastopilo je 30 igralcev, ki izvajali svoje vloge prav mojstrsko. u činstva je bilo toliko, da je bil vsak tiček zaseden. Igralci so bili nagrajen burnim odobravanjem in priznanjem 11 prireditev v vsakem oziru uspela P dobro. Igro bodo v nedeljo 17. t. m. »lovili. . . si Samomor. Na Grajenščeku pri PM je vzel življenje posestnik Franc • star 40 let. V. živinskem hlevu se je sil za vrv, ki jo je privezal za trat • _ isslssesi— vMkf OkeiShi fiteitem Boi za revizijo komasacife oblin Zahteve po izločitvi bivših samostojnih občin Tezno In Radvanje iz velikih občin Pobrežje in Studenci Če zasledujemo probleme mariborskih okoliških občin, opazimo v prvi vrsti nerazumevanje in nerazpoloženie za in-korporacijo z mestom. V koliko je to ne-razpoloženje opravičeno, v koliko pa tudi škoduje razvoju mesta, se je o vsem že pisalo in razpravljalo toliko, da ni več potreba navajati nobenih pojasnil za in proti priključitvi. Po mnenju mnogih osebnosti je »nevarnost« priključitve vsaj za občine na desnem bregu, to sta občini Studenci in Pobrežje zaenkrat odstranjena. Skupna povezanost občinskih odborov, ki se je doslej jasno dokumentirala zlasti v protestih glede priklopa, pa je z od stranitvijo te »nevarnosti« v novejšem času močno trpela. Pričela se je nova akcija: Borba za izločitev bivših samostojnih občin Radvanie iz občine Studenci, in Teznega Iz občine Pobrežje. Izločena kraja Radvanje in Tezno bi po prvotnem načrtu tvorili kakor nekdaj skupno samostojno občino. Ta načrt pa je že ob rojstvu propadel zaradi odpora Radvanjčanov, ki nočejo neveste brez dote. Akcija za samostojno Radvanje v mejaU pred komasacijo je našla mnogo zagovornikov ne samo med odborniki, ki zastopajo isto stališče v združeni občini Studenci, temveč med vsemi sloji prebivalstva. Kolikor je želja Radvanjčanov za izločenje iz sestava občine Studenci opravičena, je njih zadeva. Podobna akcija, ki pa ima mnogo večje načrte, se je pričela tudi na Teznem za odcepitev V Mariboru, dne 15. XI. 1935. Mariborski »V e 5 e r n I k« Jutra. 1'fHin KZPGffinarej*-----------jsm HkuMotske m Mkoitške M&uUe Hale meščanske šole Letos je še mizerlja, prihodnje šolsko leto bo že boljše — Nova meščanska šola ne bo obremenjevala občinskega proračuna za šolstvo — K novemu mestnemu proračunskemu osnutku za meščanske šole 1 graditvijo nove meščanske in osnovne šole v petem mestnem okraju bo Mariborskemu šolstvu zelo mnogo po-Maganega. V prvi vrsti seveda meščan- skemu šolstvu, ki je silno trpelo zaradi Pomanjkanja prostorov. Že ob pričetku letošnjega šolskega leta smo poročali, da so mariborske meščanske šole prečrpane učencev in u^etik in da je krajni čas, da dobi Maribor novo deško Meščansko šolo. .3 prihodnjim šolskim lotom se bodo vrata nove deške meščanske šole odprla in naša meščansko šolska mladina bo šla lepšim uspehom naproti; Na vseh meščanskih šolah v Mariboru ie letos v 34 razredih skupno 1574 učencev in učenk- Deško meščansko šolo obiskuje 836 učencev, I. dekliško 400 Učenk, II. dekliško pa .'38 učenk. Skupni stroški za meščansko šolstvo znašajo vsako leto nad pol milijona dinarjev. Od lega žrtvuje mestna občina mariborska °krog 340.000, ostali znesek pa se razdeli ua bansko upravo in občine, iz katerih prihajajo učenci v mariborske meščanske, .šole. Ene ta za vsakega učenca ie predvidena na okroglo 315 dinarjev in mora mestna občina za, svojih 837 učencev. in učenk plačati nad 177.000 dinarjev.. Na drugem mestu je pobrežka občina, ki ima na meščanskih šolah 184 učencev, na tretjem studenška s 153 učenci, ruška z 69, košaška s 57, hoška s 40, iz Frama prihaja na meščanske šole 13 učencev, iz Limbuša 1, iz Podvelke 8, s Pragerskega 34, iz Rač 30, od Sv, Lovrenca na Poh. 15, iz Kamnice 17, Pesnice 18, od Št. lija 17, od Zg. Kungote 5, iz Brezna,. Tezna, Ribnice na Pohorju in . od Sv, Križa pri Mariboru po 2, s Polskave ih Selnice ob Dravi po 4, od Sv. Marjete bb Pesnici. 3, iž ostalih občin pa skupno 83. Nova meščanska Sold v petem nicšt-. nem okraju pa občinskega proračuna za šolstvo ne bo obremenjevala. Izdatki v letošnjem proračunu -bodo znašali Din 334.383, v novem proračunskem osnutku pa so predvideni na ,339.390 Din, torej za približno 5000 Din več kot letos. V novem proračunskem predlogu so predvideni stroški za novo deško meščansko šolo skupno na 60.000 Din, to je za kurjavo, za snaženje, za učila in razne druge šolske potrebščine. Jože Pajtler 60 feffnlk Kdo ga ne pozna? Na neštetih razsta-vah smo srečali njegovo ime. Enkrat je izstavljal svoje lovske trofeje, drugič svoje preparatorske izdelke, tretjič topografske reliefe. Te dni dokončuje naš popularni šolnik upokojeni šolski upravitelj •lože Pajtlcr 60 let svojega življenja. Humorist je in preparator. topograf in ja-tear, planinec in čebelar, lovec in foto-■hnateE Rojen je jbil v Lehnu kot sin pogojnega. Pavla Pajtlerja, nazvanega radi svojega- znanega kavalirstva »Lehenski grof«. Slavljenec je pravnuk legendarnega »Pohorskega kralja« Kasjaka. Maturo je napravil na tukajšnjem učiteljišču leta 1895. Do svoje upokojitve je učiteljeval ha 12 službenih mestih. Služboval je med drugim uspešno izpostavljajoč se za veliko nacionalno stvar v Marenbergtt, Vtičnici, Breznem. Št. Jerneju, pri Sv. Pri-Možu' na Pohorju, v. Petrovčah, Gornji Poniky.i, Jurkloštru. Ločah pri Konjicah, Laporju, Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu, dokler ni zajadral v Pekre, kjer je do-tegel in učakal svoj težko' zasluženi poteh. Ob šestem križu, ki se je skotalil Ni njegova še vedno mladostna ramena, j*® pridružujemo tudi mi številnim čestitam in voščilom ter mu kličemo: Živel, aaš skromni, dobri Jože! Zastrupiti se ga hoteli Sumljiv lipov čaj bi im.el piti 841etni brevžitkar Franc Lorber iz Poličke vasi ^ri Št. liju v Slov. goricah. Opazil pa je, da so v čaju r.eke kroglice, ki so se tnu zdele sumljive. Šel je k sosedu, ki mu je Zjasnil, da je to živo srebro, ki bi pobito moglo povzročiti starčkovo smrt. .Ivar je prišla na uho orožnikom, kate-^M je izpovedal, da mu je bilo pred dhevi po zavžiti kavi silno slabo, da je dfuhal in da je imel hude bolečine. V zve-z* š tem so se vršila neka zasliševanja er ie bila neka oseba ovadena državne-tožilstvu v Mariboru radi suma poskusa zastrupitve. , Smučarska šola Mariborskega smu-carskega kluba. Smučarska gimnastika za 9Me in gospode vsako sredo. Po zimi ,ecaji Za: deco. začetnike, zaključene prhžbe. splošni -tečaji v Mariboru in pri Miorskem domu. Prijave, informacije ,sttnene in pismene v Jurčičevi ulici 8 r£ovina Stoječ). °va nova poveljnika. Prejšnji mestni v°i'cljnik general S. Hadžič je odpoto-91 v Sarajevo in tamkaj prevzel povelj-^v° šole za rezervne oficirje. Na njegovo raTn )e sedaj irnenovat1 brigadni gene-v D- Milenkovič, ki je doslei služboval Beogradu. Tudi se- poslavlja iz Mari- bora general Božo Putnikovič, ki odpotuje te dni iz Maribora. Na njegovo me sto pride kot novi poveljnik tukajšnje inž. podoficirske šole podpolkovnik Vinko Cener. Novo imenovani poveljnik omenjene šole je. pred leti služboval v Mariboru pri isti -šoli. Podpolkovnik Ce-ner je predvčerajšnjim prevzel od generala B. Putnikoviča posle poveljnika inž, podčastniške, šole. Iz srednjošolske službe. Premeščen je dosedanji ravnatelj mursko-soboške gimnazije dr. Pavel Strmšek na celjsko gimnazijo. Diplomirani komercialisti so si na ustanovnem občnem zboru svoje strokovne organizacije izvolili za predsednika višjega uradnika pri tukajšnji podružnici Narodne banke Franja Tavčarja. V odboru so še: industrijalec Wogerer kot podpredsednik, dr. Milko Danev kot tajnik, kavarnar Kafer kot blagajnik, Ma.ču,s! Koštomaj, Hofer in Lovrec odborniki. V nadzorstvu sta dr. Bedjaničeva in ravnatelj Bratuš. Za kraljev spomenik. V objavljenem seznamu darovalcev za spomenik kralja Aleksandra I. v Mariboru je pomotoma izostalo ime trgovca Rudolfa Povha na Glavnem trgu, ki je daroval 200 Dim. • Na 8. seji mestnega sveta, ki bo dne 21. t. m. ob 18., se bo med drugim obravnavalo vprašanje Delavskega azila in se bo izvolil odbor za vzdrževanje in ureditev pogodbenega razmerja med mestno občino in Borzo dela glede namestitve delavskih prenočišč itd. V tretjem odseku bodo razpravljali o programu za izdelavo regulacijskega načrta mesta Maribora in okolice, nadalje o pravilniku o napravi in vzdrževanju hodnikov ter ureditvi Kralja Petra trga. V okviru poročila 4. odseka so na sporedu nekatere manjše zadeve, v zvezi s poročilom 5. odseka pa se bosta obravnavali dve prošnji za novo koncesijo. Zaključek izpitnih predavanj. Dne 14. t. m. se je zaključil XI. tečaj mojstrskih izpitnih predavanj v Mariboru. Tečaj se je pričel 2L oktobra in je trajal 17 večerov, ali 42 ur in je obsegal vse teoretično znanje, ki je v večji ali manjši meri enako važno za dosego in izvrševanje pravice vseh rokodelskih strok. V tečaj se je javilo 55 udeležencev, samih pomočnikov iz 24 rokodelskih strok. Najbolje je bila zastopana kovinarska sku-oina s 17 in oblačilna s 15 udeleženci. 40 udeležencev je bilo iz mesta, 15 pa iz okoliških občin. Poleg formelno prijavljenih udeležencev je od časa do časa prihajalo k posameznim predavanjem tu Z pospeševalnega zavoda, so bili udeleženci izredno zadovoljni in so predavatelju na čast priredili prisrčen prijateljski sestanek v Emeršičevi restavraciji, katerega je počastilo s svojo prisotnostjo več vidnih predstavnikov obrtniškega javnega življenja. Na tem sestanku je po stvarnem predavanju obrtnozadružnega nadzornika g. Založnika in po zahvalnem govoru g. Korošca imenom udeležencev več govornikov, tned njimi gg. Bureš in Andrej Oset. iznašalo svoje misli o potrebi obrtnega pospeševanja. Kuratorij stanice za socijalno skrb re-konvalescentnih delavcev v Mariboru je na svojj seji dne 30. oktobra 1935 sklenil, da se z okrožnicami, sestanki delavskih zaupnikov in periodičnimi objavami v časopisih, ponovno povabijo vsi delavci in nameščenci mariborskih tovarn in delavnic-trgovin, da pristopijo k Staniči. V ta namen ie bila za pristop določena trimesečna karenčna doba, ki poteče 31. januarja 1936. Od tega dne dalje bo stanica prevzela v oskrbo samo člane, ozir. uslužbence od podjetij, ki plačujejo prostovoljne skrbstvene prispevke. Do sedaj je namreč podpirala prav vse nc-ozdravljene bolnike in rekonvalescente, ki so izčrpali pri OUZD pripadajočo 26 ozir. 52 tedensko bolniško podporo, ter je bilo takih oseb nad polovico. V pretekli poslovni dobi je stanica vzdrževala 48 takih rekonvalescentov ~.d enega do 23 mesecev, ali povprečno vsakega po 534 meseca. Skrbstveni prispevek za delavca znaša mesečno sa »o 50 para. za delodajalca pa 1 Din od zaposiene osebe, kar je pri dobri volji majhna žrtev in lahko znosljiva. Ker podpira stanico že pretežna večina mariborske industrije. ;e upati, da bo tudi ostali del, tako uslužbenci, kakor podjetniki, brez oklevanja pristopil k instituciji, ki jo vodijo zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Stran 3. GRAJSKI KINO Telefon 22-16 Od danes dalje več milijonsko veledelo ..Križarit" Veličasten film o križarskih vitezih, ko so krščanski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji za Kristusov jjrob. — NaŠ prihodnji spored „Gospod brez stanovanja*. Thimig, Horbijjer, Slezak, Sand-rock so imena, ki vam jamčijo za zabavo in smeh. Matineja v soboto ob 14. in nedeljo ob 11. uri pri globoko znižanih ceuah »Nevidni človek« po romanu Wellsa. Kino Union. Od danes dalje muzikalična šlagerska veseloigra »Poročnik Bobby«, Gustav Frohlich, Lida Baarova in dunajski komik Rudolf Carl. Danes SMEMGAL! Valika kavarna Gradnja pravoslavne cerkve se bliža koncu. Do ostrešne višine je že zgrajena stavba nove mariborske spominske pravoslavne cerkve Lazarice. Stavba bo na'-kasneje v treh tednih pod streho in bo dajala kakor je že sedaj videti vsej okolici učinkovit pečat. Sedaj so pričeli z betoniranjem osrednje ter štirih stranskih kupol in je upati, da bo nova cerkev v označenem roku pod streho. Redka redkev. V Berdajsovi trgovini v Vetrinjski ulici sta razstavljeni dve zimski redkvi, od katerih tehta »na 1.35 kg, druga pa 1.80 kg. Razstava slik in kipov, ki jo je priredil klub likovnih umetnikov »Brazda« v veliki kazinski dvorani, se zaključi v nedeljo 17. t. m. zvečer. Zanimanje za razstavo sc vedno bolj stopnjuje. Bolgarski grafiki, ki razstavljajo sedaj v Zagrebu, pridejo nato v Maribor in bodo tukaj razstavili svoja dela. Nabavljalna zadruga, Rotovški trg, prosi Josipa A., ki je poslal tri prispevke za koledar, da se čimprej oglasi ali pri javi naslov radi morebitne dopolnitve enega članka. Opozarjamo br. društva in prijatelje Sokola na akademijo Sokolskega društva v Studencih, ki se bo vršila 8. decembra t. 1. Sokolsko gledališče v Studencih otvo-ri gledališko sezono v soboto, dne 16. novembra ob 20. uri s Finžgarjevo ljudsko zgodbo v treh dejanjih »Veriga«. Nastopi zopet stari ansambl. Izvršila se je tudi popolnoma nova scenerija za to igro. Ponovitev v nedeljo 17. nov. ob 20. uri. Cene znižane! Redni občni zbor Jugoslovanske žen ske zveze, sekcije za Dravsko banovino bo v nedeljo, dne 17. novembra 1935 v Celju, Narodni dom, ob 10. dop. V okviru občnega zbora se vršita predavanji ge. A. Vodetove »Žena v poklicu« in ge. Cirile Stebi »Državljanska vzgoja žene«. Vabimo naše članice, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. Odhod iz Maribora ob 5.12, povratek iz Celja ob 20.36. uri. »olovična vožnja z nedeljsko izletniško karto. Prijave spre jema ga. Zlata Brišnikova. Nočno lekarniško službo imata danes di nekaj nepriglašenih rokodelcev. Z v petek Maverjeva in Konigova lekarna, uspehom tečaja, ki ga je priredila mari-, jutri v soboto pa Albaneževa in Vidmar-borska poslovalnica zborničnega obrtno-1 jeva. REPERTOAR. Petek, 15. novembra: Zaprto. Sobota, 16. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutir.ovičeve. Izven. Nedelja, 17. novembra ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. — A del a ie obupala nad življenjem. Snoči so bili okoli 33. ure alarmirani mariborski reševalci. Pohiteli so v Sodno Ulico 30, v stanovanje zasebnice 301etne Ade-c P. Našli so jo v njeni postelji v globoki nezavesti, poleg pa je stal umivalnik s tlečim ogljem. Takoj je bilo jasno, da je Adela obupala nad svojim živlie-njetn. Reševalci so jo nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Vzrok posku-šenega samomora ni znan. Kap je zadela med kopanjem polkovnika Razlaga. Včerai dopoldne je zadela v mestnem kopališču med kopanjem kan 611ctiiega upokojenega polkovnika Jakoba Razlaga. Omahnil je in padel. Pri tem se je močno udaril na glavo in utrpel nevaren pretres možganov. Polkovnik se zdravi v tukajšnji bolnišnici. Smrtna nesreča? V splošni bolnišnici je umri danes posestnik Josip Kropej iz Boča nad Selnico ob Dravi. Podlegel je poškodbam, ki jih je zadobil na lobanji, ko je strmoglavil po neki strmini. Podrobnejše bo dognala obdukcija. Težka nesreča se je pripetila 541ctr.e-niu posestniku Petru Pečarju iz Zg. Žer-javcev pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Preteklo soboto je bil precej dobre volje, pa se je povzpel na voz. Toda tri dolgo sedel, ko je omahnil in padel na bližnji zid. Pri tem je dobil hud pretres možganov. Zadela ga je tudi kap. Hudobetež-nega posestnika so prepeljali danes zjutraj v mariborsko bolnišnico. Pastirjeva nesreča. Te dni so pripeljali v mariborsko bolnišnico Mletnega viničarjevega sina Franca Dajčmana od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Pastirja je potegnila krava za seboj, da je padel in si zlomil desno roko v ramenu. Želodec mu je počil. Antona Krebsa, 43letnega delavca, uslužbenega pri gradnji magdalenske šole s Koroške ceste, je doletela nenavadno huda nesreča. Zaradi napornega dela mu je počil želodec in se je nesrečnež kar na ulici nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki želodec zašili. Malo let, dolgi prsi. V župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu na Pohorju so zasačili 131etnega dečka, ko je jemal drobiž iz cerkvene puščice. Dečka so orožniki prijeli in ga zaslišali. 131etnik je priznal, da je v teku mesecev septembra in oktobra nekajkrat vlomil v puščico ter iz nje pobral skupno približno 170 dinarjev. Deček je zatrjeval, 'da je iz puščice ukradeni denar nosil materi. Ukradeno kolo. Včeraj je neznani ljubitelj tujih koles ukradel kolo brivskemu vajencu Ivanu Nežmahu iz kleti mariborskega Okrožnega urada. Ukradeno vozilo je znamke »Styria« z evidenčno številko 103388. Tatvina je prijavljena policiji. Po deželi gori! Pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku Francu Furmanu v Trnovcih pri Pragerskem. Škoda radi požara znaša preko 10.000 dinarjev. Na današnjem ribjem trgu so se prodajale ribe po sledečih cenah: cipli po 18, moli po 24, karpi po 14, očade po 25, barboni po 23,.ribe Sv. Petra po 16. MAWJ S KALAN ROMAN Sida Si&OMva »Potem naj leži na miru, da zopet zaspi,« se je vdal zdravnik. »Oba morata biti mirna.« Tedaj se je Sida mehko ozrla vanj, kakor da bi se mu hotela s pogledom zahvaliti. Njena desnica se je dvignila k njemu. Sklonil se je k njeni glavi in jo rahlo poljubil, a njena roka je odpeljala njegova usta še k otroku. »Poljubi ga!« je zašepetala. »Najin o-trok...« Ko je bil sklonjen k otroku, mu je položila roko okoli vratu: »Sedaj je vse dobro. Izginile so tiste strašne pošasti s kremplji in kljuni.« »Kakšne pošasti?« je vpraša! začudeno. »Divjale so prej okoli mene in mi hotele ugrabiti otroka. Vso noč in ves dan sem se borila z njimi. To je bilo strašno.« »Bili so le vročični prividi omotice.« »Ne, ne. Videla sem jih razločno, in čutila tudi. Dotikale so se me. Na srce so mi sedale in na glavo. Saj jih ne bo več?« »Nikoli več,« je dejal Danilo. »Kako spačene obraze so imele! Moj Bog! Tudi on je bil med njimi In Habakuk. Varuj me!« »Pomiri se!« »Tudi ta ženska je bila...« Pokazala je na babico z izrazi mračnega strahu. »To je babica,« je dejal Danilo. »Da, gospa. Saj me poznate?« »Ne. ni,« je zašepetala Sida. »Preč!« »Bedela sem ves čas pri vas. Zdravnik mi je naročil...« Preč!« je ponovila Sida in boječe skrila otroka pod odejo. Zdravnik je molče namignil babici, ki se ie odstranila skupaj z Matildo. Ko sta izginili, se je Sida pomirila. Ogledovala je nekaj časa otroka, nato Danila. Zdrav niku se je zdelo, da nekaj misli, a ne more domisliti. Tako čudno tuj in odsoten je bil njen pogled. »Ni še popolnoma osveščena,« je pomislil. »To so le svetli trenotki med prividi. Treba bo paziti.« Sklonil se je nežno k njej: »Sedaj sta rešena, ti in otrok, najin o-trok. Okrevala boš in potem se nama u-resničijo vse lepe sanje. Samo mirna bodi in preudarna.« Pogledala ga je mirno in živo: »Ne trudi se. Danilo. V meni je mračno. grozotno mračno. Kaj ste mi storili?« »Ničesar, draga. Porod je bil težek. — Vso noč sta se trudila zdravnik in babica. Bilo je grozno. Potem si se onesve- stila. Ležala si v omedlevici?^ »Koliko je ura?« »Osemnajst...« »Osemnajst. Toliko sem bila stara takrat ...« »Kdaj?« »Neumnost,« je vzkliknila in se trpko nasmehnila. »Vse je neumnost.« »Kaj je neumnost?« »Vse...« Po porodu je Sida hirala kljub vsej skrbi in negi. Ko je vstala, je bila kakor senca. Posedela je z otrokom v svoji sobi ali na vrtu, žarečem v barvah jeseni, ki se je tiho kradla s pohorskih vrhov v Hrušniško dolino. V njenem duhu so se pojavile vse češče motnje, ki so ji zakrivale jasne misli kakor jesenske megle vedro nebo. Zgodilo sc je včasih, da se je sredi vedrega smeha pričela jokati in je nihče ni mogel potolažiti. V takih trenotkih ni marala govoriti. Samovoljno je vložila pri sodišču prošnjo za spremembo otrokovega priimka. V vlogi je izjavila, da o-trok ni zakonski, in zahtevala, da dobi njeno dekliško ime — Danilo Silan. Zaman sta ji dr. Frangež in odvetnik prigovarjala, naj počaka na poroko, da dobi dete pravega očeta. »Ne,« se je uprla, »sin Sids Silanove mora biti Silan. Postati mora začetnik novih silanovskih rodov, osvobojenih dediščine preteklosti. Vse drugo naj izgine!« Danilo se je končno vdal, vendar je razločno čutil, kako se z vsakim dnem bolj poglablja prepad, ki se je odprl med njima. Ona, ki jo je ljubil z vso svojo lju beznijo, se mu je odmikala kakor nekaj abstraktnega, neobstoječega. Vezi s0 se trgale. Njuni duši sta se odmikali druga od druge. Njena se je izgubljala v nekih mračnih daljavah, v katere ji njegova ni mogla slediti. Ko je drevje izgubljalo listje, se je odsotnost njegovega duha še povečala. Sida je postajala vsak dan bolj odljudna. Živela je v tesnih vezeh samo še z otrokom, a tudi s tem ne vedno. Bili so dnevi, ko je pozabljala celo nanj. kakor, da ji je čisto tuj. Včasih pa je njeno početje z otrokom vzbujalo strah. Danilo, ki je prihajal kljub novemu položaju vsak dan na Silanovino, se je pričel bati. Naposled ni vzdržal več. Poklical je v Hrušnico Sidinega mariborskega zdravnika in mu odkril svojo bojazen: »To je strašno? Kaj naj storimo?« »Zgodilo se je, česar sem se bal,« ie dejal zdravnik. »Njena vedrina pred porodom je bila le mir pred viharjem. Porod ni strl njenih telesnih moči, ampak je razrahljal tudi duševne. Meglitev ničnega razuma se stopnjuje.« »Ni prav nobene pomoči?' »Nobene, gospod kolega.« »In če nastopi popolna zameglitev?^ (Se bo nadaljevalo.) h živtieuja iu sveta Najlepše, kar nam more dali mati zemlja, je ljubezen Pred izumom stroja, ki bo kazal zaljubljencem njihovo usodo — Ljubezen obrača svet in meša ljudem glave — Prava ljubezen pa je redka Vsak zaljubljenec je v neki hipnozi. Mnogo je tudi takih, ki v svoji zaljubljenosti tavajo okrog brez glave, ali pa se ubijajo zaradi ljubezni. Koliko takih žrtev ima že na vesti nesrečna ljubezen! Koliko jih je, ki jo preklinjajo na dno pekla, ni jih pa na vsem širnem svetu mnogo takih, ki bi jim ljubezen docela uresničila njihove sanje. Ljubezen ustvarja in ubija. Koliko dobrega je že ustvarila in koliko gorja in nesreč je že povzročila. In vendar je ljubezen nekaj najlepšega, kar nam more dati mati zemlja. Že stari pesniki so slikali ljubezen kot »bolezen« in tudi stara naša narodna pesem poje: »Za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni.« Vendar se pa predstava, da naj bo ljubezen predmet znanstvenega raziskovanja, upira današnjemu svetu, ki vidi v ljubezni predvsem romantičen doživljaj. Cesto se zgodi, da sreča mlado dekle moškega, se v tem trenotku zaljubi in on je za njo človek in pot, nekaj popolnoma različnega od vseh drugih moških na svetu. Prav tako redki niso tudi obratni primeri. Razlika mnenj o ljubezni pa se navadno prične pri pojmih »narava« in »civilizacija«. Toda na žalost narava sama kaj često rodi bridka razočaranja. Mož se nekega jutra zbudi in spozna, da se njegova žena prav nič ne razlikuje od vsake druge žene. Zena vse bolj in bolj izgublja svoje iluzije in pride naposled do spoznanja, da sprememba značaja v teku let ni nenavaden pojav. Neznanstveno zgrajeni altarji se radi porušijo in so celo jako nevarni! Kako pa menijo znanstveniki o ljubezni? Ali bo mogla znanost izvrševati nad čuvstvom ljubezni nekakšno klinično kontrolo? Razna zdravila imajo res lastnost, da vzbudijo v moškem nekakšen odpor do žensk. Vendar pa je s temi zdravili tako, kakor z vsemi drugimi. Njih učinek ne brzda samo čuvstev, marveč sega globlje, tako, da so za zdravljenje mož ali fantov, žen ali deklet, ki jih »tare« ljubezen, nevarna in nepripo- ročljiva. Že to, da morejo kemikalije vplivati na čuvstva, kaže na to, da »ljubezenski učinek« ni samo duševno stanje, marveč, da ga spremljajo tudi neke spremembe v telesu samem. Zdravniška veda še ni mogla dognati značaja teh sprememb. Toda njihov obstoj dokazuje že dejstvo, da more mlad človek, ki v vsem svojem življenju še ni šel ob navadnih razmerah niti petnajst kilometrov daleč, prehoditi to pot z dekletom, ki ga ljubi, ne da bi se upehal. Mimo tega pa bo izvršil še mnogo drugih dejanj, ki zahtevajo moči in vztrajnosti, ki bi ob normalnih okolščinah presegale njegove moči. V vseh teli kratkočasnih raztnotriva-njih pa je veliko vere v ljubezen, in sicer v tisto vrsto ljubezrji, ki obrača svet, a ne v ono, ki meša glavo. Prava ljubezen je bolj redka, kakor sploh mislimo. Nekateri zakon, ki je na videz srečen, ne izvira iz ljubezni, kajti pri ne-občutlivem možu je popolnoma mogoče, da se oženi z žensko, ki je r.e ljubi in da je vkljub vsemu mnogo srečnejši kot z žensko, ki so njene telesne dražesti samo vaba za mladost. dar, dalaj lama, pa mu še vedno niso našli naslednika. Mistični obredi, združeni z iskanjem novega vtelešenja dalai-lamove božje duše, se nadaljujejo. Za zastorom verskih obredov se pa odigravajo prozaičnejši, toda tem važnejši dogodki. Bije se boj za oblast nad dečkom, ki bo priznan za novo Buddhovo vtelešenje, srdit boj za vla do nad Tibetom. Naslednik dalai-lame mora biti deček, rojen baš v trenutku, ko je poglavar tibetske cerkve izdihnil in pri katerem se da tudi po izvestnih drugih znakih sklepati, da sc je vanj preselila dalai-latnova duša, 30 takih dečkov, ki prihajajo v poštev za ožje volitve, so zbrali zdaj v Lliassi, v tem zagonetnem še nedavno glavnem mestu Tibeta. Ni pa še znano, ali bodo našli med njimi tako dolgo iskanega naslednika dalai-lame. Po daljšem bivanju v Tibetu sta se vr nila ameriška učenjaka A. S. Vennay in C. Suydam Cutting, ki pravita, da je borba med lami za vpliv na vzgojo nasled-nika dalaj-lame baš sedaj na vrhuncu. V to borbo je posegel zadnje dni tudi najvišji dostojanstvenik lamaistične cerkve taš -lama, ki je bil pred leti zaradi zarote proti dalai-Iami izgnan jz Tibeta in je živel doslej v izgnanstvu na Kitajskem. Tašilama je star zdaj 56 let in se še ni odrekel častihlepnosti, ki ga je spravila nekoč v nemilost. Zdaj izjavlja, da jeon edini poklican nastopiti kot prvi svetovalec za mladoletnega novega dalai-la-mo, kar . pomeni praktično prevzeti vlado nad Tibetom do polnoletnosti novega dalai-lamo in imeti vpliv nanj tudi P°" zneje. Taši-lama se je že napotil v Tibet, kjer bo odločilno posegel v borbo za vlado nad Tibetom. Zlata je vedno manj na svetu Svetovna proizvodnja zlata, ki je dosegla svoj višek leta 1915 v celotni vrednosti 482 milijonov dolarjev, od teda-1 neprestano nazaduje. Lani so na vsen1 svetil pridobili le še nekaj okrog 300 milijonov dolarjev zlata. Izvedenci za zlato računajo, da bo uspeh pridobivanja zlata vedno manjši in da bo leta 1955 primanjkovalo v denarne namene najmanj 380 milijonov dolarjev zlata, kot bi se normalno potrebovalo. Iz nekega pof0' čila pri Društvu narodov je razvidno, d3 producirajo vsa nahajališča manj zlata, kakor pred desetimi leti, Izvzemši kanadske in tranšvalske rudnike. Tudi iz poročila razvidno, kako pereče P°' staja vprašanje zlata za vse človeštv0* Razno DANES PETEK. SVEŽE (Sardciice, trije, osliči, lignje, i kovač, Uibm. tunina, školjko in raki, na razne načine pri-Prej ali slej pa bo tudi znanost do- pravljcne. Hotel »Novi svet«, segla v erotičnem in zakonskem življe- | Jurčičeva 7.______________________5202 nju koristne uspehe. Še pred deceniji so i BRZOJAVI se hčerke možile po volji staršev. Da-'Danes prispele sveže mor-nes je izbera obojestransko samovoljna ske ,rihe- Serviram jih pri- in vendar je še mnogo nesrečnih zakonov. Znanost doslej še ni našla pripomočka, s katerim b; mogli razlikovati telesno ljubezen, ki jo ;e vsak kdaj spoznal, od prave ljubezni. Verjetno pa je, da se bo ljudem posrečilo iznajti tudi tak izum. Popolnoma mogoče je, da se bodo v bodočnosti posluževali stroja, ki bo kazal mladim ljudem, ali se bodo čez nekaj mesecev ali tednov naveličali drug drugega, ali ne. Taka iznajdba bi bila prava sreča za ves človeški rod. Vse dotlej pa bo ostala ljubezen romantika in morda tudi še pozneje, ostala bo čuv-stvo, ki mu je težko priti do dna pravijene na razne načine. Gostilna Vicel. Rotovški trg 5 _____________ 5227____________ MORSKE RIBE! Velika izbira v Uraiski kleti. 5224 V soboto in nedeljo POJEDINA KLOBAS ter dobra kapljica. Sc prtpo-roča gostilna Očko. Tezno. 5223 ________ V SOBOTO IN NEDELJO pojedina krvavih in jetrnih klobas v gostilni Mandl, Radvanje. ___________________520" IZREDNA UGODNOST! I Vsled velike zaloge prodajamo izpod nabavne cene izborna vina: Ljutomerčan Din 10.— po litru: Belokrajlnska črnina Din 10.— po litru; Dalmatinsko sladko Din 10.— po litru: Prošek, špecijal Din 24.— po litru. Cene samo čez ulico! Automatskl bufet. 5231 PRODAJAMO STARO KORUZO Sobo odesa SOBO S HRANO . , oddani. Vrbanova 28, pr^jS je, desno. 5* Sianotfanič^ SOBO IN KUHINJO oddam s 1. decembrom. Vpr3' šati pri krojaču, Studen^f Aleksandrova 60. 52^, SOBO v kuhinjo in shrambo oddam najem dvema ali trema J?*®' hama. Mejna ul. 9. SOBO IN KUHINJO oddam. Pobrežje. Zrkovs cesta 24. Službo dob?____________ SIMPATIČNO MLADO (i0' SPODICNO dVc. sprejmem za celi dan » ina otrokoma. Hrana v .. . Naslov v upravi »Vecci 6213 V GOSTILNI TOMŠE Pekre, v soboto in nedeljo pojedina kašnatih klobas, 5189 Prodam NAJMODERNEJŠE TKANINE za pohištvo, zavese, gradi, za madrace in drvonitku za roleto poceni pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8. 4285 Klsoo ze*ije !!! znano dobro pri tvrdki - m. berdais I 5104 Izdaja- kmaetciL »Jufaa« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mari Uku. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. SIANKO DETELA v Maribom*. stavni