Poštnina platana v gotovini Stev. 16. V Ljubljani, v četrtek dne 17. aprila 1930. Leto IH. DELAVSKA Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhalo vsak čelrleK pop.; v sluča u praznika dan poprel - Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c — Nefr«nklrana pisma se ne sprejemajo Posamezna Številka Din l'3o — Cena: za l mesec D>n 5'», za četrl teta Din 13--, za pol teta Din 3o -; za inozemstvo Din 7- (mesečno) — Opiat: po dogovoru Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo MIkloSICeva cesla (palača Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza Naša centralna resnica. Vsaka zmaga je plod borbe, vztrajnega dela in žrtev. Prav posebno velja to za delavski pokret. Kdor hoče pomagati delavstvu, da mu pribori boljše življenjske pogoje in enakopravnost v družbi, ta ima proti sebi najmogočnejšo velesilo sveta: zasebni velekapital. Ima pa tudi proti sebi vse slabe nagone in strasti človeške duše: sebičnost, pohlep, uživanjaželjnost in željo po izkoriščanju bližnjega, po kopičenju materielnih dobrin, ki navdajajo vse ljudi brez razlike stanu. Da — materialistično mišljenje je sploh izvor kapitalizma in kdor hoče Socialno vprašanje prav rešiti, ta se mora v prvi vrsti boriti proti temu mišljenju in nagnjenju. Zato je boj za človečanske pravice delavstva in vseh zapostavljenih sploh tako izredno težak: ker zadeva ha sile, ki koreninijo v jz-kVarjeni naravi človeka samega. Zmaga V borbi za pravično urejeno človeško družbo ni v tem, da en družabni sloj v produkcijskem procesu nadomesti drugega, ampak v tem, da pridejo v tem procesu do veljave dobre, moralne sile, ki morajo svetu vladati* če naj je človeka dostojno bivališčte: ljubezen, bratovska vzajemnost, dobrota in pa — zadovoljnost z malim, ki zajezuje brezmejni pohlep po zemeljskem blagu. To so resnice, ki nam jih krščanstvo s posebnim poudarkom predočuje na Veliki teden, ki je spomin na trpljenje Onega, kateri je ža te resnice in za odrešenje človeštva po njih dal na križu svoje življenje. Delovanje našega Gospoda je bilo vse naperjeno proti strastem, ki živijo v nas samih in se iz naše lastne notranjosti dvigajo na dan, da razdirajo človeško družbo in bratovsko soživljenje ljudi izpreminjajo v sovražno borbo človeškega pohlepa. Smernice, ki nam jih je dal Jezus Kristus, da se v borbi sebičnosti z ne- sebičnostjo, ljubezni s sovraštvom, resnice z lažjo, dobrote z globo in krivico vsak zase izkažemo kot otroci božji, te smernice veljajo tudi za socialno življenje. Medsebojno življenje ljudi v družbi, ki sloni na vzajemni ljubezni, na moralnih vezeh, na resničnem notranjem razmerju človeka do človeka, ni mogoče resnično utrditi ali izboljšati in trajno ozdraviti, ako se ne gojijo notranje čednosti in sile, ki so v vsakega posameznika, v človeško osebnost kot tako vtisnjene s podobo božjo v duši. To je temeljni socialni nauk Jezusa Kristusa. To je temelj, na katerem sloni tudi naše delo na izboljšanju družabnih odnosov na zemlji. Vse resnično socialno delo mora izvirati iz resničnega socialnega mišljenja in čutenja. Socialni preporod brez preporoda duha in src, človekove notranjenosti, je goljufiv in minljiv, brez prave vrednosti. Le na krščanski osebi more temeljiti krščanska družba, to je nauk Velikega tedna, ki preko trpljenja vodi k vstajenju. Na delavskih ogledih po Sloveniji. dvignila produkcija. Ali z drugo besedo, gibalo teh korakov ni človek in njegovo dobro, ampak pohlep po čim večjem dobičku. Radi tega se napovedujejo redukcije v mežiškem rudniku, odpušča se delavstvo pri »Štajerski železo-industrij-ski družbi«, zadnje praznovanje na Je- senicah tudi ne sme biti pozabljeno, istotako ne Vevče in sedaj Goričane. * Delavstvo čakajo še težki boji. Zmagalo jih bo le tedaj, če bo strnjeno, organizirano! Ako ne, bo strto in zmleto! Njegov delež bo cesta in suženjstvo! Ne 1» odveč, da se ozremo po položaju našega delavstva v Sloveniji. Spomlad tvori običajno izhodišče za pre-ekret. Od pozne jeseni preko zime daje značaj temu položaju brezposelnost, ki dosega višek v sredozi inskih mesecih, dokler ne začne proti pomladi padati, da doseže končno najnižjo točko. Letošnja pomlad nam ne nudi te slike. Ravno obratno. Barometer brezposelnosti se dviga in niti ne verno, ke-daj bo dosegel najvišjo točko. Kako to? Rudarji. Kako je z rudarji, vemo. To, kar se dogaja v revirjih TPD, ni več. običajna, periodična brezposelnost, ampak velika katastrofa, ki je zajela okoli 35.000 duš rudarjev in njihovih družin. TPD sicer trdi. da je vzrok temu stanju spor med ministrstvom za promet in njo radi nadaljne dobave premoga. Bo že nekoliko res, tega ne tajimo. Toda — milo rečeno — s trpkostjo se moramo spominjati na muhavost obratnega vodstva TPD, ko je gnala rudarje tudi na nedeljsko delo, samo da si je napravil dovolj veliko zalogo za morebitni spor z njenim največjim odjemalcem. Zaloge morajo biti tolike, da more delo v rudnikih počivati magari več mesecev, dočim se porabi delavstvo za »Ka-nonenfutter« v tem boju. To je, delavstvo in javnost naj pritisne na vlado, da sklene zopet novo dobavo. Da, tudi javnost! Strokovnjaki so izračunali, da so izgubili rudarji na svojih mezdah v februarju 1,800.000 dinarjev, v marcu ‘2,800.000 Din, v aprilu vsak teden po 1,440.000 Din. Rudar ni v tem srečnem položaju, da bi mogel nalagati svoj za&inžek v hranilnice, ampak da vse zakupi. Torej manjka teh vsot največ trgovcem. Naša javnost apatična. In vendar je naša javnost apatična proti vsem tem razmeram. Ne zaveda se tega, da mora delavstvo trpeti ; samo, da Ivo žel tuj kapitalist, ki Trbovelj niti ne pozna, čim večji dobiček. Ali ni vredno vse obsodbe, da dobe delničarji za svoje brezdelje 33 milijonov dinarjev letne nagrade, dočim mora rudar, kot glavni sočinitelj pri ustvarjanju tega dobička. stradati. Zavedati se moramo, da gre tukaj za našo lastno kri in bi morala vsa javnost zahtevati, da se to stanje čim prej konča. Ali naj država priskoči na pomoč tem katastrofalnim dogodkom, ali pa naj se primora TPD, da prispeva vsaj s polovico čistega dobička iz leta 1929. Najbolj obsodbe vredno je tudi to, da so ustavili rudniški konsumi vse kredite za nabavo živil, razun toliko, kolikor šihtov ima posamezni rudar. Torej tudi ta rizikc naj se. prevali na privatne trgovce in na razne zadruge. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je predlagalo ministrskemu predsedniku g. gen. Živkoviču, da se naj osnujejo pod vodstvom banske uprave pomožni odbori, katere naj čim izdatneje podpre. Pri tej priliki pa ne smemo iti mimo enega dejstva. Brezposelnost med rudarji ni periodična! Ima nekaj stalnega na sebi. Ta brezposelnost se bo tem bolj večala, čim intenzivneje se bo izvajala racionalizacija. Ravno tukaj se kaže nedogledna škoda, ker se ni izvedlo brezposelno zavarovanje. Vsak slepec mora sedaj izprevideti, da je zavarovanje rudarjev za slučaj brezposelnosti neobhodno potrebno! Ostalo delavstvo. Vse izgleda, da stojimo pred precejšnjimi redukcijami delavstva v večjih in starejših obratih. Povod temu bbdo deloma trgovske konjunkture, največ pa racionalizacija obratovanja. Ta se ne izvršuje v tem pil ju, da bi se olajšal položaj delavstva, ampak da bi se z boljšimi tehničnimi sredstvi pa s skrčenimi delovnimi silami zmanjšala režija in Velikanoč. Ljudje so bili v kinu in gledali Kristusa v Pasijonu. Ni tajiti, da so ga občutili kot človeka, na drugi strani so pa občutili tudi, da je padla s filmskim podajanjem Odrešenikovega življenja in trpljenja njegova božanska veličina. Kakšen je moderni človek! Pasijonskim igram v srednjem veku se ni čuditi. Ljudje so bili nepismeni in niso imeli prilike, da bi občutili Kristusa iz svetega pisma, kot je to danes mogoče, ko smo večkrat prekomodni, da bi poslušali pridigarjevo besedo. Kino in gledališče pa nam vedno izkvarita čuvstvo-vanje. Zato smo sami krivi, če tudi še na tako velik praznik, kot je Vstajenje, ne živimo s Kristusom in se ne radu-jemč njegovega poveličanja, ampak so nam prazniki večkrat le tradicija in čas, ob katerem si privoščimo več kot druge dni. Ali ni naš čas v mnogočem podoben takratnemu? Grška in rimska kultura sta bili na vrhuncu, korist od nje pa so imeli le prebivalci mest, predvsem Rima. On je užival na izmozgavanju vseh takrat znanih narodov ob Sredozemskem morju. Ves svet mu je moral sužjevati. Vera, tako poganov kot Judov je padla. Rimljan je veroval v svoje bogove le na zunaj, v srcu pa se jim je rogal. V svetišče vseh bogov je postavljal poleg kipov svojih bogov tudi tuje in postavil bi tudi krščanskega, ko bi bilo to mogoče. In Judje, izvoljeno ljudstvo. Pričakovalo ni več Kristusa, kralja duš, ampak Kristusa, kralja Judov, ki bi pregnal Rimljane in kot ju- dovski kralj spet postavil kraljestvo kralja Davida. In v ta svet je stopil Kristus, ravno pa moder. Njegov nauk o ljubezni, za-nasproten sanjam Judov: reven, ubog, tajevanju pomeni revolucijo. Judovski narodni voditelji pa nočejo nobenih novotarij, tudi če jih prinaša Pričakovani, ampak se držijo črk. Dobro Kristus, da si že dovršil svojo nalogo in opravil spravno daritev za človeštvo. Da nisi čakal naših dni! Le pomislite; Prišel bi človek s podeželskega mesta, ne sin kakega župana, ampak navadnega tesarja ali delavca v tovarni, ali na polju. In bi učil. Ali se mu ne bi tudi danes učeni in modri ljudje smejali. Rekli bi: Kje pa je študiral? Saj še gimnazije nima, pa bo nas učil, ki imamo univerzo in diplomo. On pa bi govoril in zbiral ljudi. In spet bi rekli: Od česa pa sploh živi; saj nič ne dela. Samo okoli še potika, pa ljudi hujska. Na vsak način ga bo treba naznaniti oblastem. In denun-ciacija bi bila tu! Doktorji in profesorji bi ga skušali, za njim pa zavijali oči: Strašen človek! Saj še za družbo ni. Samo z berači in postopači je skupaj. Avtoritete ne prizna, vse hoče svojeglavim in puntarsko kot je njegova volja. In nered dela! Treba ga bo spraviti s pota, sicer bo vse ljudi izkvaril. Kristus! Napovedal si, da prideš na sodbo z močjo nebes. Kako slabo se pripravlja svet na Tvoj prihod! Kristus! Zaščitnik zatiranih in vseh, ki pravice iščejo: Pri Tebi smo in bomo iskali Opore. Zato se veselimo Tvojega Vstajenja. Vzhod. Po vzhodni Evropi in vsej Aziji gre drget, ki močno vpliva na ves ostali svet. Vse evropsko časopisje se peča danes z dvema pojavoma: Z delovanjem sovjetov v Rusiji in Gandijevim pokre-tom v Indiji. Sovjeti hočejo v petih letih Rusijo preosnovati, njeno življenje hočejo postaviti na nove temelje. Velikopotezen gospodarski načrt se vrši pred očmi Evrope. Rusija je vrgla na svetovni trg lesni materijal v velikih množinah in po cenah, ki zlahka konkurirajo evropskim. In. čudo: Evropski kapitalist kupuje les od boljševikov, svojih sovražnikov. Enako kot z lesom, hočejo tudi z žitom. Zato povsod odpravljanje kmečkih posestev in uvajanje kolektivnih gospodarstev. S smotreno produkcijo žita hoče Rusija osvojiti evropski trg. Posledice bi bile nedogledne. V Indiji je danes v ospredju Gandijev osvobodilni pokret. Osvoboditi hoče Indijo gospodarstva angleških kapitalistov, njegov boj velja pa tudi kapitalizmu sploh. Originalna je Gandijeva beseda: »če zrušim kapitalizem, spremenim le časovno obliko; uničiti ga pa ne morem pri korenini, če mu ne postavim nasproti ni kak ega odpora.« Vzhod si je postavil visoke cilje. En njegov del jih hoče uresničiti s silo, ‘drugi s pasivno resi st« n oo, Vzhod se probuja. Zemlja, ki je živela do danes sama zase in se razvijala, je stopila v ospredje. Evropa še ni pozabila izreka: Ex oriente lux — z vzhoda luč! Kar je včasih pričakovala od mongolskih narodov, se poraja v novi obliki. Zapadna Evropa je okamenela in ne ve, kje je rešitev. V sebi ne najde ustvarjajočih sil. Živi brez velikih ciljev in brez nalog. Govori o razorožitvi, pa gradi bojne ladje in vliva topove. Ludstva gladujejo, diplomati pa razpravljajo na sejah o ne-življenskih stvareh, ki ljudstvu niso v prid. Velike države diktirajo malim. Evropa se stara, postaja otročja. Njeno gospodarstvo doživlja k rab. Od časa do časa privleče liberalna Evropa na dan svojo krščansko tradicijo in se ponaša s krščansko kulturo. Kje pa je ta kultura? Evropi je tudi religija fonnelna vna-njost. Njena duša pa živi v denarnih poslih. Kaj morejo danes pokazati evropski kristjani velikega, ustvarjajočega? Resnico je povedal Indijec, ki je rekel Evropcu: »Vi nam ne morete nuditi ničesar boljšega, plemenitega. Imate v krščanstvu dobre nauke. Vaša dejanja pa so slabša kot dela bramanov.« Vzhod kaže pot dela in žrtvovanja ter zatajevanja. Vzhod je Evropi opomin. Če Evropa noče propasti, mora ven iz doktrinarstva in učenjakarstva. Vsak zaveden delavec je član Jugoslovanske strokov, zveze, Krekov« mladine in »Krekove knjižnice«! Jugoslovanska strokovna zveza. ★ Vsem članom in članicam veselo Alelujo želi načelstvo! ★ Železničarski vestnik. Vsem članom želi vesele velikonočne praznike — Prometna zveza. Polaganje strokovnih izpitov še pred namestitvijo. V »Službenem listu« št. 11.—12. ex 1930 je ljubljanska direkcija razglasila sledečo naredbo: »Z naredbo št. 69 v »Službenem listu« št. 30 z dne 27. julija 1929 se je naročilo vsem postajam, naj že pri sprejemu delavcev skrbijo, da bo naraščaj nižjih uslužbencev tudi glede osnovne šolske izobrazbe in potrebne inteligence popolnoma ustrezal službenim potrebam ter da naj se na sistemiziranih mestih vporabijo le sposobni delavci. Pri strokovnih izpitih, ki so se vršili po postavitvi v pripravljalno skupino, pa se je ponovno ugotovilo, da se kljub na-redbi uporabljajo na teh mestih še vedno delavci s tako pomanjkljivo šolsko izobrazbo in tako malo inteligenco, da oči-vidno nikoli ne bodo sposobni, napraviti strokovni izpit z dobrim uspehom in uspešno vršiti poverjeno službo. Da železniška uprava zanesljivo dobi za službo primeren in sposoben naraščaj, je zato potrebno, da se že pred postavitvijo v pripravljalno skupino ugotovi sposobnost delavcev, ki se uporabljajo na sistemiziranih mestih. To se bo doseglo z uporabo določbe Čl. 28 »Pravilnika o polaganju strokovnih izpitov«, ki dopušča, da smejo polagati izpite tudi delavci, v kolikor imajo kvalifikacijo za dotično kategorijo. Zato se strokovni izpiti za stalnost ne bodo vršili več, kot dosedaj, šele v roku treh let po postavitvi v pripravljalno skupino, marveč pred, ali pa takoj po uporabi delavca na sistemiziranem mestu. Če bo izpraševalna komisija pri strokovnem izpitu ugotovila, da delavec nima potrebnih sposobnosti, se bode izmenjal z drugim, sposobnejšim delavcem. Delavci, ki imajo potrebno kvalifikacijo, smejo polagati strokovni izpit pred namestitvijo na sistemizirano mesto. Na izpraznjena sistemizirana mesta morajo edinice nameščati načeloma v prvi vrsti tiste delavce, ki e imajo potrebniž strokovni izpit in sicer kronologično po dnevu položenega izpita. Šele, ako takih ni, se smejo namestiti šele delavci brez izpita, ki pa morajo napraviti izpit za svojo stroko po namestitvi na sistemizirano mesto in sicer najkesneje v roku, ki ga določa »Pravilnik za polaganje strokovnih izpitov«. V pripravljalno skupino se bodo odslej postavljali prvenstveno oni delavci, ki bodo že imeli strokovni izpit. O tej naredbi naj se dokazno obvestijo vsi delavci, če so na sistemiziranem mestu ali ne, in pozovejo, da naj se pripravljajo na strokovni izpit. Pri večjih edinicah naj ee ustanovijo za nje pripravljalni tečaji, kot določa to naredba štev. 45 v Službenem listu št. 17/18 z dne 4. 5. 1929. Delavci, ki sosedaj še na sistemiziranih mestih, morajo napraviti strokovni izpit v enem letu po objavi ie naredbe, sicer se bodo nadomestili z drugimi delavci, ki bodo v tem času položili izpit z dobrim uspehom. Da pa doseže odredba takoj svoj namen in da dobi železniška uprava v pripravljalno skupino že to leto le dejansko sposobne moči, naj šefi edinic tapoj predložijo po šefih saobračajne službe odseku 11/1 pismeno izjavo, če so delavci, katere uporabljajo na sistemiziranih mestih, sposobni, da bodo v tem letu z dobrim uspehom položili izpit ali ne, ter če so marljivi in vestni. Za nepristranske in vestne podatke v teh izjavah so odgovorni šefi edinic osebno. Ker se mora uslužbenec, ki po postavitvi v pripravljalno skupino ne napravi strokovnega izpita, po zakonu o državnem prometnem osobju odpustiti iz službe, ni ta odredba le v prid upravi, marveč tudi uslužbencem samim.« Razpisano je I. službeno mesto čuvaja proge na vlakojavilnici št. 3 v območju prog. sekcije Jesenice. Upravno stanovanje je na razpolago v čuvajnici št. 58 proge Kranj—Podnart—Kropa. Prošnje je predlagati do 24. aprila t. 1. Ševt. 1722, 1, 111/30. 11. službeno mesto čuvaja proge z zaporniško službo na čuvajnicah št. 28 in 34 ter obhodom proge med Dobovo in Videm—Krško. Upravno stanovanje je v čuvajnici št. 27 nied postajama Brežice in Videm—Krško. Prošnje je predlagati do 24. aprila t. 1. Štev. 1896, 111/30. Skupina Maribor. Po občnem zboru je začel odbor zopet živahno delovati. Na zadnji seji se je sklenilo, da se dosedanja praksa uradnih ur obdrži in to vsak ponedeljek in četrtek zvečer od 6 do 7 je v društvenem tajništvu na Koroški cesti 1 naš tajnik, ki daje potrebna pojasnila, nasvete itd. Razumljivo je, da se ob tej priliki lahko plačuje članarina. Vsako nedeljo od 9 do 11 je pa v tajništvu tov. blagajnik, ki istotako vrši orga-nizatorično dolžnost. Po potrebi prihaja navedene dni v tajništvo tudi tov. predsednik, oziroma tudi drugi odborniki. Na ta način hočemo doseči, da bode naše tajništvo nekako središče našega gibanja in to tembolj, ker imamo v tajništvu mnogo evropskega časopisja od nam sorodnih železničarskih organizacij, katerega ni dobiti nikjer v Mariboru in iz katerega se jasno zrcali položaj železničarjev drugih evropskih držav. Na zadnjih sestankih, ki so se vršili meseca januarja in februarja in ki so bili obilno obiskani, se je pokazala nujna potreba, da se naj ti sestanki mesečno vršijo tudi nadalje. Radi tega se je sklenilo, da se bodo ti sestanki v bodoče vršili ob nedeljah in to vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9 v dvorani na Koroški cesti št. 1. Ker so se ti razgovori zelo dobro obnesli in ga članstvo deluje tem tesneje z odborom, vabimo vsakega posameznika, na- šega člana, da se teh sestankov udeležuje v Čim večjem številu. Odborove seje skupine se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 7 v tajništvu. Ako je na ta dan praznik, seja odpade. Seje so javne in pristopne vsemu članstvu. Pričakujemo. da se članstvo tfidi sej pridno udeležuje. Skupina Maribor. Redni mesečini sestanek članov mariborske skupine se bo vršil v nedeljo .27. aprila ob 9 dopoldne na Koroški cesti št. 1. Vabimo tovariše, da se sestanka v čimvečjem številu udeleže. na dan 27. aprila občni zbor ob 15 popoldne v Prosvetnem domu v Bohinjski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegata osrednjega odbora, 2. poročilo predsednika, 8. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. poročilo nad,rf>rnega odbora, fl. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Vsi člani skupine se pozivajo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. V slučaju nezadostnega števila navzočih članov se bo vršil občni zbor pol ure kesneje ne glede na število članstva. Skupina Rakek. Dne IS. t. m. se je vršil na Rakeku ustanovni občini zbor skupine Rakek, na katerem so bili izvoljeni sledeči člani: predsednik Urbič Anton, zvaničnik 1. podpredsed. Smuk Ivan, uradnik III. blagajnik Kavčič Jakob, zvaničnik Ii, tajnik Kac Štefan, zvaničnik II. odbornika Kranjc Franc, prem, delavec, Šuštaršič Franc, zvanič-nik II, nadzorni odbor Tavčar Jože, uradnik III, Pirman Matija, stroj, delavec. Razsodišče: Bajc Ivan, zvaničnik II, Marinšek Franc, ijvaničnik I. Mihevc Tomaž, kret. delavec. O poteku ustanovnega. občnega zbora bomo poročali prihodnjič. Plačilnim Logatec. Dne 11. maja ob 16 popoldne se bo vršil v gostilni Marije Iglič v Dol. Logatcu ustanovni občni zbor skupine Logatec s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegata osrednjega odbora. 2. volitev odbora: predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika, 3. volitev nadzornega odbora. Pozivajo se vsi tovariši, člani plačil-nice, da se občnega zbora polnoŠtilno udeleže. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem Prometni zvezi za nakazano n\i podporo v moji bolezni. — Kranjc Miha. Lesni delavci Prevalje. Tukajšnja lesna industrija d. d. »Korotan« je meseca januarja odpustila 10 delavcev z izgovorom, da se bo delalo v manjšem obsegu. Pri tem ni imela nikakega obzira, da bi upoštevala dejstvo, da smo bili sredi zime, ko ni mogoče dobiti drugje zaslužka. Komaj je pa minulo dva meseca, je že drugačen položaj zahteval, da se je uvedel 11 urni delovni čas in (akord, kateri je pa zopet tako diktiran v plači delavcem, da v 8 urah ni mogoče toliko zaslužiti, da bi se preživel. Torej prej so odpuščali delavce, sedaj pa priganjajo na 11 ur na dan. Tudi ni vsak na jasnem, koliko zasluži pri akordu. — Delavstvo, zaposleno pri tem podjetju, naj se že enkrat zgane in združeno nastopi za svoje pravice. Smo za pravično ureditev delovnih razmer in poštene plače za pošteno delo. Lesni I delavci v organizacijo! Naročnikom! Iz uprave. Vsem naročnikom, ki nam dolgujejo naročnino, smo v predzadnji številki priložili položnice Za poravnavo naročnine. Ta številka je zadnja, ki jo dobe še vsi naročniki. Prihodnjič ustavimo list vsem onim, ki ne bodo poravnali naročnine. Krekova mladina. Vesele velikonočne praznike želimo vsem krekovcem in krekovkam in Borcem, kakor tudi vsem prijateljem našega pokreta. — Centrala Krekovih družin. Celje. Redni občni zbor družine se je vršil 9. aprila, na katerem smo sprejeli nova pravila in storili sklepe za nadaljnje delovanje. Vrhnika. Zapustila sta nas dva člana, ki sta odšla k vojakom. Tovariši smo se poslovili od njih na sestanku, ki se je vršil 10. aprila. Bilo je res tovariško razpoloženje. — Živi! Ti bodi prvi! Mnogokrat naletiš pri ljudeh v gibati ju in delu za organizacijo na misel: »Pa zakaj bi ravno jaz šel zraven in zabijal čas; saj tudi ta in ta ni zraven.« Ti nesrečni oziri na ljudi so naš največji nasprotnik. Ali ni tudi pri tebi večkrat tako, prijatelj, ki bereš »Delavsko Pravico«? Dobro veš, kakšni so ljudje, ki so ti v spotiko pri idealnem delu: Slabe narave, omahljivci, mlačneži in veš, da še nikdar in nikjer niso nič napravili, ampak le povsod ovirali. Niso junaki, ampak strahopetci in zajci, ki se boje vsake žrtve. Ali se nič ne sramuješ, da kažeš nanje in da .so ti v zgled, tebi, ki poznaš njihove slabosti in nezmožnosti. Ne čakaj nanje, ampak ti sam bodi prvi! Pa ne prvi pri uživanju in nasladi, ampak pri delu, žrtvovanju svojega časa za boljšo delavsko bodočnost. Pa boš rekel: Slab sem. Nisem govornik, nimam zmožnosti, da bi napravil toliko dobrega in koristnega, kolikor bi rad in imam voljo. Tovariš, vsega tega se ne boji Kristus ni vprašal učencev, kakšne zmožnosti imajo in kakšnega rodu so. Vprašal jih je za njihovo vero. In ko je zdravil, ni vprašal bolnika nič drugega kot: Ali veruješ? Vera in zaupanje zmaga. Tudi s teboj, prijatelj, je tako. Kdorkoli si: Vprašaj se najprej, ali veruješ v zmago po boju, ali veruješ v delavske ideale, v ideale delovnega ljudstva, ali veruješ v svojo odločnost. In če je tvoj odgovor: da, potem bodi tudi tvoj sklep: Začeti moramo in tudi, če začnem j a z prvi; začeti pa moram! Ne oziraj se na druge. Pri tvojem delu, pri delu za strokovno organizacijo, njen list in naše gibanje naj te vodi le vest in odgovornost pred Bogom in ni-kakšni drugi oziri. Ti, ki si mož ali močan fant, ne-omahljiv, odločen, zvest ideji, ki nosiš v srcu čut odgovornosti: Na tebi je, da izpelješ, česar drugi v Tvojem kraju ali krogu niso izvršili. Ti, ki imaš vero in ne poznaš ozirov, spomni se dr. Krekovih besedi: Začeti je treba; vedi, da moraš biti prvi povsod, kjer manjka delovnega človeka in začni z delom prvi! — Jože Bor: Prva služba. (Konec.) Tedaj se je vrnil sluga: »Izvolite!« mi je še pokazal skozi odprta vrata in jaz sem preplašeno vstopil v sobo. Črno pohištvo, skozi zavese tenak pramen solnčnega žarka, ki je padal na pisalno mizo, za katero je sedel zalit obraz in črne, prodirajoče oči — — pa mehka preproga pod mojimi nogami vse to je udarilo vame, da nisem upal izpregovoriti nobene besede. »Kaj jek se je oglasil gospod Koto-riba s tenkim, nosljajočim glasom. »Tole pismo sem prinesel od svojega očeta,< sem odgovoril s trepetajočim glasom in sem se čudil, kako tuj je bil odmev mojih foesed. Debela roka se je stegnila, zašumelo je in gospod Kotoriba je spregovoril: »Da, hm, zdi se mi, da sem vašemu očetu nekoč obljubil službo za vas, kajne, saj ste vi Kopriva iz Borovnice. »Sem!« sem prijazno potrdil. Glej, glej, kako je ljubezniv! »Vaša starost?« me je vprašal nenadoma gospod Kotoriba. »Osemnajst let.« »Imate maturo?« je nadaljeval. »I)a, maturo na ...« »Je oče zdrav?« »Hvala Bogu — je!« sem se razveselil, sedaj je jasno: spomnil se je oče-ta, obljube, mladih dni, joj, Janez, to bo oče vesel zvečer, ko se vrneš z veselo novico. Obraz se mi je razjasnil in že sem drugače gledal ravnateljev obraz, bel se mi je zdel, dober, usmiljen — še pleše nisem hotel opaziti... Gospod Kotoriba pa je umolknil. V roke je vzel pero in jel pisati, včasih je postal, pogledal proti oknu, od koder se je kakor iz daljave čulo šumenje ljudi in voz. Jaz sem stal in se čudil. Čemu ne izpregovori ničesar, kaj piše, kaj premišljuje? Toda gospod Kotoriba je pisal, pisal in se ni zmenil za me. Kaj je to? sem mislil. Stojim tu, čakam, pismo sein mu dal, on pa molči, ko me je že tako rekoč sprejel. Ura na steni je tiktakala, ko da čujem vsako dolgo minuto se mi je zdelo; noge so se mi jele tresti, čudna groza mi je planila v srce. Zakašljal sem in dejal: > Gospod!« Tedaj se je gospod Kotoriba sunkoma obrnil. Pogledal me je z mrzlim pogledom in se začudil: ' Kaj ste še tu?« Omahnil sem in okno je poskočilo v prečudnih vijugah. Stene so padle na me, pisalna miza se je zavrtela. »Službe sem prosil.« Gospod Kotoriba je vstal in stopil k meni ter mi podal roko. Nehote sem segel po njej, vsa mrzla je bila in potna. Stresel mi jo je in rekel s počasnim, odrezanim glasom: >Pa pozdravite očeta!« Prebledel sem: ; »Pa služba?« »Služba!« se je nasmejal, »služba, kako naj vas porabim? Kam naj vas dam, ki imate maturo. Hm. Bomo videli, bomo videli...« in se je obrnil. Sam ne vem, kako sem prišel iz sobe v hodnik in na mramornate stopnice — — težko mi je udarjalo v sencih, le ene misli se točno zavedam, ki pa je bila grenka in nepričakovana: dosedaj si govoril o proletarijatu, sedaj si sam uned njimi, človek, na prodaj postavljeni, a nekupljeni človek brez posla! Zunaj je sijalo zlato, vroče julijsko solnce in veselo je pel avtomobil po beli cesti. Delavci! Proletarci! Pravkar so izšle od Martina Andersena ki jih mora poznati in imeti vsak zaveden proletarec! Službene razmere in plače banskih cestarjev. Težka skrb se polašča banskih cestarjev, kako bodo preživljali sebe in svoje družine s prejemki, ki so jim odmerjeni. Upravičena je ta skrb, saj mora biti vsakemu jasno, da s tako pičlo odmerjenimi prejemki ni mogoče vzdržati najskromnejše eksistence. Dosedanje službeno razmerje in prejemki bivših oblastnih sedaj banskih cestarjev sta urejali dve uredbi in sicer posebej za ljubljansko in mariborsko oblast. Dne 8. julija 1928 je stopila v veljavo začasna uredba o službenem razmerju in plačah oblastnih cestarjev ljubljanske oblasti. Dne 26. oktobra 1928 pa je bivši oblastni odbor izdal definitivno uredbo, katera je določala za cestarje sledeče pravice: Osnovna plača je znašala do prvih petih službenih let 100 dinarjev, od pet do deset službenih let 200 Din, od 10 do 15 300, od 15 do 20 let 350 Din, nad 20 službenih let 400 dinarjev. Osebna dravinjska doklada je znašala 500 Din mesečno. Rodbinska doklada za ženo 50 Din ter za vsakega zakonskega ali poza konje nega otroka dc dovršenega 14. leta 30 Din. V slučaju bolezni je imel cestar pravico prejemati 26 tednov polno plačo. Zaradi visoke starosti, bolezni ali nezgode za službo nesposobnim cestarjem je uredba določala posebne starostne preskrb-nine, in sicer: po 10 do 15 službenih let 250, od 15 do 20 službenih let 300, od 20 do 25 350, od 25 do 30 400, od 30 do 85 450, od 35 do 40 500, po 40 in več letih 550 Din mesečno. S prvim januarjem 1929 je stopila v veljavo uredba o službenem razmerju cestarjev mariborske oblasti. Uredba mariborske oblasti je bila v ostalem v skladu z uredbo ljubljanske oblasti. Razlika je obstojala le pri osnovnih plačah, ki so bile višje kot v ljubljanski oblasti in sicer do prvih 5 sluffb. let 200, od 5 do 10 250, od 10 do 15 300, od 15 do 20 350, od 20 do 25 400, nad 25 let 450 Din. Ker so bivše oblastne samouprave prevzele tudi nekatere državne ceste v oskrbo, je bilo treba rešiti vprašanje službenih prejemkov cestarjev tudi na teh cestah, ker so prejemali kot državni cestarji znatno višje plače oz. doklade. Mariborski oblastni odbor je to vpraša- nje rešil na ta način, da so cestarji pre-stopivši iz državne v oblastno službo obdržali vse ugodnosti, ki so jih imeli oziroma bi jih še pridobili, če bi ostali v državni službi. Gorenji uredbi sta se izvajali, dokler niso prešle oblastne ceste in s tem tudi cestarji pod bansko upravo. Pri tej preuredbi so cestarji zopet nazadovali s svojimi prejemki. Zlasti oni, ki so bili prevzeti od države. Zakon o banski upravi, § 31., določa, da noben banski uslužbenec ne sme prejemati višjih plač kot so določene za državne uslužbence. Ce bi banski cestarji obdržali ugodnosti kot so jih imeli državni cestarji, predno je bila izdana ministrska uredba, o kateri smo svoječasno veliko pisali v našem listu, bi bili cestarji razmeroma dobro preskrbljeni. Toda ministrska uredba o službenih razmerjih in prejemkih državnih cestarjev z dne 3. junija 1929 ukinja družinske doklade, pokojnine in definitivnost vsem cestarjem. Največja plača (z vsemi dokladami), ki jo more doseči cestar po 40 letnem službovanju, maša 950 Din. Le državni cestarji, ki so imeli, ko je stopila uredba v veljavo, nad 10 službenih let, so obdržali dotedanje ugodnosti. So pa tudi cestarji, ki so že 15, 20 in več let služili na državnih cestah, pa so kljub temu izgubili vse pridobljene pravice. To so oni cestarji, ki so služili na cestah, katere sta prevzeli oblastni samoupravi in sicer predno je izšla ministrska uredba. Ko je izšla ministrska uredba, so bili ti cestarji že v oblastni službi in zato niso bili pre-vedni po tej uredbi. Jasno je, da se je tem cestarjem zgodila velika krivica, ker bi morali obdržati vse tiste ugodnosti, ki jih imajo državni cestarji, kateri so imeli na dan, ko je stopila uredba v veljavo, nad 10 službenih let. Kakor izvemo, se pri banski upravi pripravlja nova uredba o službenih razmerjih in plačah banskih cestarjev. Toda nova uredba ne bo spremeniia sedanjih mizemih dohodkov cestarjem, ker to preprečuje že zgoraj omenjeni § 31. zakona o banski upravi. Veliko vprašanje pa je, če bo mogoče naloge, ki jih imajo cestarji, prilagoditi temu paragrafu. Nameščenci v strokovno organizacijo! V Ljubljani imamo edino jugoslovansko krščansko nameščensko organizacijo. Po spremenjenih pravilih, ki čakajo le še potrditve oblasti, razteza svoje delovanje na ves državni teritorij. Pravila omogočajo čim avtonomnejše krajevno delovanje organizacij in v bodočnosti bo seme, ki je bilo zasejano v Ljubljani, zrastlo v močno drevo. Nameščenska organizacija je to. Proletarski strokovni pokret doseza uspehe le, če je organiziran strogo po strokah. Ljudje istega poklica se močneje organizirajo in bolj drže skupaj, ker se bore za čisto konkretne stvari, za vprašanja dnevne eksistence, kot pa, če bi se zbrali v organizacijo ljudje vseh strok. Zato jž dolžnost vsakega nameščenca, da se organizira v svoji stroki, v društvu svoje stroke, ki stoji potom centrale (pri nas Jugoslov. strok, zveze) v sklopu celotnega strokovnega pokreta. Kdo pa je nameščenec in kdo spada v »Zvezo privatnih in trgovskih nameščencev?« Še najbolj široko zagrabimo, če vzamemo in usvojimo pojem iz zakona o pokojninskem zavarovanju, ki pravi, da je nameščenec oni (ki daje svojo silo v najem delodajalcu na podlagi kakršnegakoli delovnega razmerja), ki ima poklic uradniškega značaja ali pa redoma izvršuje pretežno duševno službeno opravilo. Duševna opravila so: opravila z vzgojo in poučevanjem, izvrševanje svobodnih umetnosti brez obzira na umetnostno vrednost del, vod- stvo obratov, obratnih oddelkov ali poslovalnic, višje nadziranje drugih oseb (delovodje, poslovodje, pazniki, polirji. upravitelji skladišč, preizkuševalci in prevzemalci blaga, višje gospodarsko, gozdarsko, lovisko in vrtnarsko osebje, kot so pazniki na posestvih, gozdni pazniki, revirski lovci), pisarniška in kontorska i služba (služba dopisovanja, zapisovanja in prepisovanja stenogramov, računska in blagajniška služba, vsako delovanje v odvetniških in notarskih pisarnah), višja kupčijska služba (pridobivanje naročil, ponudb in nalogov). Privatni nameščenci so vsi oni, katerim delodajalec (država, občina, samouprava) ne zagotovi vsaj istih ugodnosti, ki so odrejene po zakonu in torej spadajo pod pokojninsko zavarovanje, ki ga izvaja pri nas pokojninski zavod. Vsakdo torej, ki izpolnjuje te pogoje, je privatni nameščenec. Naša organizacija pa ni samo organizacija privatnih, ampak tudi trgovskih nameščencev. Ti so oni nameščenci, Tči imajo opraviti s trgovskimi posli potom direktnega kupovanja in prodajanja v trgovinah vseh vrst. Ko smo to povedali, bo pač lahko presoditi vsakomur, kje se naj organizira, kje naj išče istih borcev za pravice svojega stanu. Strokovna organizacija privatnih in trgovskih nameščencev J. S. Z. pa naj raste in se širi! Če količkaj veljaš, bodi njen agitator! Veselo Alelujo želita vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem „Delavske Pravice“ Uredništvo in uprava Po svetu. Stanovanjsko vprašanje. Živimo v 20. stoletju, o katerem pravijo, da je stoletje vsestranskega napredka. In vendar, kako živi v tein stoletju oni, ki proizvaja in dela za družbo: delavec? Kmet ima svoj dom, obrtnik in trgovec tudi, kapitalist naravnost razkošen dom. Samo delavec ... Njegovo brezdomstvo ga le še podžiga v mrž-nji proti onim, ki imajo in bivajo pod i lastnim domom. Družba pa se ne zmeni za njegovo stisko. Kadar je prišlo za delavstvo kaj dobrega, je prilšlo le po njegovem pritisku, sili. Svetovna vojna je zlasti stanovanjski problem potisnila še bolj v ospredje. Nastalo je vse polno zadrug, ki hočejo tej krizi odponnoči. Pa vendar: dosedanje delo ni še prineslo zadovoljivih uspehov. Delo sicer ni bilo brez uspehov, toda pomagano je bilo le onim, ki so že sami nekaj imeli in so potrebovali le še pomoči. Najbolj potrebnim pa ni nihče pomagal. Socialno najšibkejši najbolj občutijo stanovanjsko mizerijo in se je kakor pač morejo skušajo otresti. Le žalibog tega ne zmorejo. Obsojeni so na usodo, da so priklenjeni na hišnega gospodarja, kateremu plačujejo najemnino, ki je zanje previsoka in se ne morejo nikakor oprijeti tolažilne misli na varčevanje itd. Saj imajo komaj za kruh, za obleko pa že ne. Zanje torej zadružna pomoč ni rešitev. Občine so ponekod mnogo žrtvovale za rešitev stanovanjskega problema. Pri neupoštevanju človeške osebnosti pa smo zopet dobili celo vrsto stanovanjskih kasarn, mnogokje s tako velikimi in dragimi stanovanji, da zopet ne pridejo v poštev za široke plasti. Zato se je v njih ugnezdil meščan, da mu več ostane za druge stvari, proletarijat pa je ostal tam, kjer je bil: v barakah, vagonih in na cesti. Pomilovanja revežev je sicer mnogo, toda družba tudi ostane pri tem in ne gane korak dalje. Za stvari, ki jih lahko imenujemo nesocialne in luksurioz-ne, pa ljudem naravnost škodljive, gredo milijoni in milijarde, pri delu za rešitev ljudi iz bede pa vidi vsakdo sto in sto zaprek in to le vse za to, ker gleda vsak samo na svoj oseben interes. Prepričani smo, da bi bil stanovanjski problem kmalu rešen, če bi država, najvišja družabna zajednica, zastavila ves svoj vpliv in moč v njegovo rešitev. Kapital za zgradbo stanovanj bi se moral oprostiti obresti, ker je'to kapital, namenjen za socialne namene in ne za profit. Tudi gradbeno zadružništvo zasluži vso pomoč države. Cilj prave stanovanjske politike naj seveda ne bi bil zidati kasarne in ljudi mehanizirati, ampak pravi stanovanjski politiki mora biti vodilo klic brezdomcev: »Dajte nam dom in zraven košček zemlje, da nam ne bo treba bati se svojega doma m zahajati v gostilne!« Tudi pri nas imamo marsikje še palače, ki so si jih gradili bivši plemenitaši in graščaki iz zu jev in krvi svojih tlačanov in hlap- C?,V' , ,se ne vsa1 nekoliko popravile krivice, če bi se vse te palače upo-rf 1 ® 90cialno koristno za stanovanja, otroška zavetišča, vzgojevališča, invalid-mce itd.? - Ljubljanski delavec. Delavska založba. Obcm zbor Delavske založbe v Ljubljani se bo vršil 2. maja ob pol 8 zvečer v palači Delavske zbornice. Dnevni red: oročila načelstva in nadzorstva. Bilanca za leto 1929 Volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje nov občni zbor in bo sklepal ob vsaki udeležbi. - Dokaži svojo proletarsko zavest — bodi reden član »Krekove knjižnice«! Londonska koniereaca je dovršila pretekli teden svoje delo. Delegati velesil Amerike, Anglije, Japonske, Francije in Italije so se sporazumeli, da se ustavi graditev bojnih ladij do leta 1936., to je glavna točka. Sporazumeli so se nadalje tudi glede podmornic. Francija in Italija nista pristopili k celotnemu paktu. Konferenco samo in sklepe je izsilila le medsebojna bojazen držav, ki so zadnji čas žrtvovale za pomorsko oborožitev velikanske vsote. Nemška vlada ima težavno stališče. Stranke, ki jo sestavljajo, nimajo za seboj večine v parlamentu in je tako vlada navezana le na zaupanje levega krila nacionalistov, ki so se izmuznili strankarski diktaturi predsednika Hu-genberga. Pri glasovanju prodre vlada le z nekaj glasov večine. Komunisti izvajajo stalno obstrukcijo. Padec vlade bi imel za posledico nove volitve, katerih se pa stranke sredine boje. Avstrija je živahna. Vodstvo krščansko socialne stranke je odložil dolgoletni načelnik dr. Seipel. Oficielni vzrok je zdravstveno stanje, faktični vzrok pa je ta, da bo imel sedaj proste roke za delo izven stranke. Znane so njegove simpatije do avstrij. fašistov — Heim-vvehrov. — Socialisti hočejo pokazati, da po zadnjih ustavnih borbah niso prav nič oslabeli. Zato prireja njihov Schutzbund dobro uspele manifestacije. — Avstrijski, predvsem koroški šovinisti pripravljajo za obletnico koroškega plebiscita velike manifestacije, ki po vsem videzu ne bodo pospeševale zboljšanja razmer med Slovenci in Nemci. Italijanski diktator Mussolini razpre-za pridno svojo mrežo naprej. Ratificirala se je italijansko - avstrijska prijateljska pogodba, zaradi katere je obiskal Rim sam dr. Schober, predsednik avstrijske vlade. — Madjarski diplomat Bethlen se prav tako mudi v Rimu zaradi sklenitve nove pogodbe. Bivši madjarski ponarejevalci denarja zopet stopajo na javno pozorišče. Knez Windischgratz celo kandidira v poslansko zbornico kot pristaš legiti-mistov. Gandijevo osvobodilno gibanje doseza višek tako vsled dejanj voditelja kakor tudi zaradi potrpežljivosti angleških oblasti. Kršitev solnega monopola kot tudi bojkot vsemu angleškemu blagu se vedno bolj širi. Vlada indijskih množic pri manifestacijah ne ovira, pač pa je aretirala in obsodila posameznike. Sedaj, ko zahteva minister za kolonije izpolnjevanje zakonov, se pričakuje aretacija samega Gandija, ki to dejanje naravnost izsiljuje. Pričakuje namreč, da bo gibanje zavzelo s tem najširše dimenzije, dočim vlada upa, da bo potem gibanje ponehalo. Gandi je združil v boju proti Angležem vse Indijce brez ozira na kaste. Armence, ki so katoliške vere, je sklenila turška angorska vlada iztrebiti, ker se nočejo turketizirati. Turki seveda govore o Armencih kot razbojnikih, resnica je pa le to, da se1 Armenci, kolikor jih še niso Turki poklali v prejšnjih in nedavnih preganjanjih, krčevito bore za svojo eksistenco in zemljo proti tlačiteljem. Anglija in Rusija sklepata trgovinsko pogodbo. Pri volitvah v južni Avstraliji napovedujejo zmago delavske stranke in poraz liberalcev. Osemurnik — mednarodni zakon. 14. zasedanje mednarodne konference 7.a delo bo posvečeno razpravi o drugem delu konvencije o delovnem času. Pri tej priliki je mednarodni urad dela v Ženevi izdal tako zvano modro knjigo z odgovori na vprašanja, ki so bila o tein predmetu stavljena posameznim državam lani. Od 29 odgovorov je 18 držav izjavilo, da so za predloženi načrt. Med temi državami so Nemčija, Francija, Italija. Šest držav je priporočilo razne izpreniembe. Pet držav, med njimi Velika Britanija in Japonska, pa so mnenja, da za enkrat ni mogoče v tem vprašanju določiti obvez mednarodnega značaja. Načrt konvencije upošteva vse te odgovore in določa delovni čas na 48 ur na teden. Po pravilu naj delovni čas ne presega 8 ur na dan, v izjemnih primerih pa ne 10 ur. Delovni teden ne sme trajati dalj kot 48 ur. Načrt predvideva nadalje mednarodno preiskavo v vseh državah. Preiskava naj se nanaša na delovne pogoje v industriji, hotelih, restavracijah, gledališčih in podobnih podjetjih. Anketa naj bi trajala 4 leta, a njena poročila bi se dostavljala mednarodnemu uradu dela. Cez hribe in doline... Bohinjska Bistrica. Dovoli, tovariš urednik, da se tudi lesni delavci iz Bohinja enki-a-t oglasimo in povemo naše težave. Letošnja zima je bila sicer mila, toda za Bohinjce bi bilo boljše, da bi bila bolj ostra. Tako pa šo morale odpasti vse tekme in prireditve, ki so bile napovedane, odpadel je pa tudi dobiček, kateri gotovo ne bi bil majhen, ako bi prišli tujci. Letošnja zima je pa tudi razočarala naše lesne trgovce, ker jim bo ostalo precej lesa v gozdu vsled tega, ker je bilo premalo snega za vožnjo in še ta, kar ga je bilo, je prezgodaj skopnel. Pa tudi za blago, ki je pripravljeno za prodajo, ni nobenega zanimanja. Obeta se torej kriza v lesni industriji, ki bo imela strašne posledice za delavce lesne stroke. Trgovci še že sedaj razgo-vairjajo o velikih »izgubah«. Toda mi nimamo namena sočuvstvovati s temi magnati, kajti ni se zanje bati, da bi od lakote umirali. Kajti od večnih »izgub«, katere delajo po vojni, so spravili skupaj prav lepo premoženje. Ker pa izhajajo naši magnati večinoma iz proletarskih vrst, se bodo vrgli na delo v druga podjetja, ako zastane lesna industrija, kajti brez pridobivanja »izgub« ne bodb mogli vzdržati, ker so sedaj navajeni delati, še bolj pa priganjati. IJhliiho pa še nekaj, kar bomo tu povedali. Morda bo kdo rekel, da ni lepo in socialno, ako smo dfelavoi prisiljeni nastopati proti delavcem. Toda naše mnenje je, da ljudje, ki Ijih vodi sama sebičnost, nimajo pravice nas obsojati. Dogaja se že to vsa leta po vojni, toda do danes smo molčali. Je pa bilo že med tem časom mnogo slufcajev, ko je bil navaden delavec brezposeln, videl si pa drugje delavca, ki je delal po dva šilita na dan. Na delovnem trgy stoiji armada brezposelnih. Vse državfe sveta zdravijo to bolezen. Delavstvo se bori za osemurni delavnik. Naši železničarji pa se ne brigajo za to, oni smatrajo osemurni delavnik le zato, da se potem, ko so prosti, vržejo na delo na tukajšnje žage ali pa k nakladanju vagonov. Seveda delodajalec rajši vidi, da mu dela človek, ki ga ni treba prijaviti zavarovanju, ker je že pri železnici zavarovan. Torej za gospode je profit siguren, za delavca pa izguba, ker dokler bo delavec imel take konkurente, bo moral delati za vsako plačo, če sploh dobi delo. Trpi pa tudi delavsko zavarovanje, ker če bi drugi delavci delali, bi jih moral podjetnik zavarovati, ki jih sedaij ne. Nič ne bi imeli proti temu, ako bi ti ljudje imefli doma gladno družino in ne bi mogli izhajati s svojo plačo. Toda med temi sebičneži se naihajajo taki, ki imajo že lepo število let službe pri železnici, otroci že doraščeni ali pa jih sploh nimajo. In taki ljudje, ki imajo stalno službo, so zasigurani za starost, še silijo v drugo deilo, čeprav vedo, da je baš v lesni industriji na stotine delavcev v zimskem času brezposelnih. Kadar pride tak človekoljub od dela, ki ga vriši pri železnici, se prelevi iz službene uniforme v »civil«, glavo pokrije z revnim klobukom, prepaše se s staro žakljevino in hajd na delo, na drugi šiht ob istem dnevu. Ako bi ga videl tujec takega, se mu mora v srce zasmiliti. Ti ljudje vedo, pa se ne zavedajo, da je v Sloveniji mnogo delavcev brezposelnih, ki bi radi delali, da si zaslužijo vsaj vsakdanji kruh. Tukaj pa vidimo, da se tistemu, ki ima malo, še tisto vzame pa se da onemu, ki ima že nekaij, da ima potem še več. So častne izjeme med temi železničarji, ki imajo številne družine pa Najnovejša zaloga šivalnih strojev, ko* les, gramofonov, velika izbera gramofonskih plošč (slovenske pesmi, kupleti, koncerti ter plesi itd.). — Cene nizke! Na obroke) CENTRA JESENICE Kralja Petra cesta šle v. t98 mm 30ZE M9HKEŽ, JESENICE Solidna postrežba. Dobi se tudi na obrobe. Oglefte si stalno radio razstavo! dokažejo, da čutijo delavsko. Delavska javnost pa naj presodi, ali smo bili upravičeni to napisati ali ne. 2ene nas skrb, kaj bo z lesnim delavstvom, ako si bo Rusija res osvojila lesni trg, kar bo huda konkurenca in se bo poznalo tudi pri nas. Resnično nas skrbi kaj bo v bodočnosti? Ali bomo imeli sploh kakšen zaslužek? Zato pa ti, lesni delavec, ki si najbolj izkoriščan in najslabše plačan, dvigni se iz mrtvila, organiziraj se, kajti le organizacija je tista sila, ki bo priborila tudi tebi kdaj boljši kos kruiha in boljše delovne pogoje. Združi se torej, dokler je čas. — Organizirani lesni delavci iz Bohinja. Vevče. 20 letni jubilej dr. Drča. Te dni je minulo 20 let, odkar redno zahaja med nas, lajšat nam in našim družinam telesne bolečine naš zdravnik g. dr. B. Drč. Ni to lahek posel, to sprevidimo kljub temu, da tudi delo v papirnici ni lahko. A čim težje je naše delo, tem težavnejše so ordinacije g. dr. Drča. In kakb mu to gre, treba samo enkrat pogledati. Vsak ponedeljek, sredo in petek se zbirajo bolniki, ki težko pričakujejo svojega tolažilca in svetovalca. Rezko, a vendar polno socialne čuteč-nosti zvene njegova naročila in našveti, ki dajejo novega upanja in poguma izmučenim delavcem in njihovim svojcem. Kakb pa tudi ne bi, saj pozna že do dna vse razmere, saj je v njegovem delu in skrbi že druga delavska generacija. Prvo je dobil, a druga se vpeljava na težko krušno pot. On sam je pa tudi veliko pomagal, da se je z zadostnimi ordinacijami ustreglo želji in potrebam delavstva. Njegova je zasluga, da imajo tudi delavci in nameščenci izven papirnice, člani OUZD dostop k vevškim ordinacijam. Pri podjetju je dosegel, da so se zgradili lepi ambul. prostori. Dolžhost nam veleva in hvaležnost nas vežie, da se mu ob tej priliki s to skromno zahvalo oddolžimo. Njegova služba je težavna in nehvaležna, marsikaj mora »požreti« in težko je vzdržati. Spomniti se pa moramo ob tej priliki tudi njegovega pomočnika g. Deloren-cija, tvomiškega uradnika v papirnici, ki obhaja letos celo 25 letnico svojega službovanja pri podjetju in zvesto pomaga g. dr. Drču. Koliko pomoči potrebnih je trkalo na njegova vrata tudi v nočnih urah, da jim je izpiral in obvezoval rane in dajal nasvete. Zato jima ob tem jubileju iskrena zahvala z vročo žfeljo, da bi ju imeli še dolgo med nami. — Vevški delavci. Oče: No, Tinček, kar bi imel rajši, malega bratca ali majhno sestrico?« Tinček: >Ce vam je vseeno, oče, jaz bi rajši belega zajčka z rdečkastimi očmi.t Pacijeiit: >Gospod zdravnik, bojim se. da bi me spomin zapustil.c Zdravnik: »Potem pa prosim, da mi takoj danes plačate.« GRAMOFONI KOLO! Vse kar rabite, kupite dobro in po ceni v trgovini z mešanim blagom RADOSLAV DOLINAR Jesenice (letna nagrada popust 5%). Pierre 1’ Ermite: 16 j Kako sem ubila svojega otroka »Da, da, prav to ... »Gospa, lepo vas prosim, saj se ne zavedate kakšne ...« »Zagotavljam vam, da vaše organizacije ne bodo radi tega cisto nič trpele! »Gospa, moje organizacije ne žive ob takem kruhu!« Toda, pomislite, ko bi bili na mojem mestu!« »Ko bi bil ha vasem mestu, gospa, bi si rekel sam pri sebi: »Bog že bolje ve kakor jaz, kaj mora Dominik storiti; nikar se mu ne upirajmo!«« »Ali, če mi hoče vzeti sina!« »Gospa, sina tako in tako ne boste imeli več dolgo, naj vam ga vzame kakšna ženska ali pa Bog. Samo to je, da, če ga vzame Bog, vam bo to žrtev stokrat poplačal ... In lahko vam zatrdim, da je moja mamica srečnejša od vseh drugih žena; enako mi pripovedujejo skoraj vsi tovariši, kako srečne se čutijo njihove matere ... Pri nas duhovnikih je namreč tako, gospa, da ne ponujamo svoje ljubezni vsaki ženščini, zato pa hranimo v sebi dragocene zaklade, katerih nihče niti ne sluti, in jih darujemo onim, ki nam jih dovoljuje Bog ljubiti po človeško Obema je zmanjkalo besed in nastala je tišina. Vsakemu so vstajale'druge misli. Pa je spregovoril župnik Firmin: »Gospa, ali Dominiku lahko povem, da ste bili pri meni?« »Ne, ne, prosim vas, nikarte! Zato sem prišla tako zgodaj, da ne bi nič slutil.« »Tudi dobro, kakor želite.« »Zbogom, prečastiti, pa ne srdite se, da vas nadlegujem. Veste, to je 'bfl prvi sunek, ki me je snoči zadel naravnost v srce, ko sem se ga najmanj nadejala!... Oh, poriiilujte nas, uboge matere!« iNašprotfto, gospa, ;6