.LETO ni. LJUBLJANA, SOBOTA, 28. JANUARJA 1939. KMAMCZflA fcvilKA (lAM 1--DM UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornLca — Tel. št.: 35-29 — Pošt. čekovni račun št. 17.548 — NAROČNINA: Za člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 5. tekstilcev brez kolektivne pogodbe 23.000 Veljavnost 'kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo poteče z 31. 1. 1939 ter bo s 1. 2. 1939 nastopilo brezpogod-beno stanje, ker je bila dosedanja pogodba od ostalih treh strok, organizacij, ki so pogodbo podpisale, dne 31.12. 1938. odpovedana. PREDLOGI ZA NOVO POGODBO Strokovne organizacije so obenem z odpovedjo dosedanje pogodbe predložile predlog za novo, s katerim zahtevajo v glavnem: 1. Povišanje vseh tarifnih postavk za 15%. 2. Priznanje dopustov in zboljšanje socialnih ugodnosti delavstva. 3. Ureditev delavnega razmerja strojnikov in kurjačev. 4. Dopolnitev tarife s postavkami za novo uvedene oddelke, stroje in blago. 5. Reševanje lokalnih sporov in urejevanje lokalnih vprašanj direktno med organizacijo in podjetjem. 6. Možnost prilagoditve tarif draginj-skim spremembam brez odpovedi pogodbe. STALIŠČE DELODAJALCEV Pogajanja za novo pogodbo so se pričela dne 18. 1. in nadaljevala v četrtek dne 19. 1. Imenom zveze delodajalcev tekstilne stroke je njen tajnik g. Dr. Golia pojasnil stališče delodajalcev, ki odklanjajo splošno povišanje mezd, češ da bi tako povišanje zmanjšalo konkurenčno sposobnost tekstilne industrije v Sloveniji napram jugu in napram uvozu iz inozemstva. Enako iz načelnih razlogov odklanjajo uvedbo dopustov, ter prepuščajo to vprašanje v rešitev naši socialni zakonodaji. Tudi rešitev vprašanja strojnikov in kurjačev odklanjajo z motivacijo, da je vprašanje kurjačev že itak rešeno z dosedanjo pogodbo, kjer so izjedna-čeni s profesionisti, strojnikov pa je komaj 18, katerih delovni pogoji so itak posebej urejeni. Tudi glede splošnega dela kolektivne pogodbe vztrajajo delodajalci v glavnem na starem besedilu, predlagajo pa, da naj se ukine izplačevanje 100% poviška za delo ob praznikih^ in se prizna le 50% poviška, za vzdrževalna in popravljalna dela pa naj bi se povišek ukinil. Delodajalci so tudi proti direktnemu reševanju sporov med organizacijami in posameznimi podjetji, za individualne spore, katerih podjetja na posredovanje zaupnikov ne bi rešila, pa predvidevajo sodno pot. Končno smatrajo delodajalci v času, dokler traja kolektivna pogodba, za nedopustno poravnalno postopanje v event. nastalih sporih ter izvajanje konsekvenc po uredbi o minimalnih mezdah. STALIŠČE STROKOVNIH ORGANIZACIJ Delavske strokovne organizacije so k tem izjavam delodajalcev soglasno zavzele sledeče stališče: Odločno odklanjajo vse one proti-predloge delodajalcev k splošnemu delu kolektivne pogodbe, ki pomenijo poslabšanje doslej zagarantiranih pravic delavstva. Vztrajajo na tem, da morajo ostati vse doslej zagarantirane pravice še nadalje v veljavi ter se more dopolniti s potrebnimi novimi določbami. Vztrajajo na izvedbi splošnega povišanja delavskih mezd za 15%, ker je ta zahteva utemeljena s porastom draginje tekom zadnjih dveh let in z dejstvom, da že pri pogajanjih 1. 1936 niso bile določene take mezde, da bi odgovarjale tedanjim draginjskim razmeram. S 15% zvišanjem mezd se bo ustvarilo vsaj približno normalno stanje, skladno s poviškom draginje in življenjskim položajem tekstilnega delavstva. ZZD posebej zastopa stališče, da se mora strogo spoštovati vse zapovedane katol. cerkvene praznike. ODGOVOR DELODAJALCEV Zveza delodajalcev tekstilne stroke je po posvetovanju izjavila, da obstoja možnost glede obravnavanja vseh doslej zagarantiranih ugodnosti, odklanja pa splošno povišanje plač ter bi delodajalci pristali na povišanje po skupinah in sicer nizkih mezd pod Din 3.25 ter mezde Din 3.25 za kvalificirane delavce t. j. one, ki so že dalj časa zaposleni v podjetju. Glede ostalih točk splošnega dela pogodbe bo mogoč sporazum, glede dopustov in glede orga- nizacijskih intervencij pa vztrajajo na odklonilnem stališču. Delodajalci so predložili skupno povišanje za 28 postavk kolektivne pogodbe, pri katerih bi se mezde zvišale za Din 0.10 do Din 0.25 na uro, vse ostale postavke pa bi ostale nespremenjene. Za predilnice lanu pa bi znašale začasne plače za delavke Din 2.75, za delavce pa Din 3.25, za tkalce gasilnih cevi Din 3.70. RAZBITA POGAJANJA Delavska delegacija tega predloga ni sprejela niti za podlago za nadaljna pogajanja, ker smatra le splošno zvišanje sedanjih tarifskih postavk vsemu delavstvu za današnjim življenjskim potrebam ustrezajočo rešitev. Ker tudi delodajalci niso hoteli pristati na splošno zvišanje mezd, so ,se pogajanja razbila. PRAVILNO JE SAMO STALIŠČE ZZD Ob tej priliki je potrebno, da pokažemo, da je bilo v tem mezdnem gibanju od vsega početka pravilno edino le stališče ZZD. Takoj .spočetka smo bili za to, da se obstoječa kolektivna pogodba ne odpove, temveč zboljša in razširi na vsa tekstilna podjetja v Sloveniji ter da se od delodajalcev tudi zahteva striktno izvajanje iste. Vendar so ostale tri strok, organizacije — socialisti vseh barv —, ki so pogodbe podpisale, isto odpovedale brez garancije, da bodo dosegle kaj boljšega. Dogodki so sedaj dokazali, da laži revolucionarizem, poln praznih obljub in zahtev, ni na mestu in se ima 23.000 tekstilnih delavcev in delavk širom Slovenije sedaj zahvaliti ostalim trem strokovnim organizacijam, da imajo mesto pomanjkljive kol. pogodbe — nič. Tekstilno delavstvo je imelo pomanjkljivo streho nad svojo glavo. ZZD jo je hotelo zbol jšati, drugi pa so jo razbili. Ali so ti potem borci za zaščito delavskih pravic? Prepričani smo, da bedo vsi tekstilni delavci in delavke uvideli, da je ZZD imela prav in da morajo laži strokovničarjem obrniti hrbet ter se predvsem organizirati v Zvezi združenih delavcev, ki je edina v stanju, da jim pribori boljši košček kruha. nega sožitja« in o »delu bratov in sester v narodnem občestvu«, ali se zavedate, da je kvanta konjskega hlanca v primeri s strupom protikrščanskih naukov kniige »Spol in usoda« komaj omembe vredna ?! Slovensko narodno občestvo ne prenese nobenih krink. To občestvo je katoliško! Če ste njegovi člani, obsodite tudi vi Vodetcvo radi njene knjige, s katero v resnici uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja. Prav zato, ker hočemo s čutom odgovornosti in s pravo plemenitostjo gledati na delo bratov in sestra v narodnem občestvu, trdimo, da po takem delu vanj več ne snada Vodetova in tudi ne vsi tisti, ki ji na teh potih slede. Mi upamo, da ljubljanska .sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« vendar resno misli z narednim 'občestvom. Uverjeni smo, da je njeno izjavo mimo mirne preudarnosti in treznega upogleda v življenje narekovala le trenutna čustvena razpolože-nost, prava ženska sentimentalnost, v kateri se trudijo, da bi plemenito gledale na delo bratov in sester. Toda življenje v tako usodnih stvareh čustva voditi ne smejo. Razum pa kaže v drugo smer. Tja, prosimo, obrnite svojo borbo, da bo narod zdrav. Akademskim ženam - o slovenskem občestvu Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. V njej se zavzema za skupinski paritveni zakon. Ruši z njo temelje krščanske družbe. Duh, ki veje iz nje, pomeni smrt zakonske in predzakonske čistosti. Razdira temelje družinske sreče in zdrave narodne rasti. Družino samo pokopava. Posredno, vsaj po duhu, je v službi komunizma. Mi istovetimo z »Stražo v viharju« katoliške krščanske osnove za temeljne osnove slovenske samobitnosti in smatramo za rušilce našega narodnega občestva vsakogar, kdor jih heče podirati. Slovenski narod je kot narod kljuboval vsem viharjem stoletij le, v kolikor in kjer je bil zadosti trdno strnjen s katolicizmom in z njegovim svet in nravni red ohranjujočim ^naukom. Za odpad od slovenskega občestva je bil zmerom potreben popreje propad strogodosledne krščanske nravi. To smo opazovali na narodnih mejah, to je tudi zadnji in poglavitni nagib vsemu tistemu razpoloženju, v katerem se redijo naši narodni izkoreninjenci kot nasprotje katoliške narodne celote slovenskega narodnega občestva. Zato smatramo za največji zločin med katoliškim narodom širiti proti-katcliške nenravne nauke in povdarja-mo, da jih nikoli zadosti trdo obsoditi ne moremo. Za nas je postranskega pomena, kdo take nauke širi. Je to lahko na zunaj lepa gospodična, je lahko v strasteh osiveli dedec. Nared ima za tiste »gospodične«, ki tako žive, kot uči in propagira Angela Vodetova, svoj krepki izraz, ki namah izloči še tako stasito dekle kot nevredno iz občestva poštenih deklet. Nared obsodi tako z enim udarcem zgrešeno življenje in obenem človeka s skuoinsHmi paritvenimi nagoni. Ali veste, kako nared pravi takim gos’x>dom in »gospodičnam« na še novodobnim gospem, pa če bi bili tudi iz akademskih krogov? Mislimo, da ve- ste. Če ne veste, pojdite in poglejte Ple-teršnikov slovar. Mi smo narodni pokret. Z narodom čutimo vso silno pezo tistih izrazov in težkih obsodb, ki so v njej položene. Ko tako smatramo za zločin in kugo širjenje predkrščanske spolne nenravnosti, ni zadosti, da obsodimo gori omenjeno knjigo, ki je narodu v pogubo. Obsodba, ki jo mera biti s katoliškega stališča deležno tako, pravega slovenstva nevredno delo, velja tudi njemu ali njej, ki je tako delo započel in dokončal. Tu ne moremo nič liberalizirati, tu svobode nikomur ne priznamo. Podirati nikomur ne pustimo. Angela Vodetova in kdorkoli tako piše, zasluži z našega narodnega stališča, da ga ožigosamo. Mi še več trdimo. Vsi bi morali vse storiti, da obsojenega dela tvorec ne bi brodil po našem slovenskem katoliškem narodnem občestvu in se solnčil v njegovi milosti kot enakovreden član. Tako zgrešeno pisanje ne more biti brez bistvene povezanosti z mišljenjem in življenjem onega, ki je tako delo pisal. življenje pa je včasih tako strašno revno, da bi se najraje zjokali nad človeško slabostjo, nad kupom nesreče sredi srca, ki je ustvarjeno za srečo. To živo čutimo, to razumemo. Toda naj nikdo nred svetom tega siromaštva ne razkazuje, naj ga pred nikomur ne hvali in nikdo naj z njim nekaznjen še drugih sreče ne izpodkopuje. Zato smo o knjigi »Spol in usoda« kratko zaoisali sledeče: »Angela je stara, bo najbrž tudi ga-! rala s svojo knjigo »Spol in usoda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predootoono stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mimo gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela šiii v svoji brošuri »Spol in usoda«, od daleč smrde.« Jasno je, da smo z oceno knjige tako tudi njeno spisovateljico po nevrednosti knjige nagradili, kakor zasluži. Radi nas je Vodetova lahko na zunaj lepa in mlada. Po miselnosti, ki jo razodeva v knjigi s svojimi ostarelimi nazori, je stara, po nenravnih protikrščanskih naukih je grda. Samo to smo hoteli pribiti in to smo tudi storili. Tu pa pride: »Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana« in Pošlje vsemu slovenskemu časopisju kritiko naše kritike in pravi: Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko — tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka. Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom. Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana. Gospe in gospodične iz Zveze akademsko izobraženih žen, mi bi si upali reči sledeče: Če bi kak konjski hlapec klafal, govoril nespodobno, ne bi bile na jbrž prve, ki bi ga obsodile. V vašem občestvu tudi ket sluga, kot hlapec ne bi bil mogoč. Mi rečemo: Prav bi imele. Toda, ko že pišete »kot člani slovenskega narodnega občestva« o »uničevanju temeljnih osnov našega nared- Navodila za volitve delavskih obratnih zaupnikov A. Postopek pri skrajšanem volilnem postopku. Na podlagi čl.l. Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov se volitve zaupnikov lahko, v kolikor se doseže v tem pogledu med delavci in nameščenci, zaposlenimi v podjetju in delodajalcem tega podjetja ali njih respektivnimi profesionalnimi organizacijami drugačen sporazum, kakor to predpisujejo citirana »Navodila«, izvedejo po skrajšanem volilnem postopku. V takem slučaju take sporazumne odredbe nadomeščajo odredbe »Navodil« in je tak volilni postopek v interesu zaposlenega delavstva in nameščenstva in tudi podjetja, ker se volitve izvrše tako hitro in brez velike zamude časa. Sporazum se smatra za dosežen, če je nanj pristalo najmanj tri petine delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju. Da bodo po skrajšanem volilnem postopku izvoljeni zaupniki imeli vse pravice, dolžnosti in zaščito, predpisano v »Poslovniku o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«, naj se postopa ta-ko-le: 1. Stari zaupniški odbor, kjer pa tega ni, ena izmed strokovnih organizacij, stavi predlog za skrajšan volilni postopek in da potrditi ta predlog prvič od v podjetju zainteresiranih strokovnih organizacij, drugič od podjetja. a) To stori z dopisom (obrazec 1 A), kateremu priloži en izvod razglasa (obrazec 2 A) ter zapisnik (obrazec 3 A) o skrajšanem volilnem postopku, kar oboje strokovne organizacije in podjetnik podpišejo; b) pozove delavce in nameščence z javnim razglasom, da se izjavijo o predlogu o skrajšanem volilnem postopku. 2. Vodi z razglasom (obrazec 2 A) sklicano zborovanje zaposlenega delavstva in nameščencev, ki ima sklepati sledeče: a) Izvoli z dviganjem rok in relativno večino predsednika in člane volilnega odbora, ki mora šteti toliko članov, kolikor se voli zaupnikov v dotičnem podjetju, najmanje pa tri člane. To pa le v slučaju, ako ni sklical zborovanja dosedanji zaupniški odbor. Če pa ga je sklical dosedanji zaupniški odbor ,je volilni odbor ta odbor, njegov predsednik pa dosedanji starešina obratnih zaupnikov; b) ugotovi, da tri petine zaposlenega delavstva - nameščencev, delodajalec in zainteresirane strokovne organizacije ne ugovarjajo skrajšanemu volilnemu postopku, kakor je bil ta razglašen; c) predsednik sprejema in prečita vložene kandidatne liste, ki morajo imeti toliko kandidatov in namestnikov, kakor je bilo to objavljeno v razglasu; d) nato izvede predsednik glasovanje. Ce je predloženih več kandidatnih list, se voli z glasovnicami, na katere ima zapisati vsak volilec številko liste, za katero glasuje. Volilni upravičenci se pozivljejo od predsednika h glasovanju po volilnem imeniku, volilci pa oddajajo glasovnice v zato pripravljeno posodo. Ce je vložena samo ena lista, glasovanje z listki odpade in se kandidati in njihovi namestniki proglasijo za izvoljene; e) o izvršenih volitvah se sestavi zapisnik v petih izvodih. Če je bila samo ena kandidatna lista, se sestavi zapisnik po obrazcu 4 A; če je bilo več list in se je glasovalo z glasovnicami, se sestavi zapisnik po obrazcu 5 A. Zapisnik je treba sestaviti v petih izvodih. Od petih izvodov je poslati: 3 izvode Delavski zbornici, katera bo vročila dva izvoda Inšpekciji dela, ki bo zopet en overovljen izvod vrnila Viničarska anketa »V petek dne 20. jan. 1.1. .se je vršila v Mariboru pri »Orlu« važna anketa viničarjev in vinogradnikov, da določi minimalne mezde za viničarje. Ankete so se udeležili zastopniki Vinarskega društva za Dravsko banovino, g. profesor Konrad Pečovnik, zastopnik Strokovne zveze viničarjev ZZD, tovariš Kcšnik Joža in zastopnik ZZD, tov. Rozman Peter. Anketo, katero je vodil predsednik Vinarskega društva g. šerbinek je razpravljala predvsem o dosedanjih prejemkih, ki jih dobivajo viničarji za svoje delo, ter o možnosti povišanja istih, kot denarno minimalne mezde. Razprava ,se je razvila zelo na široko, ker so naturalni prejemki in mezde v raznih krajih zelo različne, tako da anketa ta dan ni mogla zaključiti svojiga dela, ampak se pogajanja nadaljujejo dne 27. 1.1.1. O sklepih ankete bomo poročali prihodnjič.« starešini obratnih zaupnikov; en izvod delodajalcu in en izvod izvoljenim zaupnikom. Zelo važno je, da se priloži temu obvestilu poleg zapisnika o izvršenih volitvah tudi zapisnik o sporazumu glede skrajšanega volilnega postopka. 3. Po izvršenih volitvah mora predsednik volilnega odbora: a) objaviti listo izvoljenih zaupnikov (obrazec 8); b) sklicati ustanovno sejo izvoljenih zaupnikov (obrazec 10); c) gledati na to, da napravi izvoljeni starešina zaupnikov v smislu čl. 4. »Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov« o konstituiranju za-upniškega odbora zapisnik in o tem obvesti: 1. podjetje, 2. Inšpekcijo dela, 3. Delavsko zbornico (obrazci 11 in 12). Če podjetje ali delavstvo na ta skrajšani postopek ne bi pristalo, potem se imajo volitve izvršiti po predpisih »Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Po čl. 1. »Navodil« imajo lahko tudi podjetja, v katerih je zaposlenih manj kakor 10 delavcev in nameščencev, svoje zaupnike. V takih podjetjih se volitve ne vrše na podlagi glasovanja in volilnih odborov, če se s sporazumom med delavsko oragnizacijo in delodajalcem ali s kolektivno pogodbo ali pa s sporazumom med delvstvom in delodajalcem prizna, da delavci in nameščenci odrejajo svoje zaupnike; ti zaupniki imajo vse pravice, dolžnosti in zaščito, predpisano v »Poslovniku o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«. B. Volilni postopek na podlagi »Navodil«. Izvoli se v smislu čl. 9. »Navodil« volilni odbor, ki ima izvršiti sledeče: 1. na svoji prvi seji izvoli v smislu člena 10, točka 1. »Navodil«, predsednika volilnega odbora; 2. določi dan volitev in to na podlagi čl. 12. »Navodil« prijavi kr. banski upravi dravske banovine (Inšpekcija dela) v Ljubljani radi potrditve: a) volilnega odbora, t>) dneva volitev in c) da izda tozadevni nalog podjetju. Pod tem naslovom je v novoletni številki »Slovenca« napisal g. Smersu Rudolf članek, v katerem se bavi s problemi naše socialne, predvsem naše delavske zakonodaje. G. člankar, ki je delavstvu že poznan po njegovih govorih na sestankih organizacije Zveze združenih delavcev in po njegovih številnih člankih, navaja nekatere hibe in napake že obstoječe zakonodaje in prikazuje nekaj predlogov za izpopolnitev iste za posamezne panoge delavnih stanov, da se socialna zakonodaja pri nas dvigne na ono stopnjo, ki bo v praktičnem življenju nudila onim, katerim je namenila koristi, v dovoljni meri. Med drugim piše .g. Smersu tudi naslednje: »Po svetovni vojni so hitele vse države — pod vplivom novodobnih dostikrat zelo revolucijonarnih gesel — da store razne ukrepe na polju socialne politike. Tudi v naši državi se je pristopilo k reševanju socialno političnih vprašanj. Vse to pa se je delalo s tako naglico, s tako majhno premišljenostjo, s tako majhnim poznavanjem problemov in naših razmer in s takim kopiranjem tujih vzorov, da se je takoj v začetku napravilo toliko napak in take napake, ki jih še danes globoko občutimo in ki jih bo treba še dolgo odpravljati in popravljati. Pri nas je bilo vse premalo javnih delavcev, ki bi se na socialna politična vprašanja razumeli in ki bi znali našim razmeram dati takih pobud, ki bi bile sposobne speljati našo socialno politiko v pravo smer. Svetla izjema v tistem času je bila dr. Gosarjeva stanovanjska akcija; le žal, da je bilo takih pobud premalo.« POTREBA SOCIALNE ZAKONODAJE. Mnenje g. Smersuja ni osamljeno. Vsak, ki se bodisi iz lastnih nagibov ali pa je po svoji funkciji v strokovni organizaciji ali drugače vezan baviti se z našo obstoječo socialno zakonodajo in mu je še dana prilika, da na licu mesta lahko zasleduje praktično Tozadevno prijavo je treba kr. banski upravi (Inšpekcija dela) dostaviti v enem izvodu (obrazec 1). 3. Ko prejme potrditev kr. banske uprave (Inšpekcije dela), sestavi volilni imenik, v katerega morajo biti vpisani vsi delavci-nameščenci, ki imajo aktivno volilno pravico na podlagi § 111. zakona o zaščiti delavcev (obrazec 2). 4. Izda razglas o volitvah delavskih in nameščenskih zaupnikov v smislu čl. 12. »Navodil«, ki mora biti nabit na več lahko pristopnih mestih v podjetju ali njegovih oddelkih (obrazec 3). 5. Istočasno z razglasom razgrne na vpogled volilni imenik in pazi na to, da so vsi delavci in nameščenci, ki imajo glasovalno pravico, vpisani v imenik, oni pa, ki nimajo volilne pravice, črtani — čl. 13. »Navodil«. 6. Sprejema kandidatne liste v smislu čl. 20. »Navodil«, ki morajo biti sestavljene v smislu čl. 16., 17., 18., 19. in 20. »Navodil«, jih pregleda in v slučaju even-tuelnih nepravilnosti vrne v pravočasno popravo ter jih nato potrdi (obrazec 4). Potrjene kandidatne liste se morajo nabiti na več lahko pristopnih mestih v podjetju ali njegovih oddelkih, po možnosti na istih mestih, na katerih so bili nabiti volilni razglasi in to najdalje tri dni pred dnevom volitev. 7. V slučaju, če je vložena samo ena kandidatna lista, ustavi volilni postopek in napravi zapisnik v smislu čl. 22. »Navodil« in to v štirih izvodih (obrazec 5). 8. V slučaju, če sta predloženi dve ali več kandidatnih list, izvede volitve v smislu čl. 23. do 31. »Navodil« in takoj po volitvah napravi v štirih izvodih zapisnik v smislu čl. 32. »Navodil« (obrazec 6). Postopek po izvršenih volitvah. Po izvršenih volitvah in to brez ozira na to, če so se vršile iste z eno ali več kandidatnih list, ima izvršiti sledeče: 1. Izstavi potrdila vsem izvoljenim zaupnikom in njihovim namestnikom v smislu čl. 33. »Navodil« (obrazec 7). 2. Sestavi listo izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov v smislu čl. 34. »Navodil«. To objavi z razglasom na več lahko pristop- vrednost pisanih paragrafov, pa naj bo potem takega ali takega svetovnega naziranja, take ali take politične usmerjenosti prizna, da je v obstoječi zakonodaji mnogo hib, katere bo v bližnji bodočnosti v resnici treba odpraviti že iz ozira številnih sporov, ki izhajajo iz nejasnosti zakonskih določil. Dejstvo je namreč, da se je osnova t. j. najvažnejša določila socialne zakonodaje postavljala takoj prva leta po nastanku države še v docela neurejenih notranje političnih problemov, ob nastajanju številnih političnih strank in strančic, ob še ne tako močno razviti in zracijonalizirani industriji kakršno imamo danes. Priznati pa je treba tudi to, da v delavskih vrstah samih takrat, za socialno zakonodajstvo ni bilo dovoljnega razumevanja in pozornosti, da je žal premnogokrat medsebojni organizacijski boj bil bolj važen nego zakonita zaščita. Da, mnogo dela čaka 'odločujoče či-nitelje v prihodnjosti. Treba bo mnogo žrtev in volje, da se pisana pravica delavskih slojev napravi tako, ki bo našim domačim razmeram prilagodena in ki bo tudi v praksi ugodno in koristno učinkovala. Izkustva so tekom let vsem merodajnim faktorjem ustvarila dovolj gradiva, zlasti strokovnim organizacijam. Treba bo pri tem delu iskati tesne vezi z njimi in njihove želje upoštevati. POTREBA OBVEZNOSTI SOCIALNE ZAKONODAJE. Je pa še drugo važno dejstvo v ocenjevanju vrednosti socialne zakonodaje namreč, če se ista izvaja. Poročila, ki jih prejema centrala ZZD in Delavska zbornica, ugotavljajo, da se ponekod grobo krši, ponekod pa sploh ne izvaja. Poročilo Delavske zbornice v letošnjem letu pravi o tej stvari dobesedno: »Čeprav je večina določb socialne zakonodaje obveznega značaja ter so predvidene kazenske sankcije za gotove prestopke, se socialna zako- nih mestih v podjetju ali njegovih oddelkih, po možnosti na istih mestih, na katerih so bili nabiti volilni razglasi in kandidatne liste in to najdalje pet dni po sestavi in podpisu zapisnika o izvršenih volitvah (obrazec 8). 3. O izvršenih volitvah obvesti: a) podjetje, b) kr. bansko upravo (Inšpekcijo dela), c) Delavsko zbornico v smislu čl. 34. »Navodil« in vsakemu dopisu priloži po en izvod zapisnika in listo izvoljenih zaupnikov (obrazec 9). 4. Sprejema eventuelne pritožbe proti izvršenim volitvam v smislu čl. 36. »Navodil« in jih dostavi kr. banski upravi (Inšpekciji dela). 5. Skliče ustanovno sejo izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov in to v treh dneh po volitvah, in sicer na podlagi čl. 1. in 3. »Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov« (obrazec 10). Na to sejo povabi tudi zastopnika podjetja (obrazec 11). 6. Gleda na to, da izvoljeni starešina odnosno starešine izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov v smislu čl. 4. »Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov« o konstituiranju zaupniškega odbora obveste: a) podjetje, b) kr. ban. upravo (Inšpekcijo dela) in c) Del. zbornico (obrazec 12 in 13). StauenslU delouu! dostavite v usek okatih, A oQntn* i rab /d totffittofiii kandidatna tista 222) aa nr.Cihto gfogtuiL tžoujiudkou, fiasujte in aptteajte tsa Cista žžD. nodaja na celi črti krši.« Če zasledujemo kaj je temu vzrok, bomo kaj hitro ugotovili, da je največ krivde na nedostatkih zakonodaje same oziroma, na okostenelosti nadzornih delavskih socialnih ustanov. Precej krivde pa je tudi na delavcih samih, ker svojih pisanih pravic v dovoljni meri ne poznajo. Ker ni tožnika, ni sodnika! Če hočemo torej, da bodo sloji, kar terim naj vsa socialna zakonodaja služi v njihovo obrambo in korist, tedaj sledi, da se bo moralo istočasno z iz-preminjanjem in popravo nedostatkov, delati tudi na tem, da se bo tudi resnično izvajala. Izven vsakega dvoma je namreč, da bi imeli zakonodajo zato, da se z njo bahamo napram inozemstvu, delavstvo pa ne bi iraelo tega nikakih koristi. Inšpekcija dela je ustanova v svrho nadziranja izvajanja socialne zakonodaje. Solidarno pa je mnenje, da ta danes svojim nalogam ni kos. Mnogo se je o tem že pisalo, vršile so se ankete, kako naj bi se preosnovala, da bi lahko svojo nalogo v resnici izvrševala. Delavska zbornica je v letošnjem poročilu stavila predlog naj bi se kot njena pomoč pri vseh srezih imenovalo referente za to nadziranje, ki bi bili podrejeni banski upravi. Delavska zbornica je mnenja, da bi se s tem kontrola nad neizvajanjem socialne zakonodaje poostrila, obenem pa pospešilo reševanje pritožb. Tudi ustanova o obratnih zaupnikih bo potrebna korekture. Obratni zaupnik je namreč prva nadzorna instanca o izvajanju zakonodaje. Če je ta brez moči, potem je umevno, da ni nekaj v redu. Tudi v tem pogledu je bilo iznesenih za popravo več mnenj. Dalje se je že čestokrat ugotovilo, da niti Delavska zbornica po svojem or-ganizatoričnem sistemu ne more v dovoljni meri služiti za kar je bila poklicana v življenje. VotauHojte uatoututa! Gaser Albin: Vprašanje naše socialne politike Zabukovca — Griže Naša borba - naša rast iz Centrale NAROČNIKE »SLOV. DELAVCA«, ki imajo shranjeno štev. 45 iz lanskega leta in isto ne potrebujejo, naprošamo, da jo stavijo Centrali na razpolago. NEPRODANE KOLEDARČKE čim preje vrnite centrali, za prodane pa takoj nakažite denar. SESTANKE IN ZBOROVANJA, katerih se naj udeleži zastopnik centrale, naj javijo krajevne organizacije vsaj 10 dni preje. Konjice Usnjarski delavci Zanimanje za strokovno organizacijo ZZD med usnjarskim delavstvom je vsak dan večje. To zlasti pokazujejo naši sestanki, ki so vedno boljše obiskani. Naše Konjice so pač tudi v tem izredna posebnost. Ne le, da delodajalci niso naravnost navdušeni za strokovno organizacijo svojih delavcev, marveč naša konjiška »nacija« hoče imeti tu svoje prste vmes. Tej ZZD nikakor ni po volji. Tisto oholo in podtalno hujskarijo proti tej naši organizaciji je že moči kar otipati. Sedaj se naši nasprotniki pripravljajo, kako bi nas izbili pri volitvah delavskih obratnih zaupnikov. Da bi potem pokazali, koliko je njihove moči, njihovih glasov in zaupnikov. Zato sejejo razdor v vrste delavstva, kateremu je tako nujno potrebna enotnost. Mesto ene skupne in resnično delavske liste, bomo imeli dve. Zato, da bodo naše delavske vrste razbite na dvoje, namesto da bi bile enotne, kot to zahtevajo naše stanovske koristi, naš ugled in naša moč. Delavci in delavke! Nikar ne nasedajte onim silam, ki nas razdvajajo. Konjiško »nacijo« podpirajo razni kapitalistični in nemškutarski krogi. Mi delavci ne smemo biti njihova igračka v nobenem oziru. Zato, ko pride do volitev zaupnikov, naj vsak gre volit in naj našo zeleno glasovnico pusti celo, plavo pa naj raztrga na dvoje ter oboje zalepi v kuverto. Volitve so strogo tajne in ne more nikdo vedeti, koga je kdo volil. Na naši listi so zbrani najboljši delavci in delavke, kot naši zaupniki za bodoče leto. Zadnjo soboto smo imeli članski sestanek, na katerem smo določili kandidate in namestnike. Sestanek je bil polnoštevilno obiskan. O važnosti ustanove delavskih obratnih zaupnikov in v čem se moramo ravno krščanski delavci razlikovati od drugih, nam je v lepem govoru podal tajnik tov. Rozman Peter iz Maribora. Takih predavanj si želimo še mnogo, da bo naša zavest in izobrazba tem popolnejša. Zreže Železarski delavci Naša krajevna organizacija ZZD zlasti v železarni jako lepo napreduje. Dosedaj smo pridobili že 60 članov, drugih 70 pa je napovedanih, da pristopijo v naše vrste. V nedeljo 22. ob 14 uri smo imeli zopet sestanek. Tov. Rozman Peter, tajnik ZZD, nam je to pot nazorno pojasnil naloge obratnih zaupnikov in način izvolitev istih. Sedaj je potrebno, da si najprej utrdimo svojo delavsko organizacijo v železarni, potem izvolimo obratne zaupnike in končno za vsem tem se bomo pripravljali na ureditev naših delovnih razmer, potom kolektivne pogodbe. Da je v naši tovarni tako in marsikaj narobe, smo si delavci sami krivi, ker se nismo brigali za organizacijo in ne za zaupnike, še manj pa, da bi po svoji inicijativi dosegli kakšno zboljšanje. Na sestanku se je tudi sklenilo, da se bode naš časopis »Slovenski delavec« odslej pošiljal skupno in se bo delil v tovarni med člane in naročnike. Tovariši! Sedaj vsi korajžno na delo za organizacijo! Vitanje Lesni delavci V naši okolici je največ lesnega delav-Btva, katerega položaj je nad vse obupen. Cene lesu so se dvignile, tako tudi cene življenjskih potrebščin. Niso se pa temu primerno dvignile mezde delavstva. Največje leBno podjetje je na Rakovcu: Čas Franc, še niti minimalne mezde ne nudi. Delavci sicer dobe stanovanje v baraki in nekaj vrtne zemlje. Ako izračunamo le razliko od sedanje mezde napram minimalni mezdi, ki bi jo po zakonu morali dobiti, vštevši nadurno mezdo pri 32 urnem delu, plačajo ti delavci vsaki dan 15 din za to stanovanje. To je približno toliko, kakor če bi stanovali v kakšnem mestnem hotelu, ne pa v barakah. V nedeljo 22. t. m. se je v gostilni Kuzman ( ker Društvenega doma nismo dobili) vršil najlepše obiskan ustanovni sestanek ZZD. O delavski zakonodaji, o po- menu strokovne organizacije in o dolžnostih delavstva do organizacije, je govoril tajnik ZZD tov. Rozman Peter. Vsi navzoči delavci so soglasno in navdušeno izrekli svoj pristop v ZZD. Izvolil se je petčlanski pripravljalni odbor, ki je takoj pristopil k delu, da izvede organiziranje vsega vitanjskega delavstva v ZZD, da izvede povsod volitve delavskih obratnih zaupnikov in da pripravi potrebne predloge za ureditev delovnega razmerja v lesnem podjetju na Rakovcu. Na sestanku je bil tudi zastopnik konjiških strokovni-čarjev tov. Tomše Andrej, ki je navzoče še posebej pozval k slogi in medsebojni vzajemnosti v borbi za delavsko pravdo. Maribor Stavbinski delavci Tukaj se je vršil ustanovni sestanek stavbenega in gradbenega delavstva organizacije ZZD. Sestanek je bil lepo obiskan in se je izvolil širši pripravljalni odbor, kateri bo vse pripravil, da dobi ta nova organizacija svoj pravni značaj. V vrste naše organizacije bomo zbirali vse narodno in katoliško čuteče delavstvo. »Savez gradjevinarskih radnika« za nas nima nobenega pomena. Slovenci smo vsekakor na toliki kulturni stopnji in organizatorski zmožnosti, da si znamo ustvariti organizacijo čisto svojega slovenskega naslova. Marksizem ne sme še naprej šariti med našim poštenim in dobrim delavstvom. Z našim denarjem, da bi se podpirali pokreti med delavstvom, ki niso ne slovenski, ne krščanski, to se ne more vnaprej več trpeti. Stavbinski delavci in delavci pri gradbenih delih, vsi v novo organizacijo ZZD! Iz Duplice 2e pred več leti so na Duplici razni ljudskofrontaški agitatorji vrgli svojo mrežo kakor ribiči na morju. V to mrežo so vjeli tudi nas. V krčih smo se zvijali, hoteč se rešiti ljudskofrontaške mreže, s katero so nas vedno bolj vlekli k sebi. Posrečilo se nam je to mrežo, v katero so poleg nas vjeli tudi težke ribe, kakor so n. pr. Topalovič, Jeftič, 2ivkovič itd., raztrgati in zopet prosto zadihati v novo ustanovljeni organizaciji, katera je res katoliška, brez tuje primesi, katera nas vodi po pravi poti s katoliškimi načeli po naših voditeljih v boljšo in srečnejšo bodočnost. Odločilo se je 11 delavcev, da to ljud-skofrontaško mrežo, ki je bila vse prej kakor pa slovenska, raztrga za vsako ceno. Enajsti december je pokazal, da je bila velika večina Slovencev istih misli kakor mi in potrdila naše delovanje za pravilno. Tako je v kratkem času narastlo članstvo od 11 na 50. Razburjenje nad ljudskofrontaši je bilo veliko in se še do danes ni poleglo. Trudijo se na vse načine, kako bi nas mučili, obljubljajo funkcije, terorizirajo, grozijo, ali to vse skupaj ne pomaga nič, mi ostanemo zvesti sinovi Slovencev in našega voditelja dr. A. Korošca. Vprašamo pa še to, ali ima pravico, da gospodari v tovarni Remec & Co. marksizem in njegovi priganjači? Gotovo se tudi nam ta pravica ne bo odrekla, že radi tega ne, ker je tudi Uprava podjetja — katoliškega prepričanja. Pozivamo vse delavce in delavke, da vržejo raz sebe vse ljudskofrontaške zanke, brez strahu, nič se vam zato ne zgodi. Nasprotniki vam ne morejo prav nič, pristopite vsi v našo pravo katoliško organizacijo ZZD, ker le v tej organizaciji je za vas kot katoličane pravo mesto. Preska ZZD je imela v Društvenem domu dne 22. jan. svoj redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan; poleg stavbincev je bilo tudi več naših članov papimičarjev iz Goričan in je tudi nekaj novih zopet pristopilo iz JSZ. Zastopnik centrale tov. Luzar je posebno papirničarjem razložil razliko med JSZ m ZZD in krepko z dokazi zavrnil vse laži, ki so jih pred občnim zborom neprestano širili po tovarni nekateri iz JSZ. Da pa niso dosegli svojega namena, je pokazala tako številna udeležba papimičarjev, ki so se pridno oglašali k besedi in odločno zagotovili, da se strahov ne bojijo in bodo pridno agitirali za ZZD. Po govoru g. župnika Oblaka, v katerem se je videla vsa ljubezen in požrtvovalnost dušnega pastirja do naših delavcev, se je izvolil odbor, in sicer je za odsek stavbincev ostal stari, v odsek papimičarjev pa so bili izvoljeni agilni delavci iz tovarne v Goričanah, tako da gremo z veseljem in korajžo v novo poslovno leto s ciljem za boljši kos kruha. TeJačii delavci V torek, dne 17. t. m. se je vršila širša seja, na katero so bili povabljeni člani (ce) iz vseh oddelkov, to pa radi tega, da so se med seboj pogovorili o sestavi kandidatne liste za volitve delavskih zaupnikov. Po vsestranskem razgovoru je bilo končno določeno, da se postavijo kandidati (nje) tako, da bodo zastopani vsi oddelki. Sestavljena je bila sledeča lista: Kandidati: 1. Jemec Franc, 2. Vrhovec Ernest, 3. Sušnik Angela, 4. Hvale Maks, 5. Serjak Tone, 6. Stanko Milan, 7. Rot Lojzka, 8. Dobovšek Franja, 9. Suhadolnik Ana, 10. Debevc Stanko. Namestniki: 1. Rotar Ivan, 2. Malovrh Tone, 3. Petrič Lojzka, 4. Pavlin Albina, 5. Dejak Francka, 6. Zapužek Marija, 7. Beseničar Franc, 8. Kranjc Francka, 9. Zalar Matija, 10. Kočar Ludvik. To so kandidati (nje), ki jih je postavila naša podružnica za volitve, ki se bodo vršile dne 10. februarja od 3—6 ure popoldne. Tovariši (ce), sedaj pa na delo, da bo dobila naša lista čim več zaupnikov! »Delavska politika« v št. 8 1.1. se hudo pritožuje na članek v št. 2 »Slov. delavca«, kateri je dvignil toliko prahu, da rdečkar na dolgo in široko razklada svojo modrost. Pisec članka gotovo ni pomislil, ali pa ni hotel razumeti, da se takšne in podobne stvari uganjajo stalno pri Vas. Torej bolje povedano: na eni strani se hočete uveljaviti kot sociologi, na drugi pa kakor prilika nanese. Dalje nas vprašuje, kaj smo storili za tega reveža in temu podobno ? Mi pa vprašamo Vas, kaj ste Vi storili? Saj se že čez dvajset let tolčete po prsih in vpijete: Mi pa mi! Torej! Obče znani poseč se tako daleč spozablja in klepetavo oponaša posojilo. Kadar boste komu kaj dali, potem šele nadaljujte s svojim oponašanjem. Glede častihlepnosti naj pisec pomisli, komu bi to boljše pripadalo? Saj ste se pri volitvah v Brat. Skladnico kar stepli za mesta in vsak je hotel priti na čim vidnejše mesto. Višek nesramnosti pa je v tem, ko pravi, da so pripravljeni vsak čas meriti svoje sile s poštenim nasprotnikom. Da, ko bi je kaj imeli, bi že davno zmetali posebno pisca tja, kamor spada. Kar pa se tiče postopanja za ljudmi, ki Vam niso po volji, me za enkrat ustrelili ne boste, kot ste to grozili nekemu članu, ki Vas je spregledal. Za sedaj še nismo v Rusiji, ali kje drugje. Da ste silni, to nam dokazujejo Vaši napadi in bivše redukcije. Saj celo bivši zaupnik ni čutil sramote se izjaviti brez procentno hoditi na delo ob nedeljah in z njim vsi tisti, ki danes strašansko vpijete proti naši ZZD. Dokler boste hodili okrog z umazano preteklostjo, boste zaman tožili in objokovali poštenjake v našem taboru. Člani jeseniškega okrožja so zborovali V nedeljo je naše okrožje sklicalo člansko zborovanje. Sestanek je bil jako močno zaseden. Nobena druga organizacija pri nas ni v stanu napraviti tako številčno obiskanega sestanka, kakor so obiskani sestanki naše organizacije. Sestanek se je bavil s poročilom o zasedanju zadnje plenarne seje Delavske zbornice. Dalje o položaju organizacije ZZD v splošnem in o pripravah za pred-stoječe volitve obratnih zaupnikov. Poročilo o zasedanju Delavske zbornice je bilo podano jako izčrpno. Iz njega so člani solidarno ugotovili, da je ta naša socijalna ustanova potrebna v sedanjem sistemu reorganizacije. Zlasti je bilo močno podčrtano, da sedanji plenum nima več legitimacije pravega delavskega hotenja. To se lahko ugotovi že na podlagi vsakoletnih volitev obratnih zaupnikov, pri katerih marksistična organizacija v Sloveniji z leta v leto dobiva manj glasov in manj zaupnikov. Zastopstvo v Delavski zbornici se mora prilagoditi ljudski volji, da lahko uspešno deluje na 'določenem področju. Zastopnik centrale tov. Pirih je zelo natančno podal sliko stanja celotne naše organizacije. Iz tega poročila je navzoče članstvo ugotovilo, da so se v vrstah ZZD napravile mnoge razveseljive izpremembe. Tisti, ki so več ko desetletja stali v prvih vrstah JSZ in zanjo agilno delovali, so svojo naklonjenost tej organizaciji odpovedali. Ne samo poedinci, cele skupine z odbori vred, so prestopile v naše vrste. Članstvo je govornika večkrat prekinilo s ploskanjem. Mi jeseniški kovinarji se napredka ZZD zelo veselimo, ker je v tem pač najboljši dokaz, da naša borba ni bila zaman, da nas je tudi ostalo delavstvo izven Jesenic spoznalo, da imamo prav in da je ZZD organizacija, ki ima v sebi zdrave življenjske sile in je edino sposobna, današnjim razmeram prikladno vr-šiti delavsko borbo za napredek svojega stanu. V poročilu o pripravah za predstoječe volitve obratnih zaupnikov, ki ga je podal tov. Rajner, je bilo povedano, da se odbor v sporazumu z zaupniškim zborom temeljito pripravlja na to volilno akcijo. Sestanek je dal polnomočje odboru, da v prihodnjih dneh sestavi kandidatno listo in jo na prihodnjem sestanku članstvu predloži. Debata k tej točki je bila jako živahna in je sestanek napravil s svojo pestro vsebino najboljši vtis. VSEM ZAOSTANKARJEM ! Vsi oni člani, ki bodi si iz malomarnosti ali pa iz drugačnih vzrokov ne plačujejo svoje članarine organizaciji v redu kakor bi bilo želeti in so s članarino celo na zaostanku, so prejeli tozadevno opomine. V vsaki ustanovrse ob zaključku poslovnega leta urejajo in uredijo poslovne knjige in napravi zaključek. V delavski strokovni organizaciji, ki je odvisna od rednega po- slovanja in discipliniranosti članov, pa je še bolj važno, da ima svoje poslovne knjige v redu. Zato vsi, ki ste prejeli opomin, smatrajte za nujno, zadevo urediti čim prej. Vsak, ki bi tega ne storil ali se niti opravičil odboru, si je sam odvzel vse pravice do organizacije in tudi vse dolžnosti, ki naj jih ima organizacija do njega. Zlasti pa naj vsak ve, da v poslovniku podpornega sklada organizacije § 8. točka B stoji napisano, da član, ki je več kot 2 meseca v zaostanku s članarino, nima nikake pravice do podpore iz tega sklada. Prav vsak član naj se zaveda tega, da v naši organizaciji nerednosti ne bomo dopuščali, ker nam je to samo v oviro. Vsak, ki stoji v naših vrstah, mora svoje obveznosti napram organizaciji točno izpolnjevati. Cincanja pri nas ne potrebujemo. Izvzeti so opravičeni slučaji. Dolžnost prizadetega pa je, da to odboru sporoči. Naša borba je odločna v javnosti in tudi v notranji dograjenosti. Vsak, ki bi nas pri tem oviral, bo iz naših vrst črtan. Zato stori svojo dolžnost! Greznica Prepričani smo vsi in vsi si prizadevamo pomagati delavstvu — eni pod zastavo Marksa — drugi pod kladivom in križem, a mi pod zastavo pravice, za katero in po kateri vpijejo vsi delavci. — Ali je to pravica, se vprašuješ, če se ti zgodi krivica. Logično pa je, da ni pravice brez pravičnega — ni laži brez lažnivca — in tisti, ki odklanjajo oziroma odrekajo vsakršne pravice Bogu, ne morejo in ne smejo vpiti po pravici. Ti poznajo potem le »pravico« oziroma krivico — močnejšega. Pravica močnejšega je pač — pest, pravice brez pravičnega ni in ne more biti. Pa pravijo nekateri »pravični«: »Samo če bi spoznal pravico, pa bi bil z nami!« Tudi mi tako pravimo: Ako bi nekateri delavci spoznali oziroma hoteli spoznati in pripo-znati res pravo pravico, bi bili z nami. Ce boš ti pričel n. pr. v tovarni debatirati s kakšnim »starim strokovničarjem«, ki zna zavijati kot paragraf pravico, da mu končno neizkušeni delavec verjame in je trdno prepričan o pravici in resnici, četudi bi mu »strokovničar« navsezadnje sam dejal, da nima prav. Le poglej paragraf (§)! Ti boš tttfil, da se prične zgoraj, lahko pa se prične tudi od srede navzgor ali od srede navzdol ali pa napraviš v sredi 0 (krog ali »nulo«) in potem kavelj na gor pa dol. In če jih bo končno več proti tebi, oziroma če bo znal kdo bolje sukati ali zvijati resnico kakor ti, boš prepričan, da imajo drugi prav in ne ti. — Zgodi se večkrat v tovarni tole: Rečeš sodelavcu: Daj, daj, podvizaj se! ali: poprimi malo bolj! ali, če hočeš še krajše: Dajmo, dajmo! Kmalu bo odgovor: Priganjaš — mogoče še pridene »zelene«. Če ti bo pa dru-(Nadaljevanje na 4. str. spodaj.) Nadaljnja zborovanja in tečaji zveze poljedelskih delavcev Soteska Pri na3 še vedno čakamo na ureditev vprašanja, kdo bo dobil pravico do režnje lesa na žagi, to je ,ali bo ostala souporaba žage še nadalje Z. U. U. in njenemu najemniku Jordanu, ali bo rezal ves les Auersperg. Mi pripominjamo samo to da je leta 1936 napravil on veliko napako, ker je obrat ustavil, s čimer bi imeli mi veliko škodo, da se ni oblast zavzela za nas. Organizacijsko delo gre s časom naprej, ni treba misliti, da naš odbor spi spanje pravičnega, ampak je budno na straži za svoje člane, čeprav se mu očita, da se dela brez vednosti članov in da niso člani o vsem informirani. Resnica, pravijo, v oči bode. mi pa poudarimo to, da ni dolžnost odbora, vsakemu posebej pripovedovati, kako in kaj, ampak je dolžnost vsakega člana, da se brezpogojno udeleži sestanka, kadar je sklican. Pripravljamo se tudi na volilni odbor zaupnikov. Izbrali smo si tri kandidate, ki bodo morali nositi odgovornost in težo na svojih ramah. Ti so: Pureber Ivan, Vovk Ignac, Markon Al. Pri vršenju dolžnosti kot odbornik ali obratni zaupnik se zavedaj, da ti je poverjena važna naloga: uveljavljati socialno zakonodajo, boriti se za zboljšanje delavskega položaja in braniti sodelavce pred izkoriščanjem. Članstvo naj se zaveda, da ima strokovno organizirano moč le tedaj, ako se člani v polni meri zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo kot delavci napram delavskemu strokovnemu pokretu. Aktivnost in brezpogojna disciplina, to so najvažnejše zahteve strokovne organizacije in popolna garancija za zmago nad brezvestnimi izkoriščevalci delavstva. Opaža se pa tudi prevelik strah in hlapčevstvo pred nekaterimi, vsak naj se zaveda, da je vsak sebe vreden, da je Slovenec in da ima vse pravice kot zaveden in enakovreden državljan. Obveščamo vse članstvo, da v redu plačuje članarino din 7.— mesečno in da se na tistega, ki bo zaostal, ne bo v nobenem primeru oziralo, pa četudi je ob delo. Prosimo, da se plača članarina vsaj do vsakega zadnjega v mesecu za vsak mesec, da ni treba čakati na zamudnike. Enkrat je treba plačati; čimprej tem bolje! Beremo tudi, da naša ZZD raste na vseh koncih in krajih, tako je prav, da nas bo več, da bomo pohodili, kar ni za med nas, da bomo dali brco vsem tistim, ki niso več sposobni za življenje. Zato pozdravljeni, tovariši, ki ste prestopili od JSZ! Sestanki in zborovanja V SOBOTO, DNE 28. JAN. 1939: DUPLICA PRI KAMNIKU: Članski sestanek lob 2 uri popoldne v gostilni Herle. V NEDELJO, DNE 29. JAN. 1939: PTUJ: Članski sestanek ob pol 9 uri dopoldne v zadnji dvorani gostilne Pe-serl v Prešernovi ulici. < HOČE PRI MARIBORU: Ustanovni občni zbor ob 9 uri dopoldne v Slomškovem domu. SLOVENSKA BISTRICA: Ustanovni občni zbor ob 8 uri dopoldne v Slomškovem domu. ŽIRI: Ustanovni občni zbor ob pol 3 uri popoldne v Občinskem domu. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU: Občni zbor ob 8 uri zjutraj. SLADKI VRH: Članski sestanek ob 3 uri popoldne. KRANJ: Delavski shod ob 9 uri dopoldne v Ljudskem domu. (Nadaljevanje s 3. str.) gi rekel: Dajmo, dajmo! Seveda boš odgovoril po prejšnjem zgledu: Le počasi (kot zaveden delavec), a kaj boš slišal: Poglej ga »zelenca« — ali misliš, da bom jaz »krepnu« zaradi tebe?! Zelene je pač zelen, nima nobenega socialnega čuta. — Torej ti pač nimaš nikoli prav, pravica je njegova. Ce zmagamo: teror, nasilje — če bi bili premagani: pravica je zmagala! V nedeljo, dne 29. t.m. ob 8 uri zvečer priredimo igro »Testament« v dvorani Prosvetnega doma na Breznici. Nastopi 30 igralcev, članov ZZD. Igra se v korist ZZD, za nabavo prapora in v podporo brezposelnih članov podružnice. Vabimo vse člane ZZD, kakor tudi naše prijatelje, da se igre udeleže v čim večjem številu in podprejo delo naše podružnice. Poskrbljeno bo za žalost in za — smeh. V začetku februarja se bo vršil občni zbor ZZD na Breznici, na kar opozarjamo že sedaj vse člane naše podružnice. Bližajo se volitve obratnih zaupnikov. Dolžnost vsakega člana je, da v tem, za nas tako važnem času, podvoji vse sile in dela za čim častnejši uspeh teh volitev. Tudi Javornik mora dobiti zaupnika ZZD! Poravnajte članarino za leto 1938 in kupite koledarčke za leto 1939! Izkažite se organizacije vredni člani! Delavska zborovanja, ki jih prireja ZPD v Prekmurju, bodo v bodočih tednih in mesecih še v sledečih krajih: V nedeljo, dne 29. januarja po sv. maši ob pol 12 uri pri Gradi (Gor. Lendava) v gostilni g. Maršika in popoldne ob 2 uri v Bodoncih v gostilni g. Partlna. V nedeljo, dne 5. febr. po sv. maši ob 11 uri v Bogojini v hiši g, Šalingera in popoldne ob 2 v Selu na občini ali pa v bivši gostilni Kodila. V nedeljo, dne 12. febr. po sv. maši ob pol 12 uri na Cankovi v gostilni g. Vogler-ja. Dopoldne ob 2 uri še eventuelno na Tišini, kar bomo še pravočasno objavili. V nedeljo, dne 19. febr. v Gornji Radgoni v Kmečki posojilnici ob 11 uri dopoldne. V nedeljo, dne 26. febr. ob pol 12 uri v Dolnji Lendavi v hotelu Krona in popoldne ob 2 uri na Hotizi. V nedeljo, dne 5. marca po sv. maši ob 11 uri v Turnišču (prostor naknadno objavimo) in popoldne ob 2 uri v Beltincih v gostilni g. Sapača. V nedeljo, dne 12. marca veliko in zaključno zborovanje, ki bo združeno z obč- Tržič, 23.1.1939. Ako je pregovor, da ima laž kratke noge resničen, o čemur pa ne dvomim, tedaj je še bolj resnično dejstvo, da tudi tisti, kateri se te kratkonoge pomočnice poslužuje, ne bo daleč prišel. V zadnji številki »Del. pravice« je neki »pošten« delavec, kateri pa svoje »poštenosti« ni upal potrditi s svojim pravim imenom, nakopičil o zboru katoliškega delavstva v Tržiču toliko debelih laži, da je o njegovi »poštenosti« prepričan samo tisti, kateri resnice sploh ne pozna, ali pa jo noče poznati, ker mu tako bolj »kaže« ali pa celo »nese«. Vse kaže, da je bil to prvi časopisni »umotvor« tega »poštenjaka«, za katerega ga je ogrel pameten sklep tržiškega delavstva, da pretrga vezi s pripadniki in zagovorniki raznih intemacijonal in se priključi skupnemu taboru slov. kat. delavstva. V svojem poročilu navaja ta novopečeni dopisnik, da se je tega sestanka udeležilo »kakih 100 oseb in še to večina iz Rune«. Da bi preštel vse tiste, katerih je bilo čez njegovih 100, je seveda težko za človeka, kateri zna šteti komaj do pet. Najbrže mu je moral nekdo pomagati, da je prišel s svojim štetjem vsaj do 100. Ce bi ne bilo na sestanku tudi tov. Prežlja in Smersuja iz Ljubljane, bi najbrže tudi poročal, da so bili sploh vsi iz Rune, čeprav jih ta niti toliko ne zaposluje. Na- Jugoslavija. Na obisku v Jugoslaviji se je mudil italijanski zunanji minister grof Ciano. Po razgovorih med ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem, ki so trajali tri dni v Balju, je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Prijateljski obisk, ki ga je napravil italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano predsedniku jugoslovanske vlade in ministru za zunanje zadeve g. dr. Milanu Stojadinoviču, je dal možnost za vsestransko izmenjavo pogledov, ki je bila prežeta z največjo prisrčnostjo. Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki z zadovoljnostjo ugotoviti popolno delovanje za srečne posledice italijansko-jugoslovanskega pakta z dne 26. marca 1937, ki je eden osnovnih elementov politike obeh držav. Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delih Evrope, ki se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje delovanje za utrditev miru in reda v tem delu Evrope s sporazumi z vsemi zainteresiranimi državami, kakor tudi v zvezi z raznimi dogodki v državah, ki so sosede Jugoslavije! Ti dogodki so v Jugoslaviji našli ugoden odmev. V to sodelovanje Italija prinaša tvorni duh osi Rim-Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta in da obstojajo tudi na tem področju velike in široke možnosti ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem stiku delali na novem ustvarjanju. Predsednik Akademije znanosti. S kra- nim zborom ZPD v Murski Soboti ob 11 uri dopoldne. Prostor bomo pravočasno določili in objavili. Dosedanja zborovanja, ki jih je ZPD priredila, so bila nad vse dobro obiskana. Prisostvujoče delavstvo je z zanimanjem sledilo govornikom in odobravalo njihova izvajanja. Na podlagi dosedanjih uspehov se šele vidi, kako potrebna so bila ta zborovanja. za naše poljedelske delavce in koliko koristi bodo imeli od tega naši izseljenci. Poleg zborovanj bo imela ZPD tudi 3 ali 4 ‘dvodnevne tečaje za delavske voditelje in zaupnike. Prvi tak tečaj bo 25. in 26. januarja za občine, oziroma podružnice ZPD: Murska Sobota, M. Sobota — okol. Martjanci, Puconci, Kupšinci, Tišina, Beltinci, Bogojina, Hotiza, Turnišče in Dol. Lendava. Drugi tečaj bo 6. in 7. febr. za podružnice: Križevci, Selo, Šalovci, Gor. Per-tovci, Bodonci, Cankova in Pertoča. Tretji tečaj bo 13. in 14. febr. za podružnice : Rogašcvci, Kuzma, Gor. Lendava (Grad) in Pečarovci. Pri vsakem tečaju bo lahko prišlo v poštev okoli 45 udeležencev. dalje pravi, da ni prestopil v ZZD cel odbor JSZ, temveč samo trije odborniki. Ne vem, zakaj je navedel tri odbornike. Ravno tako bi tudi lahko rekel, da je prestopil en sam, pa še ta ne z obema nogama. Kot tajnik bivše skupine JSZ v Tržiču pa vabim dopisnika, da se zglasi pri meni, da pokažem njegovi »poštenosti« zapisnik zadnje seje, kjer so bili navzoči, razen enega člana nadzorstva, vsi odborniki, od katerih je bil vsak posebej pozvan, da pove svoje mnenje. Niti en odbornik ni bil proti sklepu, da skupina JSZ prestopi v ZZD. Centrala JSZ naj vzame na znanje, da tudi tov. Dolinar ne. Tisto o treh odbornikih naj g. dopisnik kar lepo vtakne v žep. Prav tako naj stori tudi z vsem ostalim dopisom, kajti preveč bi bilo, če bi odgovarjali na vse njegove »resnice«. Naj g. dopisnik vse, kar je ustvarila njegova domišljija na papir, še enkrat dobro premisli (seveda v treznem stanju) in če bo prišel do zaključka, da so vse njegove laži najčistejša resnica, naj se pa še oglasi. Toda naj se oglasi s svojim pravim imenom, da bomo vsaj vedeli, kdo je tisti »pošten delavec«, ki ne loči resnice od laži. Ce bo centrala JSZ v svojih preostankih razpolagala s takimi dopisniki, potem se nam bo kmalu izpolnila vroča želja, da se čimprej vidimo v ZZD z vsemi starimi tovariši iz JSZ. S. Prešeren. ljevim ukazom je bil imenovan za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani g. dr. Rajko Nahtigal, redni član te Akademije in vseučiliški profesor. Zveza narodov. Kitajki delegat Wellington Koo je predložil na seji sveta Zveze narodov zahteve Kitajske, ki zahteva: Bojkot japonskega blaga, zlasti svile, ki gre večinoma v tujino. Embargo za dobave Japonski, zlasti petroleja, bencina in letal. Olajšanje vseh nabav Kitajski in ustanovitev Zveznega odbora, ki bo oskrbel, da se vsi ti sklepi izvajajo. Sovjetija. V Leningradu je stopilo v stavko 15.000 ladjedelniških delavcev, katerim se je pridružilo še 10.000 delavcev Putilovih orožarn. Delavci so zasedli ladjedelnice in orožarne in je to prva stavka proti sovjetskemu sistemu, ki je organizirana po metodah, katere boljševiki priporočajo le izven Rusije. Več oddelkov GPU in tankov so nastopili brezobzirno proti stavkujo-čim. Mnogo je mrtvih, 500 pa aretiranih. Sovjetska oblast namerava vse delavce, ki so stavkali, razkropiti po Sibiriji. Vzrok stavke leži v vedno večji draginji in pravkar izdani uredbi, po kateri se znižajo plače za 15%. Madžarska. Predsednik madžarske vlade Imredy je izjavil, da je potrebna najbolj energična borba proti Zidom, ker da ti škodujejo rodbinskemu življenju in izpodkopujejo temelje krščanske vere. Španija. Katalonska ministrstva so se začela seliti iz Barcelone, ker najbrže ne bo mogoče preprečiti padca mesta. Madridska ŠVRK RUBRIKA »SLOVENCA« NOSITI V ŽEPU JE GREH Tega nismo vedeli doslej. Toda preteklo nedeljo so na plenarni seji JSZ o tem tako poučili svojega dosedanjega tajnika Grošlja Jožeta. Vpliven član JSZ ga je tako napadel: »A tako? .Slovenca’ v žepu! Ze vemo, čigav si!« — To je bilo izrečeno v takem amu, da je moralo biti Grošlju jasno ,da mora vedeti, da ni njihov. Mi bi rekli, da je v tem napadu na gospoda Grošlja izražena prava demokratska miselnost JSZ!!! ZALJUBLJENI V ŠTEVILKO 3 so naši JSZ-arji. Tri člane so nam dovolili, ko smo sklepali kolektivno pogodbo s KID, tri obratne zaupnike so nam proro-kovali v lanski volilni borbi za obratne zaupnike, samo trije člani so pristopili, po pisanju »Delavske pravice« ob zadnjem korporativnem prestopu tržiškega delavstva iz JSZ v ZZD in v našo skupnost. — Končno se je iz JSZ izločila številka 3. Do sedaj so odstopili trije njeni centralni strokovni tajniki. Končno bodo ostala brez članstva še tri skrčena vodstva JSZ: strokovno, politično in kavarniško. Najdalje bo živelo vsekakor kavarniško. — Torej: Živijo številka 3! ZA VODSTVO SO SE ZAVZELI : »Slovenski narod«, »Učiteljski tovariš« in »Delavska pravica«. - Gliha vkup štriha! SEBE TOLČE PO ZOBEH Bore, predsednik JSZ iz Duplice, napada Malnarja, predsednika pravtam. Malnar je bil član JSZ do predzadnjih dni. Kakršen je bil tam, tak je prišel v ZZD. Ce bi kaj z njim povsem ne bilo v redu, gotovo ni kriva tega ZZD, ampak ravno JSZ, ker je imela leto časa, da ga krščansko usmeri. Sedaj ga napadati, če je kot član JSZ pel marksistično himno, v veliko veselje generalu Borcu, se pravi sebe tolči po zobeh. delavski sked žBD v Ktauiu la u 29. L1939 u dvoma J5judske^a