134. štev. Velja v Ljubljani in A ani. sreda junija pošlnina plačana v gotovini. IV. leto. po pošti: telo ie to pol leta . Hetit leta ta mescc K 350-„ 183- „ sa-- „ 30-- Za inozemstvo: ctlo leto pol leta. četrt leta ta mesec K 480 -210-„ 120 — .. 40 - Plačano Vllag«, prihajajo v zadnjem času razni habsburški nadvojvode inkognlto na Dunaj, kjer se mude po dalje časa. Ker imajo francoske potne liste In nastopalo kot francoski državljani, ne more vlada ničesar ukreniti proti nilm. Nadvojvoda Maks se je mudil dalje časa na Dunaju, ne da bi bile oblasti za to vedele. Stanoval je naj-prvo pri veleposestniku Mayerju, nakar se je preselil v vilo neke groilce Koyos. Vidi se, da so Habsburgovci še vedno pridno na delu za vzpostavitev prejšnje monarhije. PLFBJSCIT O PRIKLJUČITVI K NEMČIJI TUDI NA ČEHOSLO-VAŠKEM. Praga. 7. jun. (Izv.) »Tribuna« poroča iz dobro podučenih virov, da imajo nemškonacitonalni politični voditelji namen, da tudi v Češkoslovaški izvedejo v pretežno nemških pokrajinah ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiii. Na čelu tega gibania stoji dr. Lotman. NEMČIJA SE SPREJME V ZVEZO NARODOV. Genf, 7. junija. (Izv.) Na seji komisije mednarodnega zastopstva zveze narodov jc predlagal zastopnik Italije, da naj bi se Nemčija sprejela v zvezo narodov. Pri glasovanju so vsi drugi zastopniki, med temi tudi francoski, enoglasno Izjavili, da se ta predlog sprejme. Amerika pri tej seji ni bila zastopana. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 7. junija. Beograd: Valute: Franc, frank) 27S—279, dolarji 33.70—3390, lire 174- 174.50, leji 46.75-47.25, levi 39.25-40 mar. ! češkoslovaške kroue 889—895. Debata o kralju. Govor poslanca Brandneria v konstl-tu ar. ti 4. t. m. Obračun z ministrom soc. politike dr. Kukovcem in finančnim ministrom dr. Fatramidoem. (Konec.) Predsednik dr. Ivan Ribar: ' Oo- spodine poslaniče. vreme je prošlo. izvolite završiti. 1 Peri-ncc Anton Brandner: Go-i spod predsednik, mene so motili z medklici. Izoregovoriti moram Se o členu 51. Nikakor ne smemo ent osebi prepustiti, da odloča o miru »n Vf ini Tit rtfn sicer določa da srne •vlauar odrediti mobilizacijo in napovedati voino samo takrat, kadar Je zernlia napadena. Toda pozabiti ne smemo, da se vojna lahko tudi Izpove C*' • oiplt ctp ciror (l^dntlV ored- log , ^slovenske>ta kluba. da se mora v tem slučaiu takoj sklicati narodna skupščina. Toda kai to pomada. če ie narodna skupščina že posl a vliena pred fait accomnli!? T 'A' o ir?'— ne e sklenati krajj sam. G tem mora odločati skupščine pa kraJ.i Te pravice ne sine imeti kralj v nobenem slučaiu. Zato moramo biti najodločneje proti členu 51. O^c? .<]!< ? Ce vam ie za to državo, moiaie pristati na to. da se ta člen izpremeni. (Minister dr. Križman se srneie.) Gospod minister. Vi se smejete. ker ste tako vneti za domovino. da ste »brezpogojno« glasovali za v’adri ustavni načrt Da krali ne sme biti več nego *gol» reptezentant države, to dokazuje tudi člen 55« ki govori o tem. da je kralj že z 18. letom polnoleten. Oosnndie ako ie krali že z 18 Ie-• m polnoleten, je čisto jasno, da on ne more biti več nego reprezentant in da se mu v nobenem slučaiu ne more dati več pravic. To morate Vi sami oriznati. Zato kar ieoo pristavim na to. da ie treba krfdhi odvzeti vse nravjce. razen pravice re-orezentacije. (Medklici iz centra: •Naši seljaci se žene sa !8 godiua.«) To ie druga stvar! Med delom Vašega kmeta in med dolžm *tm« kra lieviml. je velika razlika. Kr ah nosi -Iruvačno odgovornost neeo sellak. Govoriti moram tud! še o členu 54« ki določa, da je za kraljeva delanja glede voiue odgovoren samo voini mfetoter ki pr leg tega niti ni parlamentarec. Poglejte v čehoslo-vaški republiki in v Italiji. kakor tudi v vseh drugih modemih državah le vojni minister parlamentarec V če-b? clovaški rcmiblikt n. ur. ie bil dahe časa voini minister senator brat Klofač. (Klic: »Živio Klofači«) Prosim Vas. odgovornosti za taka važna deiania ne more nositi ena saina oseba V tem oziru mora hiti krali ueerovoren nam. celi skupščini. ne pa vojnemu ministru, torei eni sami osebi. Najmanj na. kar moramo zahtevati. je to. da mora bit! voini minister parlamentarec Or^rpodie! O terr, oddelku bi se še mnogo govoriti, toda jaz hočem končati. (Medklic: »Vreme je več prošlo 1«) Ni me treba nič opozarjati na to! Jaz se držim predpise govorilne dobe, kakor to določa m 'ovnik čeprav naši skupini niste dali možnosti, da bi bila zastopana v ustavnem odboru, kakor ste nam tudi onemogočili, da bi lahko v olenarnih seiah govorili oo eno uit), i kor »e to dovoljeno drugim parlamentarnim skupinam. (Medklic ministra dr. Kukovca: »Skupini, ki šteje samo dva poslanca, se to ni moglo dovoliti.«) Ako smo v demokratični državi kakor trdite, morate ?u-uj owiun skupinam dovoliti, da izrazijo svoje mnenje. Tudi male skupine pomenijo lahko mnogo: to ste baš zadnjič dokazali VI sami eospod minister. koliko pomeni tudi en sam p •?•-?: ec. ko ste plesali okoli ni ene. nai glasuiem za predloženi vladni ustavni načrt. (Minister dr. Kukovec: »Sramota bi bila, ako bi VI ne glasovali za ustavo, ker ste narodni «) Gospod minister, o sramoti mi nikar ne govorite! Jaz Vam povem, da sle marsikomu onemogočili gla sovati za to ustavo, ker ie bila spravljena pod takimi pogoji pod streho, da tisti, ki glasuie z Vami, ri'1 ■r[\ da bodo liudie kazali za njim s prstom in upili: »Tudi Ti si eden izmed tistih, ki so dobili milijone za to. da glasujejo za ustavo. (Ugovori pri samostojnih kmetih.) Vi ste sami krivi, da so prišli v tako težak položaj tudi tisti, ki bi sicer radi glasovali za ustavo. Zakal barantate In delate z ustavo kupčije?! (Ugovori pri muslimanih.) Gospodje agi In be gi so dobili denar, sicer bi ne glasovali za ustavo. Oni tako ltubijo svojo domovino, kakor vedno zatrju jejo, da bi ne glasovali za ustavo, če bi ne dobili pare. (Ugovori poslanca Kurbegoviča.) Gospod Kur- begovič. Vi glasujete za ustavo samo takrat, kadar dobite pare! (Klici: Tako je!). Gospodje, verjemite mL da je meni resno do tega. da se ustvarijo v naši državi taki pogoji. da bodo liudie srečni in zadovoljni, in sicer ne samo en razred ali ena kasta, ampak narod v celoti mora biti zadovoljen. Ne sme se več dogajati, kakor se dogaja sedaj, da bi ljudje zapuščali to zctrilio in se izseljevali v Ameriko. Obratno! Gledati moramo. da se bodo naši izseljenci tz Amerike in Westfalske povrnili zopet v domovino, da jih bo mati domovina zopet, kakor pravi naš pesnile »kot lastovke k sebi priklicala« in privabila pod svoj krov. Gospodje! Ce v resnici ljubite to državo, kakor pri vsaki priliki na-glašate. morate na vsak način tn pod vsnkim pogoiem iznremenit! vsai najvažnejši člen v tem oddelku, člen 51.. ki govori o napoved! vojne in sklepanju miru. ako Vam je do tega. da tudi narodni sociiallsti glasujemo za ta oddelek. (Odobravamo ) Fašisti. Proti revolucijonamemu gibanju delavskih mas v ItaiiH je viada podpirala organizacijo fašistov. Italijanska vlada Je priznala svolo nemoč. Izbruhnila bi gotovo meščanska vnina. če bi fašisti ne posegli vmes s svniimi terorktlčnlm! metodami. Z ilegalnimi metodami so se fašisti borili za upostavltev legalnosti, nasproti komunistom, k! so se v ltail.fi boril! Istotako z Ilegalnimi sredstvi za uničenje legalnosti. Tako so fašisti upravičevali svo! nastop. Fašizem le navzlic svofiin opravičilom brezdvomno y službi meščanske buržuazile In italijanskega imnerijalizma ter s tem zastopnik Ravnega naeitonalnega Šovinizma. Že samo požigi delavskih domov tn masakri delavskih množic dokazu-ieio. da je naloga fašistov, ustaviti veličasten razmah sociialistične rai-s1? v TtoTTii V svojih vr«?nh ie zdru-;r.i i. šizem malomeščanstvo, ki le zaslepljeno po naeiimialfiih frazah in odvisno od kapitalizma, sledilo ukazom barbarizma in ostudnih pozivov na pokolje. Sociialistl niso Imeti moči. da b? zn st 3 vili pot podivjanim tolpam Mussolinija. Socijalistično vodstvo v Italiji je naoravilo slabo uslugo sociv^srifru misli, da je Izvalo nastop fašistov. Sopite F stično vodstvo se te vsodno zaračunalo, ko je mislilo, da bodo Turinski. ali sploh komuni stični nastopi v gornji Italiii. vrgli rimsko vlado. Nasprotno. SocijaMzem se je s s volim ponesrečenim nastopom odtujil množice, ki so bile že namenjene prestopiti pod rdeče zastave. Nasilna in diletantska socriallzadia industrijskih pod jeti i. brezoliti poiit lč-n: šfrajki in demaeoštvo ulice, ie povzročilo odmor v ogromni večini prebivalstva in deskreditiralo socijall-srični pokret. Lahko je bilo delo fašistov pri temperamentu italijanskega ljudstva, ki je padlo iz ekstrema korunnVtna v ekstrem fašizma. Socijalisti niso osiabW svoje organizacije samo v industrijskih centrih. ampak tudi na deželi. Zastopali so načelo, da mora veleposest posameznika nadomestiti kolektivna posest. Zasledovali so ari tem čisto marksistično teorijo la beteli preprečiti. da bi prišel poljedelski delavec v intimen kontakt z zemljo In s tem stvori! malomeščanstvo, ki trt se odrinilo ostalemu proletariiatu. Res ie. da mali kmet-posestnik si tako hitro razpoložen za interese industrijskega in sploh mestnega oroletari-jata. Vendar so pri tem sociialisti popolnoma prezrli pslhologičnj moment poljedelca Podružablienje zemlje je v Italiji naletelo na isti odpor kot v Rusiji. Za poljedelsko delavstvo je bil veliko boli vablfiv program fašistov, ki so zastopali proti socialistični kolektivni posesti, malo posest poedincev — lastnikov. Fašisti so dobili pri zadnjih volitvah 35 mandatov hs štejejo poleg sorodnih skupin v parlamentu 50 poslancev. Vsekakor za prvi nastop velik uspeh. Jugoslovani smo pričakovali od socijalistov v Italiji, če dragega ne, vsaj varstvo našega ljudstva v ne-odrešenl zemlji. ObetaB si seveda nismo mnogo, ker ie italijanska m-ternacijonala tudi prav rada nacijo-nalno šovinistična. Socialistična organizacija in volilna borba v Italiji nam potrjuje to. Za naš narod v neodrešend domovini je nastala z zmago ali vsaj unliva fašizma na sociialfzem. še težja situacija. Naše lludstvo je navezano le na svolo moč. Iz seje ustavnega odseka. Pondeljčna seja ustavnega odseka se je pričela ob desetih dopoldne. Razpravljalo se je o amendetnentih VIL oddelka ustave, ki govori o narodni skupščini. Jugoslovanski klub je predlagal k členu 69 tako iz-premembo. po kateri bi narodno predstavništvo imelo obstajati iz dveh koordiniranih skupščin, ene politične in ene socialno - gospodarske Ta predlog je bil odklonjen. Nadalje so radikalec Milan Simonovič in tovariši predlagali, nai vsakih 35.000 prebivalcev voli no enega poslanca. V tej zadevi pa je bil sprejet predlog poslanca Ljube Jovanoviča. ki se glasi: »Vsakih 40.000 prebivalcev voli po enega poslanca. Ako je ostanek v dotični volilni edl-nici večji kakor 25.000. voli ta ostanek še enega poslanca.« Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. K členu 70 Je predlagal poslanec Pavel Angjelič. naj se s posebnim stavkom nrizna aktivna In pasivna volilna pravica pri občinskih volitvah tudi ženskam. Predlog pa je bil odklonjen. Socialisti so predlagali, naj b? imeli volilno pravico vsi državljani brez razlike spola, samo da so toliko stari, kolikor predvideva predlog vlade. Tudi ta izDTememba ie bila odklonjena. Odklonjeni &o bili tudi vsi predlogi za Izoremembe členov 71 In 72. O členu 73 bodo stranke še razpravljale, člen 74 pa ie bil sprejet brez ugovorov. Seja je bfla končana ob 12.30. T-udi eden Sz Koroške. G. Jakob Pošinger brodi to zadevo naprej ter jo tira do skrajnosti. !n kai se mu ie očitalo? Da ima uslužbenega nekega Strnada, ki Je bil renegat na Koroškem in ga še zagovarja. Dotični dopis je preielo naše uredništvo Iz Maribora ter ga dolgo ni hotelo priobčiti, ker se izogibamo kolikor le možno osebnih napadov. Vsled urgence nekaterih, ga le potem vendarle priobčilo. G. Pošinger je vložil tožbo in do obravnave ie poteklo par tednov. Uredništvo se le pač sootninialo. da ie poslal dopis neki g. Ravnik Iz Maribora, njegovega natančnega naslova pa ni več vedelo Toženi odgovorni urednik g Pesek se ie obrnil na g. dr. Ravnika, odvetnika v Mariboru, ki ie na odgovoril, da on dopisa ni poslal in da nima dokazov zoper c. Pošinger ja. Ker ni bilo dokazov je uredništvo 3. marca t. L izjavilo, da ie bilo ml-stificirano ter da prekliče vse ob-dolžitve. ker so neutemeljene. O. Pošinger pa se s to izjavo ni zadovoljil temveč je. ko ie videl, da g. Pesek nima dokazov, še le dobil korajžo ter Ural tožbo naprej. Vsak drug pošten človek bi se bij zadovoljil z lojalno izjavo uredništva, g. Pošinger pa je z njo dobil pravi pogum. da gre do skrajnosti. G. Pesek ni šel niti k obravnavi ter se ie pustil kontumacirati. To ie dalo g. Po-šingerht oz. njegovemu pravnemu zastopniku nov pogum. Zahteval je. da se mora obsodba objaviti na. prvi strani »Jugoslavije«. Čeprav je bil dotični dopis priobčen na tretji strani Navadno je. da se preklic priobči na Istem mestu in z istimi črkami. G. Pesek je bil obsojen In g. Po-šinger je triunrfiral. Dne 22. ie priobčila »Jugoslavija« obsodbo, a g. Pošinger Je zahteval po svojem pravnem zastopniku, da se mora obsodba priobčiti dobesedno in ne samo v izvlečku. Dne 22. se ie to zgodilo, a g. Pošinger s tem ni bil zadovoljen ter je zahteval, da mora biti naslov z velikimi črkami. Njegov nravni zastopnik je potom sodnije zahteval od policijskega ravnateljstva. da se izhajanje »Jugoslavije« nai ustavi, če ne priobči še enkrat razsodbe z naslovom z velikimi črkami. Ampak maščevalnost sc vra-čirnila. Oglasil se je pravi dopisnik g. Janko Ravnik, puškar v Mariboru. prevzel vso krivdo nase ter ponudil dokaze za svoje trditve. Cast takemu možatemu nastopu! Ta slučaj pa ie dokaz, kako mora odgovoriti urednik časopisa mnogokrat po nedolžnem trpeti za druge, b tem je zadeva z naše strani pojasnjena. Politične vesti. Vojaška konvencija z Rmmmfio. Be- j sestal vrhovni svet. Angleška ograjski dopisnik »JutaroJog lista« doznava, da se je na današnjem sestanku ministrskega predsednika Pašlča z romunskim zunanjim ministrom Take .Ionescom podpisala politična pogodba med našo kraljevino In Romunijo. Čez mesec dni pride v Beograd načelnik romunskega generalnega štaba. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunija Spominska plošča Pcira Zrinjskega. V nedeljo je društvo »Brača od hrvatskog zmaja« postavilo spominsko ploščo pred hišo, kjer se je dne 6. junija 1621 rodil Peter Zrinjski. Slovesnost je otvoril ban dr Tomljenovič kot zastopnik regenta. Bana so pozdravljali s ldici »Živio rege-1«. Za prisotnosti bana v Vrbovcu ni nihče klical »Živio republika« ali manifestiral za Radiča. Sovražnosti med antantlnknl četami v Gornji Slezifi. »Chicago Tribune« javlja ‘z Opelj: Sovraštvo med Angleži in Italijani na eni strani In Francoski na drugi strans se je v zadnjem tednu silno poostrilo. Ko je dospel angleški general Hennicer v Gornjo Slezljo, je Anglija dobila v Siezijl nekako nadmoč, kajti angleški general je v činu višji, kot francoski gornješlezijskl poveljnik. V nevtralnih krogih menijo, če bosta angleška in Italijanska politika v Gornji SlezlJJ bistveno vplivali na politiko glasovalne komisije, bo Francija gotovo preprečila protiofenzivo proti vstašem ali pa jo bo napravila neučinkovito, ker bi se v tem primeru, kakor se je doznato, francoske čete postavtle med Korfantyjeve la angleške. Čudno Je tudi, da Korfanty, ki niti svojih vojakov ne more plačati, še vedno dobiva nova ojačeoja iz Poljske. Francoz) nastopalo odkrito za Poljake. »Times« poročalo, da je dospela iz Gornie Sleztle od dobro poučenih krogov brzojavka, ki pravi, da poljski vstali nadaljujejo svoje napade. Diptotnatični sotrudntk »Observera« je Izjavil, da vsa v London došla poročila potrjujejo, da se francoski častniki v Gornji Slezili odločno postavljajo na stališče Poljakov Lloyd George Je že Izgubi! vse upanje, da bi se v da je nemogoče ugoditi francoskim iogom, ki hočejo, da se odpošlje v Gornic šlezijo nova komisija inženerjev, diplomatov itd. Položaj poljskih vstašev je do« ber. V rokah imajo vso preskrbo z živllL Francozi sploh ne nastopajo proti njim. Nemški odgovor na poslednjo noto tnedzavezn&ke komisije. Nemški poslanik je v zunanjem uradu v Londonu izročil noto, ki se nanaša na noto, ki je bila po medzavezniški komisiji v Berlinu naslovljena generalu Hoeferju. V tej noti se zahteva, naj se nemške čete umaknejo iz industrijske cone v Gorenji Siezijl, sicer bodo zavezniki iz Gornje Šlezije ušli. Nemška nota poudarja, da bi izvedba zavezniške note povzročila, da bi nemško prebivalstvo v Gorenji Šleziji ostalo brez obrambe, kar bi kršilo pogodbo in povzročilo splošno državljansko vojno. V noti izjavlja netnška vlada, če bi angleške čete ne mogle osvoboditi Nemcev poljskega terorja, bi se Nemčija s tem tirala v obup. Obupen pofožrj šle/ijsk© industrije. Danes so vstaši podvzeJJ nove napade v raznih krajih, pri čemer so uporabljali močno artiljerijo in tri oklopne vlake. Pri Rati-boru so vstaši pognali v zrak most preko Odre. Položaj tamošnje industrije je brezupen. Peta konferenca mednarodne ligo v Ženevi. Včeraj Je predsednik Gustav Ader otvoril peto konferenco mednarodne lige zveze narodov v Ženevi. V svojem otvoritvenem govoru je spominjal na cilje tn naloge lige, katera mora podpirati zve«, narodov. Nato ie švicarski zvezni pred sednfk Schulthes v imenu Švice pozdravi] inozemske delegate in poudarjal, da stoji svet pred dvojno krizo: pred moralično la gospodarsko. Svet se bo samo počasi vzpostavil In za to bo treba veliko truda !n samozataievanja. Obsojen predsednik komunistično stranke v Nemčiji. V veleizdajniškem procesu proti predsedniku združene komunistične stranke v Nemčiji. Brandlerju je bila da- ( nes izrečena obsodba, in sicer je bil oh- kratkem sojen imenovan! na pet let trdniavske ieče Gospodarstvo. Samomor cele vasi. Po »Datly Tele-grapbu« poročajo boJjševiški listi o velikanskem skupnem samomoru v veliki vasi v guberniji Tambov. Več kakor tristo mož, žensk in otrok se jo zaprlo v kopalnico, katere vrata so zabili z žeblji. Nato so hišo zažgali in zgoreli. POŠLJITE NAROČNIN 01 NO HiAN.it DRŽAVNO POSOJILO NE ŠE ZAKLJUČENO? Prejšnji teden so javili naši časopisi naše notranje državno posojilo kakor dovršen čin let so objavljali pogoje istega, ki so se sicer v malenkostih razlikovali, ki so oa v davnem soglašali. V oči pa je padalo. da beoeradski »Trgovski Glasnik«, davni gospodarski organ v Srbiji, novega državnega posojila ni niti omenjal kakor zaključenega. Šele v sobotni številki tega lista je čitati, da so predstavniki beograd-skib in zagrebških bank po daljših pogajanjih predložili finančnemu ministru svoje nove predloge glede nameravanega investicijskega posojila. iz česar sledi, da isto še ni definitivno sklenjeno. Glavni pogoji, stavljeni od sindikata bauk. v kolikor se razlikujejo od onih. ki smo iih prejšnji teden objavili in v kolikor sploh niso bili objavljeni so tl-le: Posojilo naj se amortizira v 50. torej ne v 40 letih. Amortizacija nai se rrične koncem tretjega, najdalje koncem petega leta po emisiji Posojilo nai se sme konvertirati pred pretekom desetletne dobe. a tudi po preteku tega roka naj se obresti ne smejo znižati. (To pomeni, da se pač sme rotom konverzacije ponuditi podpisnikom državnega posojila v zameno nove obveznice z nižjim obrestovaniem ali povračilo podpisanih obveznic, da se pa sme znižati obresti istega posojila. — Opomb, ured.). — Posojilo ima biti tudi od države efektivno zalamčeno s hipotekami. Investicijski objekti, t. i. oni objekti, ki se bodo zgradili s pomočjo posojila, naj jamčijo v prvi vt-sti za izplačilo obresti in amortizacijskih obveznic, ter v kolikor bi to ne zadostovalo, naj jamči državni proračun. (S tem se hoče opravičeno -preprečiti, da se ne bi dohodki investicijskih objektov porabljali za kritje splošnih državnih potreb na škodo rednega kritja obresti in amortizacij obveznic posojila. Op. ured.). Obveznice in kuponi tega posojila nai bodo oproščeni vseh lavnih daiatev sedanjih in prihodnjih. Vsi državni izdatki iz tega posojila se morajo nadzorovati po parlamentarnem enketnem odboru, ki bi skrbel za pravočasno kritje pri izplačevanju kuponov in amortiziranili obveznic. (Ta pogoj hoče preprečiti, da se ne bi upotrebljalo posojilo v druge svrhe. nego v one. ki so predvideni pri najetju posojila ter da se z rednim izplačevanjem obresti in amortizacij nagradi zaupanje stavljeno od podpisnikov posojila v državno gospodarstvo. — Op. ured.). Emisija posojila naj se zakonito ure- I di (t. i. ne na podlagi minisusHt. . j redhe. ki se da. kakor nezakonito ! dana. izpodbijati. — Op. ur.). Država nai bo primorana priznati obveznicam travico jamstvene sposobnosti za vsa jamstva. Za sindikatm banke nai glede iombardirania or Narodni banki obresti ne znašale j več kot 6% ter naj znaša Posojilo tf banke za prve štiri leta 80% pozne-I je pa 75% od vrednosti založeni! obveznic. (Kaj ie Da z omeiitvUo višine obrestne mere za privatnike? ' Ako ne bo dana enaka garancija pri-: vatnikom. bo to neugodno uplivalo na uspeti privatnih podpisov. - Op ur.). Za lombarde od bank prevzetih obveznic, nai iste ne jamčijo s svo-! iim ostalim premoženjem. (Isto mor* i veliati za privatne podpisnike iz razlogov navedenih v preišnii opombi — Op.ur.). Bankam nai se priznt 1% od vsega posolila na račun provizije. — Rok za podpisovanje posojila naj ima določiti finančni ministei sporazumno s sindikatom bank. tet Ima trajali ta rok najmanj mesec dni. To so glavni pogoji stavljeni od sindikata bank finančnemu ministru v kolikor zanimajo širše občinstvo in ne samo direktno prizadeta faktorja. t. J. sindikat in finančno tni?ti-strstvo. Pogodba s sindikatom se sklene le tedaj, če minister sprejme te pogoje. Kakor je razvidno iz tu navedenega, so bile vesti o sklenjenem posojilu prezgodnje. + Naia država prejela 10 mtlijono* zlatih kro«. Včeraj se Je vrnila z Dunaj« komisija finančnega ministrstva, ki je prinesla seboj 10 milijonov zlatih kron kot predujem za tisti del lmovine Avstro-ogr« ske banke, ki Ima pripasti naši državi. De-nar je že v zakladnici Narodne banke. + čelkosjovafiket ovamo vagonov, Tovarne vagonov v Češkoslovaški imajo tako malo naročil, da morajo delo reducl-rati in precej delavstva odpustiti. + Davek na ure In dežnike. Dunajska občina je ob priliki pretresanja vprašanja glede finačnih sredstev Izdelala načrt novega davka na luksus tn sicer v prvJ vrst na ure in dežnike. Načrt je Izzvat ostre proteste. - Prlstojble za švicarski vizum. Švicarski konfedoratlvn! odsek za pravdo la policijo je odredU, da znašajo od 1. jumla 1921 pristojbine za vidlranje potmih listov sledeče: tranzitni vizum 1 Fr., vizum i* potovanje v Švico, brez ozira ua čas svojega bivanja 8 Fr. Pristojbine se pobirajo od (vsake) osebe in ne od potnega Usta n 134 JUGOSLAVIJA* dne 8. junija 1921. Dnevne vesti. - !slau??.!ii veliki praznik »Ra-nsnzaržbairam«. Danes se praznuje islamski praznik »Ramazaiibajram«. Bratom islamske veroizpovedi k njihovem praznovanju naisrčneie čestitamo in jim želimo, da ga v^naših krajih kar najprijetneje prežive. ■— Uredništvo. — Potovanje regenta Aleksandra. Regent Aleksander je odpotoval iz Pariza na Angleško, kjer bo prebil drugi del časa svoje odsotnosti. V Beograd se bo povrnil v drugi polovici tega '.eseca. — Sprejemni dnevi pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo. Sprejemni dan za stranke ie namesto torka odsH sreda, in sicer od 11. do 13.; o petkih ostane sprejemanje, kakor ie bilo doslej. Opozarja se še. da predsedništvo poverjeništva v stanovanjskih stvareh strank sploh ne sprejema. — Naredba o visokošolskih štipendijah. Ministrstvo za prosveto le v sporazumu z ostalimi ministrstvi in pokrajinskimi vladami izdelalo načrt naredbe za podpore dijakom, ki jih v inozemstvu vzdržuje država. Naredba se je že predložila ministrskemu svetu. Po tej novi naredbi bodo dobili podporo v tuiini samo oni diiaki. ki študirajo na Šolah, ki iih v naši državi ni. Državno pomoč na domačih univerzah pa doDe samo oni dijaki, katerih starši olačuiejo davek po cenzu. in oni, ki bodo dokazali. da so revni. Poleg tega vsebuje naredba tudi določbe glede obsega mesečnih štipendij, ki bodo znašale 200 dinarjev mesečno in 300 dinarjev kot dravinjska doklada. Poleg teva bodo diiaki dobili še posebne doklade za knjige in šolske potrebščine. Dijakom se bo podpora ustavila, če se bodo pregrešili proti orednisom v naredbi. — Imlustriicl. obrtniki, trgovcl-grosisti! Vabite se. da se udeležite »l.iublianskega velikega semnja« kot razstavijalci. Rok za prijave je podaljšan do 10. iuniia t. 1. Vse infor-macue brezplačno pri seimskem ura-Ju. Turinški trg št. 6, II. nadstr. — Naš poslanik v Bernu v Beogradu. Saš poslanik v Bernu dr. Mlljutin Jova-oovič ie dospel v Beograd ter je bB v tedeljo pri ministrskem predsedniku Pašlču. — tajnik Slov. Matice pisatelj g. M'lan ,Pugelj, je odstopit. — Društvo prekmurskih Slovencev ve je ustanovilo v Ljubljani, da nudi potrebna izjasnila prekmurskim rojakom, ki priha-ak> v Ljubljano. — Osnov anje ruskega sanatorija v Vo-hredn. t. t. m. se je naselil v vuhredskom gradu »Ruski rdeči križ« ter otvorU tudi v grada sanatorij. — II jugosio venski sestanek za operativno medicino se vrši v Zagrebu v začetku septembra. Na njem se bo razpravljalo o kirurški tuberkulozi kot glavnem predmetu, razven tega bodo na dnevnem redu tudi predavanja in demonstracije lz vseh Jelov operativne medicine to njenih pomožnih znanosti: iz kirurgije, ortopedije, urologije, porodništva, ginekologije, oftalmologije, oto-rlno-laringolo-gije, stomatologije, dermato- In venerologlje, radiologije in fizikalne terapije. Član sestanka }e lahko vsak zdravnik Jugosloven, ki se bavi z operativno medicino, kateri se prijavi pred-sedništvu organizacijskega odbora ter plača 200 K pristojbine. Prijaviti sc le treba čimpreji Predavanja in demonstracije je treba prijaviti do 15. Julija. Predsednik organizacijskega odbora je prot dr. M. Čačkovič, Zagreb, Gajeva7, podpredsednik iroi. dr. J. Budlsavljevič, glavni tajnik Jr. » Pogačnik, rodiiište, blagajnik dr. B. Spi- šič, Palmotičcva 22 to odborniki prof. dr. F Durst, primarij dr. Gottlieb to prof. dr. O Mašek. Podrobne vesti o sestanku v Liječniškem vljesniku in v Srbskem arhivu za celokupno lekarstvO. — Dramska sekcija fug. napred. akad. duštva »Jadran«, priredi v nedeljo, 12. t. m. Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v Logatcu točno ob 19. uri, 4tu It t. rti. pa v Zagorju ob Savi v Sokolskem domu ob Isti uri. Predprodaja vstopnic v Zagorju ob Savi pri g. Ahčanu v trgovini — Glavni dobitek razredne loterije v znesku 600.000 dinarjev je zadela naša rojakinja v Sarajevo gospa Steinmelzova. Ljubljana. — Prva seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši danes ob 5. popoldne v menili posvetovalnici. Na dnevnem redu je 'olitev župana lit podžupana. Vstopnice za galerijo so bile razdeljene po proporcu mandatov načelstvu političnih strank. — Resnica. G. pov. Ribnikar pojasnjuje v včerajšnjem »Jutru«,_da Je dal g. kap. S. odstamitf zgolj radi tega, ker je kap. S. »nasilno vdrl v njegovo sobo«. Res je, da le bil g. S. neštetokrat na vseh instancah, p to ne v svojo zabavo, ali da bi nalašč nadlegoval poverjenika to druge, ampak edinole Iz skrbi za stanovanie, kar bo menda tudi poverjeniku za sceiu.no skrb razumljivo, Res je nadalje tn-ii* ca poverjenik Ribnikar parkrat ob spicjemulh dnevih g. Š. ni hotel sprejeti. Pač pa ni res, da bi bila zadeva že takrat (2. jun.) popolnoma pojasnjena in se na njej ne bi dalo ničesar več izpremeniti, kakor to trdi g. Ribnikar. Kako vendar je potem mogoče, da je 3. junija poverjeništvo za soc. skrb izdalo kav dva odloka: enega, s katerim ukazuje deložacijo por. Č. in drugega, s katerim ta ukaz preklicuje! Torej se Je na stvari vendarle še dalo izpreminjatl! Seveda pa le na škodo g. Š. Da pa bi g. Š. nasilno udrl v poverjenikovo pisarno enostavno ni res, ker je po dr. L. baš prosil, naj ga poverjenik vendar sprejme v skrai-no nujni zadevi. Ribnikarjcvo človekoljubje in soc. pravičnost se prikazuje v predmetnem slučaju v zelo čudni lučL Ker g. š. ni državni ampak privatni uslužbenec, mu skoro kratkomalo odreka pravico do bivanja v Ljubljani. Mi pa trdimo, da vsi, kJ delajo in z delom preživljajo sebe to družino, so upravičeni do stanovanj tam, kjer delajo. Tako državni kot privatni usJuž-bencL Pravica pa se mora deliti na vse strani enako. Da g. š. ni pristojen v Ljubljano, ni kriv on, ki Je vložil prošnjo za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko Že 2, aprila t. L G. Ribnikar Išče za svoje — milo rečeno — čudno postopanje v tej stanovanjski aitu izgovorov, ki so pa zelo ponesrečeni. — Neprestane tatvine na Vodnikovem trga. Ni skoraj dneva, da bi se na Vodnikovem trgu ne izvršila kaka tatvina. Tatovi, oziroma tatice prežijo posebno na denarnice, zadnje čase pa tudi na ročne torhice. Tako ie bUa nedavno ukradena Ani Pečanka, soprogi ravnatelja kreditne banke, na roki viseča torbica, v kateri je imela 250 čK, in okoli 480 lugoslov. kron, dalje platinasta zapestnica z vdelanimi ra-firH, vredna 10.000 K. — Razne tatvin«. Železniški čuvaj Andrej Samer na Selu pri Ljubljani je delal na njivi zraven čuvajnice ter pri tem odložil telovnik. Neki delavec na sosednji njivi mu je vzel Iz telovnika listnico z 900 K. — Drvarju Habiču na Rimski cesti je nekdo odnesel ponoči leseni zatvornici s pritličnega okna. — Elektrotehniku K. Streč* u pri Tčniesu je njegov sostanovalec oduesei par čevljev in par nogavic. — Mizarja Iv. Zalokarju iz Št. Vida je bilo Iz veže n3 Turjaškem trgu ukradeno 2000 K vredno kola — Kleparski pomočniki zopet delajo. Dne 21. aprila so kleparski pomočniki v Ljubljani stopili v stavko. Po 7tedenskem Strašku se je sedaj vendar dosegel-sporazum z mojstri, ki so privolili v 25% povišanje, dočim so pomočniki zahtevali 30%. — Udreženje icijezničkib člnovalka a kraljevini SHS ima v Ljubljani vsako drugo In četrto sredo v mesecu ob 8. zvečer redne tovariške večere v to svrho rezervirani zadnji sobi restavracijo hotela Slon. člani udruženja so pozvani, da se v svrtio gojitve družabnosti udeleže teh večerov v častnem števtlu. — V sredo 8. t. m. važen pogovor glede ustanovitve ljubljanske podružnice. — Pridite vsi! Centralni odbor U2C- Maribor« t Rajko Čuček. V Vrazovi ulici SL 6 Je umrl v ponedeljek vpokojeni profesor Rajko Čuček. Pogreb se vrši v sredo popoldne. Svoje premoženje je pokojnik zapustil našemu dijaštvu. Slabo le naletela. Pri carinski reviziji na mariborskem kolodvoru so našli pri neki gospe na zelo intimen način skritih 10 tisoč dolarjev. Razne tatvine. Neznan storilec Je ukradel trgovki Alojziji Lešnik na Glavnem trgu Iz trgovine 3 rjuhe, vredne 3000 K. — Frančiški Rapoc, gostilničarki na Tržaški cesti je bik) v ponedeljek zvečer ukradeno iz odprte spalnice pet 100 dinarskih bankovcev. — Naredniku podčastniške šole Slavku Kovaču je neznan storilec ukradel kolo znamke Styria iz hišne veže v Sodni ulici 16. Nepošten pomočnik. 27 letni Franc Rl-tonja, ključavničarski pomočnik iz Slovenske Bistrice je bil aretiran, ker je svojemu delodajalcu Usarju, Izdelovalcu talilnic, ukradel razne sestavne dele tehtnic. Izročen je sodišču. Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov. Čevljarski pomočniki nameravajo baje pričeti z mezdnim gibanjem ter zahtevati 100% povišanje dosedanje plače. Javna dražba občinskega jova. Dne 15. L m. od 10. do 11. ure dop. se vrši v pisarniških prostorih na Rotovškem trgu št 9 javna dražba občinskega lova v okolišu desnega dravskega brega v Mariboru, in sicer za dobo 6 let. Nova manufakturna trgovina. Spedl- cijska tvrdka Balkan sc je preselila v lastno hišo na Aleksandrovi cesti št. 35. V dosedanjih uradnih prostorih tvrdke otvor.1 trgovec Ivan Šoštarič, ki je obenem hišni lastnik, moderno urejeno manufakturno trgovino, K PODLISTKU »»NEVERJETNO NASILSTVO« v sobotni »Jugoslaviji« se nam poroča še sledeče: Dne 3. junija je drž. stan. urad ukazal svojemu izvršilnemu organu tr. V. P. z odlokom 18S9'21 po nalogu k. poverjenika D:a soc. skrb Ribnikarja) izprazniti cvent. prisilnim potom stanovanje por. C. Slomškova ul. na | njegove stroške v trenutku, ko iz- i vrši komanda V. žend. britrade prisilno deložacijo v,. Š. ter pomagati • tj. Š. do vselitve. — Še isti dan. 3. . junija t. J. pa je prišel od poverjeni- i štva za soc. skrb nadaljni odlok, da se po nalogu istega poverjenika za soc. skrb tr. Ribnikarja, odlok štev. 1889/21 z istesta dne razveljavlja, ter da por. C. ostane nadalje v svojem stanovanju v Slomškovi ul. Ta odlok je bil dan v vednost drž. stan. uradu, od tam pa izvršilnemu organu. jr. V. P. in kap. c. Š. Kaka ijrra se vrši za vsemi temi odloki k. Ribnikarja, ki se ponovno izdajajo in tekom par ur preklicujejo, b^mo dognali. Vsekakor nas to potrjuje v izrečenem sumu. da ie nekai za kulisami. Da pa nc bo nikakejra pikolovstva od nobene strani, konstati-ramo še sledeče: Kap. g. Š. je bilo stanovanie na Bleivveisovi cesti odpovedano z decembrom 1. 1. Takratna komanda V. žend. brie. ie že te-dai nanrosila drž. stan. urad. da nakaže kan. Š. drugo stanovanie. O. polk. Dragič (prej Huber) je Interveniral tozadevno šele no nastopu službe, nekako sredi aprila t. 1.. ter nasvetoval poverjeniku g. Ribni-kariu rešitev tega vprašanja v tem smislu, kakor je bilo to v soboto obiavlieno. ne na že od odpovedi stanovanja decembra 1. 1. kakor bi to morda kdo moral razumeti. Narodni praznik na Viču. Predmestna občina VMS je slavila zadnjo nedeljo prvi Svoj narodni praznik ter pokazala, da se je rešila vseh reakcionarnih spon in pogumno nastopila pot k napredku in kulturi. Ta dan sc le namreč vršila slovesna otvoritev Sokolskega doma, ki sl ga le razmeroma še mlado društvo v enem letu zgrr-| dilo ob nenavadni žllavostf ta poirtvovai-! nostl. Leoega uspeha se veseli vse Sokolstvo, zato ra so se redke slovesnosti udeležila vsa sosednja Sokolska društva lz Ljubljane, Šiške, Ježice, Domžal, Zagorja, Trbovlja, Celja in celo Jz Zagreba Kmalu po 9. uri zjutraj so prikorakale Sokolske čete z jezdnim odsekom ta godbo Dravske divizije. Ob mestni meji tik Tribuče ve hiše je stal prvi slavolok. Tu ie goste pozdravi; v Imenu viškega Sokola br. Jurman. Nato se je obhod pomika! po glavnih cestah Rožne doline. Tudi tu jih je pozdravil ličen slavolok z napisom: »Dobra došll, bratje'« — Večina hiš v Rožni dolini le bila v zastavah. — Pred novim Sokolskim domom na Viču ie Imel pozdravni govor načeln k Društva za zgradbo Sokolskega doma br. Golob, ki je podal zgodovino doma, opisal vse ovire in zapreke, a vkljub temu se Je Sokol lotil zgradbe, ki velja čez 1 mil. K. Govornik je Iskreno pozdravil vse goste ta prijatelje ter IzročB ključe načelniku Viškega Sokola br. Thalerju. V imenu ljubljanskega Sokola I. je govoril br. Nande Marolt, v Imenu ljubljanske župe brat Kajzel, v fanenu celjske župe br. dr. Sajovic. Vsi govorniki so čestitali vztrajnemu viškemu Sokolu. Sokolski d> m je zgradil domači stavbenik Marinčič. Stavba Je pri-prosta, toda zelo praktična Prostorna telovadnica s« obenem uporablja ca gleda-Išče In druge društvene prireditve, ker ima '•Ren oder ta galerijo. Ob otvoritvi Je bila vsa dvorana v zelenju na odru pa je stal Tyr5ev kip. Da je Viški SokoJ nove stavbe nelc potreben, temveč tudi vreden, pokazali so popoldanski nastopi telovadk ta telovadcev ter njih naraščajev. Društvo šteje nad 350 članov in članic, ki so skoraj vsi! tudi telovadci. Veliko telovadišče na prostem se je popoldne napolnilo. Občinstvo je bilo naravnost pr-esenečeno z eksaktnimi nastopi vseh telovadnih skupin ter burno aklamiralo posebno vztrajne vaditeljice ta vaditelje. Vaditeljicam so bili poklonjeni krasni šopki. — Slavnost je zaključila ljudska veselica. Svlučeni rudnih! v Mežici v anglešhl posesti? Mežica, dne 3. junija 1921. »Slov. i Narod« v svoji 121. številki objavlja govor lorda Cozens Hcr!yja, ki ga je imel ob priliki banketa ob svojem prihodu v Mežico, kjer je nameraval prevzeti tukajšnji svinčeni rudnik. V govoru pravi med drugim, da se je banketa udeležilo 40 oseb, med katerimi so b.Hl baje vsi višji državni In rudniški uradniki. Mi pa pravimo, da je bilo pri banketu le 17 oseb, izmed katerih pa ni bil nobeden višji rudniški ah državni uradnik, ampak izključno le nemški uradniki Bleiberške Unije ter le en Slovenec, kateri pa se Je gotovo zmotil, da ue rečemo kaj hujšega. Čeravno smo bili vsi povabljeni, se vabilu ni nikdo odzval, ker smo prepričani, da Je vsaka prodaja sploh izključena. Tukajšnjemu državnemu nadzornika ta sekvestru pa ni od kakšne prodaje prav ničesar znanega in sta ta dva došia angleška kapitalista kar brez vseh dokumentov zahtevala od njega predajo podjetja. Nadzornik se Je seveda držal naših obstoječih naredb ttr se ž njima sploh ni spuščal v nikak pogovor. Po naši misli, ako bi bila prodaja sploh mogoča, bi se to Izvršilo le na ta način, da bi naše oblasti poprej obvestile tukajšnjega nadzornika, ne pa da pride kakšen angleški lord pa kar enostavno brez vsakih papirjev pravi in se predstavlja, da je on sedaj posestnik teh rudnikov. Ti angleži namreč prav dobro veao, kakšno bogastvo ie v teh rudnikih, nase oblasti pa gotovo tudi in ravno radi tega dvomimo, da bi se od naše strani takšno podjetje spravljalo pod tuj kapital, ampak ga bo država sama prevzela, kar se je itak že nameravalo. Tl rudniki so velikanskega pomena za našo državo tako gospodarsko, kakor tudi radi tneje. Gotovi temu. elementi so ta prihod toplo pozdravljali, da bi potem tem uspešneje vršili probdriavno agitacijo. Ml smo prepričani, da naša država nikakor ne bo dopustila, da bi Mežiška dolina postala kakšna kolonija. Gospod lord je v svojem govoru povdarjal, da inu Je zgodovina slovenskega naroda znana ter da se za njo zanima. Isto le rekel tudi deputaclji pododbora »Gosposvetskega zvona« in ml mu to radi verjamemo. On se lahko zanima za nas in m! mu bomo hvaležni, samo naj nas ne spnv-IJa pod tuj kapital, ker je že breme domačega pretežko. H koncu pravimo še to, da le pred par meseci bil enak slučaj In sta tudi prišla dva Angleža, da bi prevzela rudnike, pa sta jo morala praznili rok zopet odkuritl Upamo, da se bo zgodilo isto tudi sedaj. POROTNE OBRAVNAVE. Velika poneverba pri tvrdki Szantnerv LjubUaai. Meseca Julija 1930 so opazili v trgovini Szantner, da se gode nerednosti v pro-dajalnem oddelka omenjene tvrdke, kjer sta bili uslužbeni 26 letna Aua Domiter, rojena v Celju kot prodajalka to 32 letna Jo- sipina Goršič iz Ljubljane kot prodajalka ta blagajničarka. Preiskava Je dognala K*© obsežno poneverbo, ototnem pa razkrila marsikaj zanimivega izza kulte skritega razuzdanega življenja. V zadevo ie zapletenih cela vrsta oseb, ki sicer niso pod obtožbo, marveč nastopajo kot priče la nehote odkrivajo neljube jim zapletljaje z današnjimi obtoženkami. Obtožnica jih dolži, da sta poneverile v času od 1. avgusta 1919 pa do 1. julija 1920 deloma po- tom skrivne prodale, deloma potom zamenjave 397 parov čevljev v skupni vrednosti 123.154 K. Obtoženki priznata do 20.000 K j vsaka. Pri zaslišanju izpove Ana Domiter približno sledeče: Bili sv« poiteni ta sve . prvič padli, ko Je pozabil neki Banačae. ki je kupil večjo partijo čevljev, en par čevljev v prodajalni. Do nadaljnjih poneverb naju je privedla mala plača, stiska In potreba in Pa velika priložnost, ker so nama popolnoma zaupali to vse delali brez nadzorstva. Jaz sem podpirala še dva brata to sestra, Goršičeva pa stariše. Goljufali sve na ta način, da je Goršičeva zneske v blagajni notirala z ničlami, nakar sve zneske iz blagajne zopet dvignili, v drugih slučajih pa zneskov sploh nisva vložili v blagajno, marveč sve jih pridržali in st razdelili. Videli sve kako veliko Szantner zasluži ta kako malo v primeri s svojim zaslužkom nama plača. Ana Domiter >e imela zadnjo plačo 460 K, Josipova Goršič pa 720 K mesečno. Szantner je bfl Ja*o drag ta je delal z visokimi odstotki Par čevljev, na katerih je bila cena na podplatih označena s 62 K smo morale prodatatl po 162 K. Kupčeval je v početku s 50%, proti koncu s 30% pri Čevljih, pri potrebščinah pa s 100%. — V več slučajih pa sem čevlje dala za zameno za drugo blago In sera črtala Iz splošne knjige. Prvo tn največjo zamenjavo z ukradenimi čevlji je izvršila Ana D. z sestrama Olga ln Pepca Radanovič. Radanovičeva Ji je dala v več obrokih več garnitur perila, plašč, svilnata spodnja krila, modrce, bluze, i. dr. za kar je dobila v celem 31 parov čevljev. Priča Radanovičeva Olga prizna, da je na prigovarjanje Ane Domiter res dala mnogo obleke za čevlje v svesti, da dobi Ana Čevlje jako poceni iz Dunaja potom Szant-nerjeve hčerke. Krieglova, prodajalka pri Rauthu je dobila 6 parov raznih čevljev, dala pa je kos modrega blaga, nekaj ba-tlsta in rokavice. Na isti način sta za blago kupili 4 pare čevljev Matilda in Marija Lahova. Sijakovičeva, prodajalka prt Cvan-čari, je dala za 3 pare toaletno milo. kremo in ustno vodo. Pri Florjančičevi, ki ir-di, oa je Izplačala obtoženko v denarju, »e je oskrbovala obtoženka s cigaretami. Pogačnikova ji je dala za 8 parov čevljev 6 parov nogavic, parfum, razno milo, 3 ročne torbice, 1 kovček in 12 robcev. A. Tr-šanova, modistka, pa ji je dala za 5 parov čevljev 6 klobukov. Veliko strankam je dala čevlje na upanje. Te stranke so nekatere plačale delne zneske, nekatere že cele vsote. Ana Domiter je živela odkar je začela poslovanje s čevlji precej potratno, lepo se je oblačila, zabavala z raznimi ljubimci, Bachman, Ojstriž, Alfred, rada popivala in šampanfzlrala in se vozila na izlete. Obtoženka Josipina Goršičeva, ki ari zamenjavi in razpečavanju čevljev ni sodelovala, odobri Izpoved Ane, prizna, da je vzela denar iz blagajne odnosno da ga ni vložila v bla.jaino in ds ie oškodovala Stran 3. Szantnerja vsak mesec za 5 — 10 parov čevljev, v skupni vrednosti 20.000 K. Tudi njo je privedla do goljufije slaba plača, stiska, skrb za stariše, velika priložnost n pa slaba družba, ki je zahtevala veliko nepotrebnih izdatkov za izlete, zabave, ljubimkanje in razna ljubavna darila. — Pri-če so izpovedale v kratkem sledeče: Franc Szantner, ki je 47 let v J.jublja-ni, noče razumeti slovensko in odgovarja trdovratno nemško. Trdi, da je plačal uslužbence zadostno. Napravi splošno vtis zagrizenega ta skopega izkoriščevalca slovenskih uslužbencev Kristina Burič, rij. Szantner, pove, kako je prišla na sled nedopustnim upnikom in pa ravnanju obtoženk. Slabo plačo opravičuje s tem, da ie dala uslužbenkam več daril ta jima prodajala kostume za po njenem mnenju zelo ugodno ceno na obroke. O bomiterjevi pravi, da je bila zaspana ta apatična, Gor-šičova Pa da Je bila pridna ta priljubljena. Obtoženki sta se hoteli poravnati, toda ker je bila škoda prevelika, njihovi intimni prijatelji in zaročenci niso toFko imeli, da bi jih rešili. Ivan Burič, zet Szantnerjeve, Ki tudi ne zna slovensko, predloži seznam upnikov, katerim je Domiterjeva dala na upanje brez dovoljenja gospodarja. Vse priča izpovedo dosledno, da jim niti najmanj ni bilo znano da si prilašča Domiterjeva čevlje na nepošten način. Ta vtis so napravile izpovedi vseh prič. Tudi one priče, ki so čevlje zamenjale so bile uverjene, da obtoženka blago sprejme sicer zase, toda čevlje za lastno ceno plača gospodarju. — Po zaključenem dokazvvanju je stavilo sodišče porotnikom dve glavni vprašanji glede krivd« tatvine. Zagovorništvo je predlagalo dodatno vprašanje, da sta delovali obtoženki pod pritiskom neodoljive sile. Sodišče ie dodatno vprašauje zavrnilo. Državni pravdnik vzdrži obtožbo in pobij* potrebv obtoženk. Predlaga potrditev obeh vprašanj. Zagovornik poudarja, da ste blH izkoriščani in sta delovali pod pritiskom neodoljive sile v zasilnem položaju. Povišanje plač st* zahtevale, a Domiterjevi Je povišal Szantner samo za 5 K na mesec. Predlaga oprostitev. Porotniki so vprašanje glede krivde Ane Domiterjeve soglasno potrdili toda s omejitvijo vrednosti pod 4000 K. Vprašanje glede krivde Joslptae Goršlčeve pa so t 8 glasovi zanikali Na podlagi tega pra-voreka Je bUa Josipina Goršičeva oprošča-na, Ana Domiter pa Je bila obsojena na 9 mesecev tetke ječe, vštevšl 7 ln pol mesecev preiskovalnega zapora. Mali oglasi. Prog« se: PES PTIČAR 15 mesecev star se proda. Kje pove uprava lista. 983 1 GARF. (ciza) se ugodno proda. Naslov v upravništvn »Jugoslavije«. 984 ENONADSTROPNA NOVO ZIDANA hiša, pripravna za letovišča z gospodarskim poslopjem in malim vrtom ter vodno močjo za žago pri Sv. Ani nad Tržičem se proda. Več pove upravnlštvo Jugoslavije. 931 KOS1LNI STROJ tudi za žetev poraben, se proda. Cena 500 kron. Oferte na upravništvo Jugoslavije. PRODAJA KONJI Večje število konjev se v parih ali posamezno proda. Na ogled so v Meljski opekarni v Mariboru vsak dan od 6 do 18 ure. Med njhni se nahajajo lepi tovorni kakor tudi Jahalni konji polno krvni. Interesenti naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem času. 987 KNJIGE slovenske, hrvaške, nemške, leposlovne, en bioc, na prodaj. Naslov v upravništvn. 978 £iwf.ba: 1SCE SE PERICA za izven doma event. tudi za druga opra-vBa. Ponudbe pod šif. »Perica 1919« n* upravo t. 1. 983 VEČ PEČARSKIH POMOČNIKOV sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Anton Kovačič, pečarskl mojster, Gosposvetska cesta 6, Ljubljana. 958 IZURJENO KNJIGOVODKINJO kf ie zmožna tudi slovanske ln nemške ko-respondence, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na poštni predal 74 pod »Knjigovodkinja«. ČEVLJARSKE POMOČNIKE i za izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalca I gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju, Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov zadruge, 927 PROTI VKNJIŽBI NA L MESTU iščem posojila 40.000 K. Ponudbe na: »Plo-donosno podjetje«, Ljubljana, poštno 'eže-če. 951 BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu ln mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« o* , upravo »Jugoslavije«. 'A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Giyce je stopil bliže k njemu: Težko mi bo izpolniti svojo dolžnost. je dejal: Kakšno dolžnost? Vi menda mislite, da je šlo edino za ugotovitev, kdo je pravzaprav vaša žena. in vaju čaka zdaj še samo še spravni objem? Kameron je malone vzkriknil od straha. Menda se vendar ne oklep-tjete tudi proti nji svoje črne suin-nie in ji ne pripisujete dejanja, k! sle Ka podtikali hčeri gospoda Gre-torexa v njenem blaznem razburjenju? Detektiv je vzdihnil: vloga mučitelja se mu je upirala do dna duše. Mislil sem. je rekel obotavliaje. da boste sami ocenili pomen današnjega spoznanja. Dejstvo, da je oseba. ki je ostala živa in postala vaša soproga. Genovefitia namestnica in ne ona sama. ne more potolažiti na-