Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. ELAVSKA POLIT Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, i* inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 19 Maribor, sobota, dne 6. marca 1937 Leto XI8 Vzroki španske tragedije kmečko vprašanje »Združena socialistična stranka« Katalonije poroča v svojih izvestjih o vzrokih španske tragedije: Pa tudi tisti deli kmečkega prebivalstva, ki so poskusili ostati v domovini, so bili obsojeni na stradanje in stradajo v od upornikov zasedenem ozemlju še danes. V knjigi, ki smo jo omenili v prejšnjem delu članka, prihaja pisatelj po zelo natančnem računanju do zaključka, da ima 95 odst. malih posestnikov dnevne manj kot eno peseto (poprej okrog Din 5) dohedkov. Temu primerno izgleda tudi položaj poljedelskih delavcev. Znano je, da ti delavci v mnogih pokrajinah stanujejo v revnih na pol podrtih kočah zgrajenih iz ilovice in slame, skupaj z živino. Mtczda po 1.50 pesete, po 1 peseto, pa tudi samo 60 centimosov na dan je bila običajna in je, po kratko trajajočem izboljšanju ob nastanku republike, po 1. 1933 zopet padla na staro mero. Demokratična vlada, izvoljena februarja 1936, je začela boj za izboljšanje tega neznosnega položaja malih kmetov in poljskih delavcev ter je deloma dosegla prav dobre uspehe. Tako n. pr. je bilo v pokrajini Cace-res med revno kmečko prebivalstvo razdeljenih 70.000 hektarjev, v pokrajini Badajoz pa 120.000 hektarjev zemlje in sicer neposredno predno je izbruhnil upor, čigar cilj je, ukleniti ljudstvo v jarem praktičnega, četudi ne pravnega suženjstva. Po 19. juliju se je, z vstopom socialistov in komunistov ter pozneje tudi anarhosiridikalistov okrepljena vlada s pojačano silo lotila reševanja agrarnega vprašanja. Veleposestva so bila, spričo aktivne udeležbe veleposestnikov v vojni proti ljudstvu, likvidirana, zemlja pa razdeljena med kmete in poljske delavce. V Kataloniji, kjer je bila veleposestniška zemlja večinoma v zakupu, so bile zakupne pogodbe razveljavljene in zemlja izročena zakupnikom v last. Kakšen bo gospodarski in socialni uspeh teh ukrepov bo odvisno od našega političnega dela med krneli- Vsekakor se je že sedaj posrečilo v provincah Jaaen in Ciudad Real povečati površino posevkov za 25 odstotkov, dočim se v provinci Mur-cia dela na tem., da se poveča površina posevkov za 35 odst. Najvažnejša naloga vlade je, da to preureditev poljedelstva izvede in nadzoruje ter prepreči, da bi se eksperimentiralo brez vsakega izgleda na uspeh, pri čemer bi se utegnila zmanjšati množina pridelka in poslabšati njegova kakovost ter bi to imelo kot nadaljnjo posledico, odtujitev kmečkega življa [ljudski stvari. Poljedelsko ministrstvo pod vodstvom ministra Uribe je zaposleno s tem, da ustvari osnove ža novo, obliko španskega poljedelstva. Nameravano je združiti kmete v produktivnih in prodajnih zadrugah, da bi bilo delo posameznika čim. bolj donosno. Te zadruge naj bi s posredovanjem posebnih odborov sodelovale s tistimi posestvi, ki jih obde-^r°kovne organizacije polj-skdi delavcev. Pri izvedbi teh ukrepov odklanja vlada vsako, tudi najmanjše nasilje. Še pred nedavnim časom je poljedelski minister v svojem govoru v Castellon de la Plana po- V delavskih zbornicah komisarijati namesto volitev V št. 41 z dne 20. februarja 1937 poroča zagrebški »Obzor«, da je minister socialne politike predložil v novem finančnem zakonu te-le amandmane: I. Na znanje se sprejema in odobrava rešitev ministra socialne politike in narodnega zdravja o postavitvi komisarjev v delavskih zbornicah. II. Pooblašča se minister socialne politike, da sme brez ozira na določbe § 36 zakona o varstvu delav- »Slcvenec« o tem ničesar ne ve, pač pa zagrebški »Obzor«. cev izpremeniti teriterijalno pristojnost pcedinih delavskih zbornic, III. Po § 67. zakona o zaščiti delavcev se doda novi § 67a, ki glasi: 1. Pooblašča se minister socialne politike, da sme po poteku mandatov članov delavskih zbornic odgodi-ti izvršitev volitev in imenovati bodisi nove člane ali pa komisarje, 2. V primeru imenovanja novih članov izvrši minister to po predlogu detičnega bana, oziroma upravnika Beograda, in po zaslišanju delavskih in nameščenskih organizacij, 3. Imenovana skupščina ima iste pravice kakor izvoljena. 4. Kadar vrši komisar samoupravne dolžnosti, ima iste pravice kakor samouprava. 5. Minister sme porabiti ta paragraf tudi ob času trajanja mandatov izvoljene skupščine. Tudi v Borzah dela odloča samo minister IV. Minister socialne politike se pooblašča: 1. da sme izpremeniti naredbo o posredovanju dela; 2. da sme izpremeniti službeno pragmatiko na- , veljavo o tovorenju in raztovorjenju meščencev posredovalnice dela; 3. ; v pomorskih in rečnih pristaniščih, da sme izdati naredbo z zakonsko i ------- Nov socialni davek za delavstvo Enodnevna mezda oz, plača za centralni fond za podpiranje pomoči potrebnih Pooblašča se minister socialne politike: 4. da sme pobirati od nameščencev in delavcev kakor tudi drugih dr- žavljanov, razen od kmetov, tristoti del letnih prejemkov v korist nezaposlenih delavcev, neoskrbljene dece in starčkov; VI. Pokojninski zavod za nameSience v Ljubljani je dolžan, da svoje proračune in zaključne račune predlaga predhodno v odobritev tike. ministru socialne poli- 5. da sme z naredbo urediti delovne pogoje kmetiških delavcev; 6. da sme uvesti delavsko legitimacijo. V. Pooblašča se minister socialne politike, da z vsemi prejemki glob ustanovi sklad za izboljšanje službe v inšpekciji dela. Politični zakoni pridejo, kdaj in kakšni bodo« se še ne ve Notranji minister v narodni skupščini Notranji minister dr. Korošec je v narodni skupščini ponovil svoj eks-poze, ki ga je predložil finančnemu odboru, v splošni debati o proračunu. Proračun notranjega ministra za 1937-38 znaša Din 538,277.603, to je Din 20,993.086 več kakor prejšnje leto. Večje stroške povzroča zlasti skibstvo za javno varnost. Pri tem se je skliceval na teiror iz inozemstva in komunistično delovanje ter v ilustracijo navajal dejstva, da poslanci niso mogli dvomiti o nevažno-sti. Izrazil se je, da so bile občinske volitve lani merilo politične moči. Pri tem je povdaril, da je bilo zadržanje ogromne večine političnih upravnih organov za pohvalo. Organi, ki so prekršili zakon, bodo pozvani na odgovor. Volitve v mestne občine utegnejo biti že letos, (Po kakšnem zakonu, ali po sedanjem ali po kakšnem novem, ni rekel. Op. ur.). Opozicija nam. očita, da smo obljubili politične zakone, to je, o tisku, o društvih in shodih ter o volitvah poslancev. Lani Stojadinovičeva vlada v senatu ni imela večine. Dobila je sicer pooblastilo, da uveljavi nove zakone, toda ozirati bi se morala na večino v senatu, ki je bila proti vladi. Sedaj1 se je senat pre- usmeril, večina senatorjev je iz opozicije prešla v vladni tabor in vlada ima večino. Skupščina naj da vladi dotična pooblastila za prihodnje leto in vlada bo sporazumno z narodno skupščino in senatom izdelala in objavila nove politične zakone. Tiskovni zakon ima težke določbe. Zaradi tega se pojavljajo ilegalni letaki bolj in bolj. Vlada hoče napraviti temu stanju konec in zajamčiti svobodo javnega mišljenja z novim zakonom. Zakon o zborovanjih, društvih in strankah vsebuje mnogo nejasnosti. V tem smislu ga je treba popraviti in obenem paziti, da bodo državni interesi prvenstveno zavarovani. Mnenja glede volilnega zakona so jako različna. Odločiti se moramo ali za vsedržavne, banovinske ali okrožne kandidatne liste, ali pa takozva-ni angleški sistem relativne večino no posameznih volilnih okrajih. Dalje gre za tajno ali javno glasovanje, za število poslancev itd. Vlada želi, da se zedini glede tega z vsemi političnimi skupinami, da prinese zadovoljstvo in trajnostne določbe. Razmerje s hrvaško opozicijo se ni poslabšalo in vlada upa, da bo lahko šla s svojo taktiko tudi v bodoče na roko sodelovanju s Hrvati. O izjavah in ekspozejih prej smo že itak poročali. n ovil, da vlada jamči vsakemu kmetu posest njegove zemlje in to, kar si sam pridela. Nadalje pa bo vlada skrbela za to, da bodo poljedelci svoje proizvode lahko tudi za primerno ceno prodali. Najvažnejša naloga poljedelstva v tem času je, povišati proizvodnjo in s tem zagotoviti prehrano ter zmago nad fašizmom. Zgodovina uči, da je nasilno poseganje v razvoj kmečkega gospodar- stva rodilo vedno samo nasprotstvo med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Zato bo vlada republike preureditev poljedelstva podpirala in usmerjala z dajanjem kreditov, pri-skrbovanjem semen in nabavo poljedelskih strojev, ne bo je pa skušala izsiliti s kakršnimikoli drugimi merami. Vse kar sega preko tega programa, bo nastalo v teku orga-ničnega razvoja. (Konec.) Italijanski fašizem v tekmi oboroževanja Osem milijonov vojakov pripravljenih Italijanski veliki fašistični svet je imel v pondeljek sejo. Svet je v glavnem razpravljal o vojaški pripravljenosti Italije, sklicujoč se na oboroževanje drugih dežel. Vojaki morajo biti vsi državljani od 18. do 57. leta. Tako, da znaša italijanska oborožena sila osem milijonov mož. Svet je povdaril tudi solidarnost s Francom v španski vojni ter sprejel zanj poseben pozdrav ter več resolucij. Najlepša je fcevtPh resolucija, ki pravi, da hoče Italija živeti z vsemi državami v miru, ki bodo pokazale dobro voljo. Poljski fašizem se hoče utrditi vsedržavna stranka Sedanji poljski režim je pooblastil polkovnika Koca, da osnuje »državno« politično stranko po načelu voditeljev. Ime bo tej stranki »Tabor nacionalne edinosti«. Stranka se bo delila v dve sekciji, in sicer v meščansko in kmetiško. če pojde, dobi Poljska s to stranko tudi formalno fašizem. ' Nevtralnost Švice nedotakljiva tudi za Nemčijo, pravi Hitler Hitler je izjavil prejšnjemu švicarskemu zveznemu svetniku Schui-thessu, da je obstoj Švice evropska potreba. Kot dobra soseda se bo z njo tudi Nemčija lojalno sporazumevala v vseli stvareh; Nemčija hoče nevtralnost Švice in nje nedotakljivost spoštovati. Še nikdar nisem dal povoda, da bi se mogla stvar drugače razumeti. — Ali ne bi bila mogoča taka lojalnost in nedotakljivost med seboj med vsemi državami? Madrid - španski Verdun Toledo na jugu od Madrida Boji v Španiji trajajo z nezmanjšano silo dalje. Vedno bolj pa se čuti aktivnost vladine vojske in to skoro na vseh frontah. Fred Madridom so operacije v zastoju, Franco ne more naprej, vladina vojska pa se omejuje na obrambo. Težišče bojev za Madrid je še vedno južno od Madrida, ob reki Jarami. Boji trajajo že več tednov. Njihov cilj je cesta Madrid —Valen-cija. Doslej se Franco ni mogel polastiti te važne prometne žile. Na vsak njegov napad sledi protinapad vladinih čet. Zlasti važen je zlom nacistične ofenzive proti Morato de Tahuna. Med tem pa se je pričela razvijati ofenziva republikanskih čet večjega obsega v boku nacistične fronte proti Toledu in Talaveri de la Reina ob reki Tajo. Dne 2. in 3. marca se je republikanskimi četam posrečilo, da so ob^-kolile mesto Toledo in vdrle v en del mesta. Padec Toleda pomeni za naciste silno bolečo izgubo in povečano nevarnost za njihove položaje pred Madridom’ in ob Jarami. Sedaj se vodijo boji ob reki Tajo za prehode na desni breg, zlasti ob Talaveri de la Reina. Tu se stekajo vse prometne žile v smeri protii Madridu. Ovieda je v vladinih rokah, le na razmeroma majhnem prostoru se še branijo nacisti, ki so pa od zaledja popolnoma odrezani. Oviedo je bil prava trdnjava, za naciste važen zlasti radi tega, ker je bila tu velikanska tovarna municije, ki je sedaj v razvalinah. V bojih za to mesto je padlo na tisoče ljudi na obeh straneh. Ko bodo operacije vladinih čet v Oviedu končane, je treba računati, da bodo sproščene sile nastopile ofenzivo proti jugu v pokrajino Leon. Uspeh zaznamujejo vladine čete v bojih vzhodno od Malage, kjer so zavzele mesto Orhiva in ogrožajo naciste z boka. Poizkus nacistov z ofenzivo na aragonski fronti pri Teruelu in v smeri proti P ort al Rybio ni prinesel uspehov. Madrid je španski Verdun pravi neki nemški vojaški strokovnjak v svoji razpravi v berlinskem vojaškem listu. Pred Verdunom se je zlomila moč Nemcev v svetovni vojni, pred Madridom pa si bo polomil Franco svoje kosti — ako ga ne reši inozemska podpora. Zato se ni čuditi, ako čujemo, da se Nemčija in Italija upirata izvajanju mednarodne kontrole o nevmešavanju, ki bi morala pričeti 6. marca, pa bo najbrž za tri tedne odložena. Ovieda v Asturiji v vladinih rokah Patronat Francove vojske Neki listi so te dni poročali, da je Francova vojska vzklicala Madono za svojo zaščitnico. List pravi, da to pač ni v redu. Franco je prostozidar, njegova vojska pa vrši strašna grozodejstva po svojih legionarjih in črnih mohamedancih. Doma in po- weiu Narodna skupščina. Minuli teden je narodna skupščina odobrila proračun načelno. Sedanja narodna skupščina je seveda povsem drugačna, kakor so bile skupščine ali parlamenti, ki so bili izvoljeni na podlagi demokratične volilne pravice. V puiamtulil MMIfta lAdtaM«. HI )» » vrt: , ii * demokratičnih volitvah prihajali v parlamente med drugimi res dobri in stvarni govorniki, katerih mnenje je morala vpo-števati tudi večina. Zakaj proti pametni politiki, pred jasnim pametnim razlogom in predlogi kapitulira tudi vsaka demokratična večina, dočim se to v osebnih in psiholoških diktaturah ne godi. V takih razmerah nivo parlamentarizma pada, kar je nedvomno slabo z ozirom na razvoj, ki zahteva, da se v parlamentarizmu zberejo najboljše moči iz naroda, ki so res demokratične, da vodijo razvojno tendenco po pravi poti do popolne demokratične samouprave najduhovitejših elementov v državi. Proti cenzuri in zakonu o zaščiti države sta govorila v narodni skupščini poslance Voja Lazič in dr. Vaša Vojanovič, prvi tudi za odpravo zakona o zaščiti države. Po govoru notranjega ministra so nekateri opozicijonalni poslanci sklenili, da ga vprašajo, kaj misli o okrožnici, ki jo je pred občinskimi volitvami izdala ljubljanska železniška direkcija. Da se v bodoče ne bo nihče več motil. Pred občinskimi volitvami se je s strani JRZ kaj rado povdarjalo, da pri občinskih volitvah odločajo gospodarski, ne pa politični interesi. V mnogih občinah so se, dosledno tem parolam, pojavile takozvane »gospodarske liste«, zlasti se je to zgodilo v krajih, kjer JRZ ni bila popolnoma sigurna, da bo dobila večino. Z naše strani se je že večkrat povdarjalo, da je agitacija za gospodarske liste ali navadna prevara, ali pa neumnost. Sedaj je sam notranji minister dr. Korošec razpršil posled- Nacisti ubili jezuita V Sevilli so nacisti ubili bivšega ministra v vladi klerofašista Gil Ro-blesa, Gimaneza Fernandeza. Ubiti ie bil jezuit in eden izmed stebrov katoliške stranke. Laži iz Španije o Zamori General Franco je javljal iz Bur-gosa, da je prejšnji predsednik španske republike Alcala Zamora, katerega sinovi se bore v vojski ljudske vlade, izjavil za njegovega pristaša ter da se namerava vrniti iz Pariza v Francove vrste. Na to laž je izjavil Zamora, da je dalje pristaš ustavne republikanske legalnosti ter odklanja državljansko vojno. Madrid bo padel 2. marca je napovedal »Slovenec« in njemu sorodni listi, koncem februarja, verujoč v radijske napovedi popolnoma nezmožnega generala Quiepa de Liano. 2. marec je za nami, proroški general pa molči in z njim tudi »Slovenec«. nje dvome o pomenu občinskih volitev, ko je v svoji izjavi v proračunski debati dejal: »Občinske volitve lani so bile merilo politične moči.« — Te besede naj si zapomnijo vsi tisti, ki so bili doslej mogoče v dvomu glede pomena, ki pritiče občinskim volitvam. Mrtvi so dobivali invalidnino. Kakšno muko mučijo naši invalidi, da bi dobili to, kar bi jim hvaležna domovina morala dati, |» lit’ in| e hn. Med tem ko resnični invalidi trpe pomanjkanje, so v Beogradu; leta in leta izplačevali invalidnine — mrtvim invalidom. Prevaro v škodo državne blagajne je vršilo kakšnih 60 oseb, velikih in malih po položaju, njim na čelu neki Jovan Lakičevič. Skupno so si ti ljudje prilastili okroglo 20 milijonov dinarjev. Sediaj stoje pred sodiščem. Obtožnica obsega 200 s strojem pisanih strani. Pekovski pomočniki v Banjaluki stavkajo, ker mojstri nočejo pristati na uvedbo osemurnika in ukinitev nočnega dela. Jugoslavija je v dobrih odnosa jih z vsemi velesilami in vsemi sosedi je izjavil zunanji minister dr. Stojadi- novič v debati o proračunu, dne 4. marca 1937. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena konec septembra 1936 poteče dne 31. marca t. 1. Zaradi tega se početkom marca meseca prično po italijanskih vesteh pogajanja za obnovitev oziroma podaljšanje pogodbe. Tihotapstvo s pomočjo letal je uganjala mednarodna družba tihotapcev na zemunskem letališču. Zaprli so 18 oseb. Enega so zajeli z letalom vred. Zopet obsodbe v Avstriji, Zaradi veleizdaje je bilo obtoženih 12 nameščencev zveznih železnic, ker so širili »komunistične« letake, ki so jih spravili čez mejo v Avstrijo. V Gradcu so bili obsojeni: trije do dveh in pol let, sedem tri do štiri mesece ječe in le dva sta bila oproščena. V Leobnu pa je sodišče obsodilo šest »komunistov« iz Knittelfelda zaradi tajnih organizacij in veleizdaje po 12 in 15 mesecev ječe. Svoboda v Nemčiji. Berlinska policija je odredila, da morajo vsi hišni posestniki oddati na policiji po en duplikat ključev svojih hišnih vrat. Policiji je s tem omogočeno priti v vsako hišo kadar hoče. Ženiti bi se morali. Mussolini je zapovedal, da se morajo vsi moški Italijani oženiti, s; 11 t t.fcium rritvv-.•*'- «»i-.-'- > ‘ * • ’•■}. Mož, ki ni oženjen, v Italiji sploh ne bo mogel vršiti nobene javne službe in bo tudi sicer zapostavljen. [ \ • Značilno poročanje v tisku. Odkar je na Francoskem Blumova vlada na krmilu naša publicistika ne črpa vesti po glasilu Blumove vlade »Populairu«, marveč rajši po reakcionarnem časopisju, dasi zagovarja in objašnjuje politiko režima njega glavno glasilo. Če se pa že zgodi, da listi kaj poročajo, zamolče ime lista ter samo citirajo vsebino. Tako je »Populaire« objavil članek o Avstriji, v katerem zaključuje, da je rešitev Avstrije samo v demokraciji. Dne 2. marca t. 1. je zagrebški »Mor-tfenblatt« citiral odlomek tega članka, ni pa navedel, da tako piše »Populaire«, marveč je le rekel, da tako piše list najskrajneje levice. V tem je sistem sovražnosti napram Blu-movi vladi, ker tisk sicer običajno navaja vse reakcionarne vire. Rule Občni zbor podružnice »Splošne delavske zveze Jugoslavije« t» v soboto, dtne 6. marca s ‘pričetkom ob 7. uri zvečer fv gostilni Magldič. Člani in vsi, ki hočete pristopiti, pridite! Zborcvanje lesnih delavcev bo v nedie-ljo, dne 7. marca s pričetkom ob 9. uri dop. v gostilni pri Magdiču! Delavci, pridite, (pristopite v organizacijo, da bomo lahko začeli uspešen boj za večji kos krulha! Sv. lederl nad LaSklm Rudarsko zborovanje bo v nedeljo, dne 7. marca ob 11. uri dopoldne. Zborovamje sklicuje ZlRJ, govoril bo s. Eržen iz Maribora. Rudarji, pridite! Rijavec Vladimir: MATI Prazno pločevinasto vedro so pozabili pred njegovimi vrati. Spodtak-nil se je vanje, polglasno zaklel, otipal ključavnico, odklenil in odprl. V nos mu je udaril vonj po opranem, šele napol posušenem, podu. »Mioj sosed?« je vprašal tedaj glas izza priprtih vrat. Andrej ni odgovoril. »Pridi k meni! Hočeš?« Bolj iz radovednosti kot z željo, je vstopil v njeno sobo. — Pogrnila je mizo, postavila nanjo krožnik s par kosi potice in mesom ter steklenico vina. »Vsedi se!« »Kaj bi pri tebi? — Nisi več mlada — in jaz nimam denarja « »Ni treba. — Pusti danes to! — Velika noč je. Nočem biti sama! — Ostani!« Ostal je. Večerja in vino sta ga udobrovoljila. Gorela so mu lica in prijetno se je počutil. — Njeni po- gledi so ležali na njem, kot da mu hočejo prodreti in pogledati v dušo. Niti najmanj mu niso bili nevšečni, — tople, prijazne in sočutne jih je občutil in nekaj ga je sililo, da bi tej ženi, ki jo je danes prvikrat srečal, a se mu je zdelo, da jo vendarle od nekje pozna, pripovedoval o sebi, o skrbeh in željah, ki jih ima in ki ga težijo. »Najdenček sem,« ji je potožil. Zmedla se je malo, lica so ji lahko pobledela, — a začudila se ni. Obrnila se je proč — in ko ji je spet pogledal v obraz, je opazil, da so se gube na njenem čelu zostrile. »Pred šestnajstimi leti so me našli na pragu te hiše. Listek z mojim imenom je bil pripet na krpah, v katere sem bil zavit in krog vratu sem imel to-le, glej!« Odpel si je ovratnik in izvlekel izpod srajce droben srebrn križec, obešen na navadnem traku. To mi je edini spomin na mater,« je rekel in ga poljubil. »Ostal si v hiši, kjer so te našli .. .« »Da, ostal sem . . . Moji hranitelji so se pred leti odselili, —i jaz sem ostal. Zaradi matere sem ostal. — Če je še živa, se bo gotovo spomnila, kje me je pustila — in vrnila se bo!« »M]ogoče se bo res vrnila,« je pristavila kot brez misli. — »Bi rad, da bi se vrnila? — In kaj bi ji dal, če bi se vrnila?« je vprašala živahnejše. »Vse! . . . Poglej!« Stisnil je pesti in skrčil roke v komolcih, da so pokali rokavi nad mišičavimi vzboklinami, ki so nastale. »Vse bi ji dal! Svoje roke, svojo moč, svoje življenje! . . . Saj to je tudi vse, kar imam, — a mislim, da bi bilo dovolj za naju oba.« »Pripoveduj še!«, so se ji zaiskrile oči. Nasmehnila se je in gube na čelu so ji izginile. Pripovedoval ji je; vsedla se je bliže k njemu, ga poslušala — in mislila nase. — Kako lepo bi bilo, da ni preteklosti! Ofcemnajst let je imela takrat. Najmlajša je bila v družini in nobeden jo ni silil do tedaj k delu. Potepala se je po gozdu in stikala za ptičjimi gnezdi; dražila pse skozi ograjo, da so se kot divji zaganjali proti njej; podila po cesti gosi, ki so prestrašene gagale ter dvigale s perotmi prah, da je mimoidočim izgledalo kot bi se jim bližal bel, grmeč in nič dobrega obetajoč oblak. — — Ali tisto jesen se je vse to, kot odrezano, končalo- Polje je slabo obrodilo, trpeli so pomanjkanje, poslali so jo služit. -Še nikdar ni bila pri tujih ljudeh, — ni se jih mogla privaditi. Neprijazni so ji bili. Pri delu se ni znašla. »Za nič nisi!«, se je jezil nanjo gospodar, hlapci in dekle pa so se ji smejali in jo oponašali. »Kaj sploh znaš?« »Krave bi pasla,« je poprosila s tihim upanjem, da ji bo ustregel in da se bo tako izognila vsem neprijaznim pogledom domačih. Od tedaj je bila po cele dneve sama z živino sredi pašnikov na pobočju Svete gore. Igrala se je s cvetjem in mislila na dom, ki je bil daleč, da ni moglo do njega prodreti zvonenje svetogorskih zvonov in da ga ni mogla doseči s svojimi pogledi. (Dalje prihodnjič.) 7g naših UcaUv Trb ovile Volitve v Bratc*vsko skladnico — manifestacija zavednosti naših rudarjev Pri nedeljskih volitvah, dne 28. februarja1 v krajevno .Bratovsko skladnico je delavstvo svobodho odločilo. Obenem se je izvršila zanimiva pregrupacija. Strokovna organizacija krščanskih socijalistov se je združila z Narodno strokovno organizacijo, ki so jo prejšnji režimi zelo podpirali, ki pa je pod sedanjim režimom postala popolnoma pasivna in brezpomembna. Nadalje je tudi JSZ zvabila v svoje vrste takozvane »bojevnike«, ki so bili že večkrat privesek rairnih političnih . skupin. Nam marksistom je dobro znano, da so se krščanski socijaliisti pri teh volitvah silno vračunali, ker so mislili, da tu in tam izražena beseda o »nezadovoljstvu« že zadostuje, da zatemni resnično delo, trud1 in uspehe dosedanjih funkcijonarjev razredne organizacije ZRJ. Z njimi vred s.o se vračunali visiii »združeni«, ker so pričakovali, da jih bo rudarsko delavstvo volilo, pa če tudi dosedaj niso storili zanj ničesar. Po takšnem' »združenju!«, kot so ga naredili krščanski socijalisti v Trbovljah, rada glava boli. Posebno pa lahko človeka glav’a boli, če pri združitvi vseh protimarksistic-nih elementov doseže tako nepovoljen rezultat pri volitvah, kot so ga dosegli »združeni«. Niti ene tretjine glasov niso mogli zbrati na listi, ki si je predi volitvami domišljala. da bo popolnoma porazila marksiste. Dobili so mnogo manj kot eno tretjino odidanih glasov. Od' 1727 oddanih glasov je prejela lista ZRJ 1257; lista '»združenih pa komaj 470 glasov. Lista »zdlruženih«, kateri je kumovala pri krstu krščanska strokovna zveza je prejela torej 105 glasov manj kot eno tretjipo oddanih iglasov. To ni samo poraz vseh antimarksistič-n;h sil v našem rudarskem mestu* ampak tudi dokaz, kdo ima pravico zastopati rudarsko delavstvo. Še en poraz jih čaka, ki so si ga sami preložili na 14. marca t. 1. S takimi ljudmi imamo opravka. »Slovenec« (resnicoljubni >.*. * iu list, ki ga izdaja družba duliovnikov in drugih ; 1 • ♦ 11 i mož) kar ne more pozabiti rudarskega shoda, ki se je vriil 25. februarja. Priobčil je že dvoje poročil obe pa v nasprotju z resnico, hčerko božjo. V obeh napada s. Eržena, v enem mu očita laž, v drugem pa mu podtika, da je rekel na shodu: »Sanacije- bratovske skladnice ne maramo, četudi bi ,beli' izposlovali za njo milijone v Bel-gradu.« Kdor je bil na shodu, ve, da je to gladko izmišljeno. Narobe, s. Eržen je zlasti povdarjal potrebo sanacije bratovske skladnice z državno pomočjo po vzgledu CSR. Gospodje, sram vas bilo! Hrastnik Zmagali smo. Volilni boj za volitve v Bratovsko skladnico je za nami. Svoj višek je dosegel z »Velikim« volilnim shodom, katerega so sklicali pristaši »gospodarske liste«, na kateri s.o se združili nacionalisti s klerikalci obeh brane, z namenom, oslabiti listo »Zveze rudarjev Jugoslavije«. S shodom pa so imeli »združeni« veliko smolo, ki se jih je dosledno držala vse db konca volitev. Na shod, kamor sta prispela kar dva govornika iz Ljubljane, je prišlo celih 14 (štirinajst) zborovalcev, pripadnikov »gospodarske liste«. Vsi ostali, približno 60 po številu so bili pristaši liste »Zveze rudarjev Jugosl.«. Navzoč je bil tudi g. A., duševni oče rom pom pom letakov. Zborovalci so zahtevali, da naj se taki nepoklicani ljudje odstranijo, ker pa se je predsedstvo proti-vilo, so zborovalci shod enostavno zapustili. Ostalo pa (je kakšnih 10 »čistih«, za katere pa je zadoščal seve en govornik, ker jo ie prvi medi tem že ipobrisal, sicer pa je nudila cela zadeva pristnim obilo smeha. Zagori« ob Savi Kakor se ptfcojuje, tako se vračuje V torek, dhe 2. t. m. so šli brezposelni Pred občino in zahtevali zaposlitev ali podporo. To je predsednika socialnega odseka tako razburilo, da je rekel: »Tega pa ne trpim, da bi se tu pred občino zbirali!« Pa 'J1"1 je eden brezposelnih zabrusil: »Ali se še spominjaš, Viktor, kako si nas takrat na občino gonil po podiporo, ko so bili demo-občini in vi, klerikalci, v opoziciji?« Komentarja k temu nVenda ni potreba. Vetonle Rdeča je zmagala! Delavstvo, včlanjeno pri krajevni Bratovski skladnici Velenje, je volilo dne 28. februarja rdeče. Stari -borec za delavske pravice s. Košak, je dobil 533 glasov, zdiruženi nasprotniki pa 164 glasov. K teimi uspehu čestitamo zlasti sodrugom 'z Zabukovce, Velenja 'in Liboj, kjer so ®P v ogromni večini izrekli za listo zveze rudarjev z nosilcem s. Košakom, Studenci pri Mariboru Delavsko pevsko društvo »Enakost« vabi na pevski koncert, ki bo v nedeljo, dne 14. marca s pričetkom ob 16. uri v div orani Grmeka pod1 vodstvom pevovodje g. Maksa Plevanča. Vstopnina: 8, 6, 4 in 2 Din. Med odmorom nastopijo mladi harmonikarji iz Studenc. Radvanje Predavanje o socialni zakonodaji se bo vršilo v nedeljo, dne 7. marca s pričetkom ob 9. uri dopolne v gostilni ge. Marije Pesek. Predavala bosta s. dr. Reisman in s. 'clen. Delavci in delavke pridite polnoštevilno. jrv; Ljubljana Letošnje silvestrovanje pred sodiščem. Kakor vsako leto, so tudi letos Strokovna komisija, Vzajemnost in Zarja priredile v veliki dvorani Delavske zbornice silvestrovanje. Večer je potekel v redu in ob najboljšem razpoloženju. Popolnoči, ko smo že prestonili v novo leto, je s. Sedej, ki je tudi izvežban dirigent za godbo na pihala, stopil na čelo orkestra Zarje in je dirigiral delavsko himno ob velikem navdušenju vseh navzočih. Policijski organ pa je smatral to za demonstracijo. Prišlo je celo do incidenta, v katerem je interveniral tudi obč. svetnik s. Kralj. Iz vsega je nastala velika kazenska preiskava po čl. 1. z.ak. o zaščiti države. Državno sodišče v Beogradu je sicer kazensko preiskavo po čl. 1. ustavilo, prepustilo pa je ljubljanskemu državnemu pravdništvu, da preganja s. Sedeja. Dne 3. t. m. se je pri ljubljanskem sodišču vršila proti njemu glavna razprava, vendar je bi! popolnoma oproščen, ker sodišče ni našlo, da bi bil zakrivi! kakšno dejanje, ki bi se dalo kaznovati po kazenskem zakonu. Predavanje o naredbi o minimalnih mezdah, ki se je vršilo v sredo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice je bilo sijajno obiskano. Referent s. Filip Uratmik je na-redbo jako poljudno razjasnil z mnogimi zgledi ter poudaril, da morajo delavski zaupniki in organizacije biti posebno budhe, da bo delavstvo imelo čim več od nje. Maribor Zamenjava vojašnic. Občinski svet je imel dne 1. marca sejo, na kateri ga je župan obvestil, da so vojašnice prodane erarju za vsoto Din 3,308.485. Vendar pa občina ne bo dobila izplačane kupnine, ampak bo prejela v zameno bivšo Dravsko vojašnico in carinska skladišča, lil . i !r bila že tolikokrat pred občinskim svetom, Avtobusi na pogon z zemeljskim plinom. Mestna občina bo preuredila deset avtobusov na pogon z zemeljskim plinom, ki stane 1 m3 Din 3.16, kar odgovarja 1 1 bencina, ki stane Din 7.80. Preureditev avtobusa stane Din 3000 do Din 5000. 400 jeklenih valjev za plin pa Din 280.000. Dela na cesti Maribor—Št. lij bodo pričela šele sedaj, dasi bi prva etapa iz Maribora do odcepa ceste k Sv. Lenartu po pogodbi morala biti dovršena že 27. marca t. I. I « .. ■i-'.1 - *•-J''* * <" -i H j. — Pri gradnji ceste bodo zaposleni domači delavci, strokovnjaki pa bodo v precejšnjem številu inozemci. Zmotno je tudi, da bi prišli za prevoz kamenja (eklogita) iz kamnoloma v Reki v poštev kmečki vozniki. To je spričo oddaljenosti in pa načina dela popolnoma nemogoče. Prevoz kamenja bo moral prevzeti kakšen avto-prevoznik, ki lahko pripelje vsaj 6 do 7 kub. metrov takega kamenja naenkrat in je v stanju dnevno izvršiti čim večje število voženj, tu. i. t v t» Odbita pritožba. Pritožbo Zveze mladih intelektualcev proti razpustu je notranji minister zavrnil s e !h. *-• >i i«• Premoženje zveze, ki ga upravlja poseben kurator, obstoji iz 3 brošur in Din 180 gotovine. Polhova in dihurjeva gnezda so odkrili pri podiranju ledenice bivše Gotzove pivovarne. Polhi so gnezdili med lesenimi stenami in so, zbujeni iz spanja, bežali na vse strani. Delavci so jih več ducatov pobili. V ledenici je bilo tudi na stotine netopirjev. Ugodno rešen priziv. Brunona Govediča, ki je umoril vajenca Branka Pušaverja, ne bodo obesili, ker je kasacija razveljavila smrtno obsodbo in ga obsodila na dosmrtno ječo. Vlomilcev še nimajo. Zadnjič so poročali listi, da je policija razkrinkala vlomilca v blagajno Zadružne gospodarske' banke v osebi nekega Karbeutza. Poročilo je popolnoma netočno. Osumljeni Karbeutz še zda-leka ne poseduje toliko spretnosti, da bi znal blagajno (iz katere je izginilo Din 70 tisoč) odkleniti in nato zopet zakleniti ter zapustiti mesto vloma takorekoč brez sledu. Istotako je brez podlage vest o aretaciji vlomilca v blagajno »Zadružne zveze«, ki je svoje delo opravil precej slično, kot vlomilec v blagajno Zadružne gospodarske banke. Pač pa ima policija sliko mednarodnega vlomilca, ki je izvršil vlom v Bizjakovo urarno. Vlomilec se je izdal s tem, da je naročil kline, s katerimi je hotel odpreti vrata trgovine, pri nekem mizarju. Podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije sklicuje za dne 7. marca t. 1. s pričetkom ob pol 10. uri v dvorani »Delavske zbornice« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba za člane obvezna, delavci in delavke, ki nameravajo pristopiti, dobrodošli. Odbor. Delavsko pevske' društvo »Frohsinn« vabi svoje člane na občni zbor, ki bo dne 7. marca s pričetkom ob 9. uri dop. v društvenem lokalu, Ruška cesta 7. Odbor. Nočno lekarniško službo vršita v času od 6. marca do 13. marca lekarni Albaneže in Konig. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo, dne 7. marca 1937 ob pol 15. uri v gostilno Gambrinove dvorane s sledečim dnevnimi redom: 1. Či- tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega vodstva. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev novega društvenega odbora. 5. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani dlruštva, da se občnega zbora 'udeležijo. Družabni večer pri »Unionu« priredi Krajevni medstrokovni odbor v soboto, dne 6. marca s pričetkom' ob 20. uri v beli dvorani za zaupnike in funkcijonarje ter njih svojce, dobrodošli pa tudi ostali zavedni delavci. — Sodeluje pevski odsek pekov. Vstopnine ni. Mariborsko gledališče Gostovanje na mariborskem odru. V razmeroma kratki dobi nas je gledališče obdarilo s tremi prav dobro uspelimi gostovanji. V Albinijevi opereti »Baron Trenk« je gostovala g. A. Mitrovičeva v vlogi kom-tese Lidije. Njen močni lepi sopran je po dolgem času zopet donel v našem gledališču. Mitrovičeva je bila vedno dobra igralka, toda odkar nas je zapustila se je neverjetno poglobila v igralskem podajanju. Drugi naš gost je bil g. Mario Šimenc, ki je pel naslovno vlogo v isti opereti. Glasovno mogočen in v barvitosti topel je zadivil poslušalce. Njegova močna igra je prevzela tudi soigralce, da so stremeli v njegove višine. Igličeva se je pevsko razvijala od scene do scene in njen krasni sopran je srebrnočisto zvenel po dvorani. Njeno večkrat prestrogo mimiko dvorne dame in živahno igro mladega dekleta v prvem dejanju bi bilo treba uravnovesiti. V Abrahamovi opereti »Ples v Savoyu« je letos zopet gostovala g. Zlata Gjungjenčeva iz Ljubljane. Njen nastop je bil pravi triumf. Poleg teh izrednih gostovanj pa stalno gostuje na našem odru g. Pavla Udovičeva, ki zdaj v Benešovi opereti »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« s Svojo sočno in jedro Marušo razvnema gledalce. —e— JeseniSki proraCun: 145 odst. občinske doklade Dr. Stanovnik je uporabil načelno kritiko proračunskega osnutka večine za obsežen pregled vseh besed današnjih mogočnikov in orisal njihovo in njihovih pripadnikov zvestobo do tistih besed, kakor jo ipokazujejo njihova dejanja. Prebral Je slovensko deklaracijo g. dr. Korošca, namreč tisto iz leta 1933, resolucijo zborovanja JRZ v Ljubljani z dne 17. jan. 1937 in listino, /.ii 'i tUftfc ko* Spričo teh pristnih podatkov je postala splošna debata za večino popolnoma nevižitna ter je Arnež Peter predlagal prost prehod na posebno razpravo. Dr. Štempihar je v imenu kluba SDL predlagal, dla se proračunski osnutek zaradi ignoriranja finančnega odseka odstavi z dnevnega reda in da se razpravlja le o proračunu ubožne-ga sklada, dr. Rekar pa tudi, db se proračun vrne. Z izjavo-, da večina finančnega odseka ni zato počastila manjšine s sestavo ali nadzorov, sestave (proračuna, ker se ne spremenijo niti doklade, niti kake trošarine ali takse, in ne, ker bi se morebiti bala zastopnikov ostalih klubov, ki sedita (seveda doslej samo v teoriji) v finančnem odjeku, je večina izglasovala prehod v posebno debato. V posebni debati se je kluboma manjšine v obč. odboru posrečilo doseči nekaj malenkostnih sprememb v prid delavskim strokovnim organizacijam, drugače je pa potekla posebna razprava gladko in mimo ter v znamenju napovedi župana ali predsednika občine, da želi večina spraviti proračun pod1 streho, kakor ga je predlagala. Končna vsota proračuna se je zvišala za Din 15.000; predltga kluba SDL, naj se občinska doklada zniža, zato pa uvede doklada na prihranke iz znižanja delavskih mezd, ki pridejo v prid veledelodajalcem, ni dal g. Markež niti na glasovanje. Pri tretjem glasovanju je večina z 20 predpisanimi glaso- vi proračun sprejela. Prav tako je sprejela pravilnik za izvrševanje proračuna, ki je za Jesenice novost, in ki ga šteje večina za »sestavni del proračuna«, namesto proračun za sestavni del pravilnika. Nato je sklenil obč. odbor pravilnik za pasje takse in pristop k županski zivezi. Poročilo o stanju blagajne je bilo vzeto na znanje. Nato je obč. odbor razpravljal o novih občinskih pristojbinah za vodo iz občinskega vodovoda po predlogu uprave in v zvezi s proračunom., v katerem je tudi taksa za prepise listin na nove' urejena. Razlog, ki ga je g. Markež navedel za to, d'a finančni odsek ni smel vsaj nadzorovati sestavljanje proračuna, se je izkazal torej za popolnoma in tudi moralično za utemeljenega, tembolj, ker tudi doklade k neposrednim davkom ne bodo ostale take, kot so bile prejšnje leto (skupno s šolsko doklado). Jesenice so že zdiaj radovedne na> razlog, ki bo naveden drugo leto zato, d'ai finančni odsek ne bo imel vpogleda v sestavljanje proračuna. Odgovorivši na interpelacijo kluba SDL zaradi nedoslednega uporabljanja neslovenskih izrazov je sporočil g. Markež presenetljivo in pogumno obvestilo, da bo občinski urad samo v tistih primerih uporabljal Celle Volitve v Cinkarni za Krajevno bratovsko skladnico se niso vršile, iser je bila vložena samo ena lista, t. j. SMRJ. Vsi izvoljeni člani pripadajo tej listi. Tekme pri »Celjski koči«. O poteku smučarskih tekem SK »Olimpa« bomo obširneje poročilo priobčili prihodnjič. Kino .METROPOL“ Celje prinaša: 6 , 7., 8. marca KONCERT NA DVORU Grandiozna opereta z najboljšim pevskim parom: Martha Eggerth In Johanes Heesters. — 9. marca MANJA. Krasen film o herojski borbi mlade žene za svojo ljubezen! Obtožena, di je ubila svojega moža V glavni vlogi: Maria Ander-gast. — 6. v soboto ob lt. uri, 7. v nedeljo ob 10.15. in 14 url MATINEJA. PREGNANCI OTOKA SMRTI. — Vsi prostori Din 4‘60 in 3*5X MeZica Volitve v krajevno skupščino bratovske skladnice so zaključile z zmago liste ZRJ. Volilnih upravičencev je bilo 832, volilo jih je 518, tri glasovnice so bile neveljavne. Lista »Zveze rudarjev Jugoslavije« je dobila 388 glasov in 38 delegatov, lista nacionalistov 127 glasov im 12 delegatov. O načinu agitacije s strani gotovih oseb bomo poročali pozneje. Sodrugi in sodruižice! Pripravimo se za volitve obratnih zaupnikov II. skupine rudarske zadruge, katere se bodo vršile v nedeljo, dne 14. marca, dla bomo tudi takrat pokazali našo razredno zavest, da bo zmaga še popolnejša v prid listi »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Konzumno društvo za Mežiško dolino, prodajalna Mežica, vabi na člansko zborovanje, ki bo v nedeljo, dne 7. marca t. I. ob 9. uri dopoldne v dvorani gosp. Toffa v Mežici. Zadružniki, pridite vsi! Senovo pri Rajhenburgu Sijajna zmaga »Zveze rudarjev Jugoslavije« V nedleljo, dne 28. februarja so se vršile volitve delegatov v Bratovsko skladnico. Za volitve je bilo ogromno zanimanje, kar je pokazala tudi rekordna udeležba. Vclilcev je bilo 160. Volilo jih je 148 ali 92 odst. Lista ZRJ je dobila 136 glasov in 10 delegatov, ZZD pa 11 glasov in nič delegatov. En glas je bil neveljaven. Gg. .»zeleni« tovariši, zgodilo se je, kot ste rekli: Kdor se poslednji smieje, se najboljše smeje, uresničilo se je pa tudi, kar ste napisali rv tetki »fronti«: Ne delaj računa na medvedjo kožo«. Veselje marksistov je veliko vsled zmage »zelenih« v Senovem. Lista ZZD je bila vložena s pomočjo naših članov, iker se jim ni povedalo za kaj gre. V volilni borbi so se naši nasprotniki posluževali vsakovrstnih intrig in laži. Vaša parola je bila »Zelena je naša!«, volilci so pa rekli: »Rdeča je naša!« in zmagali so. Sodrugi! Rudarji! Volitve v Bratovsko skladnico so za nami! Zaupali ste usodo »Bratovske skladnice« za bodoča 3 leta delegatom ZRJ, bodite uverjeni, d'a ste jo zaupali dobrim' rokam. Pobrežje Ob desetletnici društvenega delovanja »Pogrebnega društva na Pobrežju«. V nedeljo, dne 28, februarji t. 1. se je vršil 10. redni občni zbor, kateri je bil nadvse dobro obiskan. Vodil je občni zbor predsednik g. Jančer C. Iz poročila blagajnika g. Trstenjaka je razvidno, da šteje idlruštvo 1022 članov, pretežno pripadnikov socijalno šibkih slojev. V preteklem letu je društvo izplačalo na pogrebninah 53.000 Din. Od ustanovitve je umrlo 148 čl. in je društvo izplačalo na pogrebninah 308.118 Din. Na ipredlog predsedkiika nadzornega odbora g. Vezjaka je odbor soglasno dobil razrešnico. Nadalje je obravnaval občni zbor predlog za spremembo § 5 in 9 društvenih pravil. V debato so posegli g. Jančer, Kovačič, Kor-bun, Špelec in Vezjak. Po daljšem razpravljanju so bile predložene spremembe soglasno sprejete. Izvolili so se novi zaupniki in sicer za D. M. Brezje Miki in Krajnc, za Dolgoše Golob, za Tezno Breznik in Kovačič, za Maribor Kocpek Janko - Vinko in Špelec M. S tem je bil dnevni red izčrpan. Društvo bo proslavilo lOletmico svojega obstoja pričetkom' avgusta t. 1. Ob zaključku občnega zbora je predsednik izrazil upanje, da ibo prihodnji občni zbor mogel zaznamovati še lepši napredek društva. slovenske izraze, kjer bo to izrečno sklenil občinski odbor ali pa odre’dila »pristojna« nadrejena oblast. Zastopnik interpelantov dr. Štempihar se s tem odgovorom ne samo ni zadovoljil, temveč je moral kar precej sesti. Soglasno je bila sprejeta resolucija glede čimprejšnje zgradbe okrajne bolnišnice na Jesenicah, v tajni seji pa so bile soglasno odobrene ubožne podpore. * Pri volitvah v Bratovsko skladnico je dobila absolutno večino glaisov lista SMRJ, ki bo imela 46 delegatov. Udeležba ori teh volitvaih fe pa bila znatno slabša, kakor pri volitvah za delavske zaupnike, ker so pač o podipisu in nepodipisu kakor tudi o lispe-'hih pri pogajanjih za kolektivno pogodbo ločena mnenja in so ta vplivala na odločitev^ pri volitvah in na udeležbo pri njih. ločno poročilo bomo še podali, zlasti z ozirom na zelo neobjektivno iporočilo v »Slovencu«, ki prav nič ne odgovarja krščanskim načelom o poštenosti. Zvočni kine' Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Rdeči sultan Abdul Hamid«, Med dodatki tudi glazbeni film in Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Mesto Anatol«. Pregled svetovnih dogodkov od 11. do 18. februarja 1937. 15. februarja: Finska: Pri volitvah predsednika republike na Finskem je zmagal dosedanji ministrski predsednik Kalilo nad dosedanjim 1. 1931 od fašističnega gibanja Lapponcev vsiljenim'^predsednikom Svinhufwu-dom. Mala antanta (Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija); V Dubrovniku se je sestal gospodarski; svet Male antante. Izmenjava blaga med državami Male antante se je v preteklem letu povečala. V svrho čim živahnejšega gospodarskega sodelovanja nameravajo prizadete države usta noviti centralni gospodarski urad. Gospodarski svet je izdelal načrt za gospodarsko leto 1937. Balkanska zveza (Jugoslavija, Rumunija, Turčija, Grčija): Svet Balkanske zveze zaseda v Atenah. Časopisje povdarja, da Balkanska zveza še nikoli ni bila tako trdna, kot sedaj, ko je bil sklenjen bolgarsko-ju-goslovanski prijateljski pakt. Na posvetu je bilo govora o vprašanju Sredozemskega morja in storjen sklep, da se bodo" slični posveti vršili dvakrat letno. 16. februarja: Odbsr za nevmsša-vanje: Odbor za nevmešavanje pritrdi priporočilom pododbora in vzame na znanje predložene izjave zastopnikov vlad Anglije, Belgije, Čehoslo-vaške, Francije, Nemčije, Italije, Šved ske in Sovjetske Rusije, ki so jih podali pred kratkim na nekem skupnem posvetu, da imenovane države raztegnejo pakt o nevmešavanju, ki stopi v veljavo v noči od 20. na 21. februar, na novačenje, prevoz in pošiljanje dobrovoljcev,, ki niso španske narodnosti.« O ukrepih, ki so bili podvzeti s tem v zvezi je treba čim-prej sporočiti podrobnosti odboru za nevmešavanje. Od 21.-22. februarja dalje se odobri nadzorni sistem s pridržkom dokončne ureditve vseh še nerešenih vprašanj.« Načrt o izvajanju nadzorstva pa naj stopi v veljavo v noči od 6. na 7. marca. 17, februar: Predsedstvo Mednarodne strokovne zveze: Redna seja MSZ v Parizu. Letošnja odborova seja se bo vršila letos od 30. junija do 4. julija v Budimpešti. Mednarodna strokovna zveza in Socialistična delavska internacionala (Španija): Skupna seja predsedstev MiSZ in S Dl sklene na nujno prošnjo španskih sodrugov sklicanje velike mednarodne konference v Londonu v času od 10. do 11. marca. Obe internacionali protestirata proti uporabljanju velikih italijanskih vojaških edi-nic pri zavzetju Malage in molku vlad, kakor tudi odbora za nevmešavanje v Londonu. 18, februarja: Anglija (Oboroževanje, kolektivna varnost); V zvezi z odobritvijo vojnega kredita za prihodnjih pet let v znesku 1500 milijonov funt-šterlingov je govoril ministrski predsednik Baldwin, ki je označil skupno varnost kot sistem »zbrati na eni strani tako silo, da se noben napadalec ne una napasti. To bi bil slučaj, ako bi bilo Društvo narodov v resnici svetovna zveza narodov.« Demokracije ni mogoče vzdržati brez žrtev. Napočil je čas, ko je treba žrtve doprinesti. Mnenja sem, da je mogoče demokracijo ohraniti in da bo to, kar sedaj delamo, imelo ta učinek. Ta žrtev se zato gotovo izplača.« Tudi litijske delavstvo se zanima za socialno zakonodajo Mnogobrojen obisk pri predavanju Nezavednost ie kriva neuspehov delavskega gibanja, podlaga nezavednosti je pa nezaupanje. Delavstvo, ki niti ne pozna svojih pravic in položaja, le prerado nasede vsem mogočim obljubam, Jcot se je to zgodilo ob priliki .volitev obratnih zaupnikov v predilnici. Nasprotno pa so lesni delavci odrezali jako dobro. Med lesnimi delavci je tudi vzniknila želja, da je tfefia v* Litiji čimprejf prirediti predavanje o socialni zakonodaji. delavskih zaupnikih,' 'strokovni organizaciji in delavskem tiska Predavanje so organizirali skupno s tekstilci. Pred nabito polno dvorano -pri Šlibarju sta v nedeljo, dne 28. februarja predavala ss. dr. Reisman in Eržen. Njuna izvajanja je delavstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Posebno razveseljiv ie uspeli predavanja, ker se je priglasilo 28 novili naročnikov, ki. so seveda tudi obljubili, da bodo vestno izpolnjevali svojo dolžnost in s tem tudi podpirali poverjenika »Delavske Politike«, s. Zupana, v njegovem požrtvovalnem delu. Predavanje je otvoril in vodil agilni lesni delavec s. Žužek France, ki kljub temu, da je zaposlen izven Litije, smatra za svojo dolžnost, da pomaga litijskim tovarišem v organizaciji iti agitaciji. Tako je prav! Litijski sodrugi, zlasti pa sodružice, ki še vedno mislijo, da mora biti žena zadovoljna, če sme garati v tovarni, ostalo pa, da jo nič. ne briga, bodo po tem predavanju gotovo oživeli. Vsak naj gre na delo in pridobiva novih članov svobodnim strokovnim organizacijam, »Delavski Politiki« pa noVih naročnikov, da bomo na prihodnjem predavanju lahko rekli: storili smo svojo dolžnost. VZAJEMNOS1 Maribor Dekvski oder »Vzajemnosti« v Mari- toru viprizori v soboto, dne 13. marca ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 14. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II vaško šalo »Vozel«. Vabljeni, sodrugi vseh sorodnih organizacij, da nam pripomorejo k gmotnemu- kakor tudi moralnemu uspehu. Liboje »Vzajemnost« ima v nedeljo, dne 7. marca ob 9. uri v dvorani Sonenberg 1. redni občni zbor. Člani in članice, somišljeniki, pridite! Delavski pravni svetovalec Brezposelna podpora (Sv. Lovrenc na P