PoRfifoi platana v gotovini Stev. 3 V Lfubljani, četrtek 4. januarja 1940 Cena Uto !*• Leto V Uradni izidi plebiscita na Južnem Tirolskem: 75°t> italijanskih Tirolcev je glasovalo za preselitev v Nemčijo Rim, 4. jan. o. Uradno poročajo: 31. decembra o polnoči je potekel prebivalstvu ob gornji Adiži (Južnem Tirolskem) rok, da se odloči ali sprejme nemško državljanstvo ter se izseli v Nemčijo ali pa obdrži italijansko državljanstvo po določilih nemško-italijanskega sporazuma podpisanega lani v Milanu. Po uradnih podatkih je ca izselitev v Nemčijo glasovalo 185.365 pripadnikov nemSke rodnosti v tej italijanski pokrajini. Po posameznih provincah je izid glasovanja naslednji; Bolzano: Glasovalo za nemško državljanstvo 166.488. Trident, Belhino: 16.562. Videm: 2805. Skupno: 185.365. Vsi ti Nemci se bodo morali izseliti v roka in po pogojih določenih v omenjenem spo-razu med Italijo in Nemčijo* * Skupno število nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem je znašalo po zanesljivih podatkih okoli 250.000 duš. Za preselitev v Nemčijo se je odločilo torej 75 odstotkov Južnih Tirolcev, drugi pa hočejo ostati na svoji zemlji kot italijanski državljani z vsemi posledicami, ki jih to državljanstvo po zakonih prinaša. Izid glasovanja je zanimiv. Splošno to pričakovali, da bo večina Tirolcev hotela ostati na svoji zemlji. To stališče je v začetku zago. varjala tudi njihova večinska stranka, pozneje pa se je njeno stališče spremenilo, ker je pro- paganda za preselitev v Nemčijo navajala med drugim kot razlog to, da naj Tirolci zdaj prav vsi glasujejo za Nemčijo in se tudi preselijo če bo treba, kar bo pa samo zač{«no. Ta plebiscit bo pozneje Nemčiji služil kot opora za dokaz, da je Južni Tirol po pripadnosti in po zavesti nemški, na podlagi česar bo kdaj mogoče zahtevati vrnitev tega ozemlja Nemčiji. Anglija, Francija brez poslanikov Moskva, 4. januarja, o. Angleški poslanik Seeds je predsnočnjim za nedoločen čas odpotoval iz Moskve v London, da poroča svoji vladi o stališču Rusije do Anglije in o sedanjem stanju v Rusiji. Včeraj je odpotoval iz Moskve tudi francoski poslanik Naggiar, prav tako za nedoločen Ičas. Snoči se je odpeljal z vlakom iz Moskve italijanski poslanik Rosso, ki se vrača v Rim in Italija v Moskvi Začetek finske ofenzive na skrajnem severu pri Petsamu Na drugih delih bojišča {e se vedno precejšnje zatišje Helsinki, 4. januarja, o. Stefani. Potrjujejo poročila, da je levo krilo finske vojske, ki operira na severu, začelo ofenzivo na vsem področju od Nau-stija do Petsama. Snočnje uradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: Na Karelijski ožini je bilo sovjetsko letalstvo danes živahno. Blizu reke Paj-pale se je ogenj sovjetskega topništva zelo okrepil včeraj popoldne in je trajal vse do današnjega dopoldne kot priprava za napad pehote. Napad ruske pehote je bil zelo hud, a smo ga s hudimi izgubami odbili z ognjem finskega topništva in pehote. Zvečer 60 Rusi napadli severno od Hatjalandaijer-vija, toda njihov napad smo zavrnili. Severno od Ladoškega jezera se boji nadaljujejo. Vee dan je divijal hud in ogorčen boj okoli ene 6ame vojaške točke. Razen tega je bilo zelo živahno topništvo in patrol. Blizu Antojokija so finski oddelki uničili oddelek ruskih čet, v katerem je bilo več strojnic. Sovjetske protinapade tmo zavrnili. Pri Suomi-salmiju so Finci uničili sedem tankov. V odseku Juntu6rate so finske čete prodrle do levega brega jezera Kokojervi. Na drugih frontah nič novega. Na obali Ladoškega jezera so se vneli manjši boji. Zaradi snežnih matežev in snega skoraj nikjer ni bilo vojaških operacij. Danes smo zbili tri sovjetska letala, včeraj pa prav tako tri. Finski listi poročajo iz Rige, da je sovjetski vojaški vlak skočil 6 tira na železniški progi proti Murmansku. Več vagonov je uničenih in veliko število sovjetskih vojakov 6e je ubilo. Poročilo iz Rige pravi, da v Ljeningradu mislijo, da ;e ta železniška nesreča delo sabotaže, ali, da io je treba pripisovati akciji finskih smuških patrol, Vi rušijo delezniško progo. 20 norveških zdravnikov se je prostovoljno prijavilo za Finsko. Pričakujejo, da 6e bo tudi Norveška v kratkem odzvala finskemu klicu za čim večje število bolničark. Sovjetsko letalstvo je danes napadlo mesti Aibo in Remi v Botniškem zalivu. Podrobnosti bombardiranja še niso znane. Osebe, ki so prispele iz teh dveh mest, pravijo, da je prebivalstvo kakor zmerom tudi tokrat pokazalo svoj mir in da je sovjetsko letalstvo pod izgovorom, da bombardira pristanišče, v glavnem napadalo civilno prebivalstvo. Moskva, 4 januanja. AA. DNB. Poročilo generalnega štaba ljeningrajskega vojaškega okrožja na položaju na ficiskih frontah pravi. 3. januarja ni bilo važnejših dogodkov. Bližnji sestanek italijanskega in madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 4. januarja, m. Poročila o sestanku madžarskega zunanjega ministra Cza-kva in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana se spremene v toliko, da grof Ciano ne bo prišel zdaj na Madžarsko, pač pa b0 jutri ali pojutrišnjem mudžarski zunanji minister od- Jiotoval za dober teden dni v italijansko kopa-išče Santo Margherito. Bivanje v Italiji bo grof Czaky porabil med drugim tudi za se-■rtrsdk s italijanskim zunanjim ministrom, na katerem bosta govorila o vseh vprašanjih, ki sc nanašajo v sedanjih razmerah na Podonavje in n» Balkan. Zatrjujejo, da bo tudi grof Ciano odpotoval na Madžarsko, samo nekoliko pozneje. Mislijo, da bo odšel tja konec februarja. Grof Czakv potuje v Itulijo skozi Jugoslavijo. Družba »Panameriran Airwaysc poroča, da se bo vsakdanji letajski promet čez Atlantik začel 1 aprila. Družba »Hurrican Export Airlines« pa poroča, da je sklenila pogodbo o dobavi treh velikih vodnih letal za letalski promet brez vmesnega pristajanja čez Atlantik, in sicer za znesek 2 milij. dolarjev. Predsednik Roosevelt govori o nalogah Amerike v sedanji vojni Ogromni novi krediti za izpopolnitev ameriške vojske in mornarice Washington, 4. januarja, o. Predsednik USA Roosevelt je na včerajšnji seji ameriške zbornice imel daljši govor o ameriški politiki. V njem je med drugim dejal: Gospodarske razmere, iz katerih so se v Evropi rodile diktature in revolucije, so bile ravno take, kakor ameriške razmere, toda evropske države jih niso mogle ali pa jih niso garale reševati demokratično. Zaradi tega bodo ^Herikanci vedno čutili odmeve dogodkov na arugih zemljinah. Združene države ne morejo Ri*£>Uene živeti v sreči, če zunaj propada člo-ve- *a omika in gospodarstvo. Nihče ne misli Pa.,x»* da bi pošiljal ameriško mladino na tuja bojišča. Vsa Amerika si želi, da bi Združene rirz^e ne bije potegnjene v vojno. Ameriki se m treDa bojeyati z drugimi, mora pa sodelovati za obnovitev miru. ker s tem pomaga sama seui. Združene države morajo gledati v bodočnost, kakšna bo, če bi ostali svet prišel pod oblast združene sile in če bi mali narodi v tej sili zg1*11*!. Amerika mora gledati v bodočnost, kakšno življenje čaka njene otroke, e bi ostali svet moral oboževati boga, vsiljenega mu od tujega vojščaka ali če bi mu bilo sploh prepovedano častiti Boga. Treba je gle- na podlagi naloga italijanske vlade. Z istim vlakom se je odpeljal iz Moskve v Berlin tudi dr. Ritter, načelnik gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva. Dr. Ritter se mudi v Moskvi v zvezi s sovjetsko-nemškimi trgovinskimi pogajanji, ki še niso končana. Izvedelo se je, da se bo dr. Ritter v kratkem vrnil v Moskvo. dati v bodočnost, kaj bi bilo z Ameriko, če bi vso svetovno trgovino nadzoroval en sam narod s svojim orožjem. Zaradi tega Amerika ve, da ne bo v svoji hiši varna, dokler ne bodo tudi druge države na svetu priznale, da si sme sleherni narod na svetu sam svobodno izbirati svojo vlado. Sloga ameriških držav in trgovinski sporazumi med njimi morajo postati svetu temelj za pravičen in trden mir. Ko bo čas za to, bodo Združene države to tudi skušale doseči. Glavna njihova naloga se bo začela tedaj, ko bo prišel čas za obnovitev evropskega miru. Da bo Amerika pripravljena na to nalogo, da si zagotovi varnost, ter zaradi splošnih koristi človeštva, je potrebno, da poveča svoje izdatke za vojsko in mornarico. Amerikanci kot svoboden in zedinjen narod morajo ohranjevati na zemlji vzor človeške svobode, razuma, demokracije in časti za boljši svet, ki bo šele nastal. Predsednik Roosevelt je na koncu zahteval, da zbornica takoj odobri znesek 271.990.523 dolarjev za zavarovanje ameriške nevtralnosti in okrepitev državne obrambe. Sovieti žele pogajanj s Turčijo London, 4. januarja, m. Iz Ankare poročajo, da je obiskal turškega zunanjega ministra Sa-radzogla sovjetski veleposlanik ter mu najprej izrazil sožalje v imenu sovjetske vlade zaradi nesreče, ki je zadela Turčijo. To priložnost je pa sovjetski veleposlanik izkoristil tudi v to, da je turškega zunanjega ministra vprašal, ali ne smatra sedanjega trenutka za ugodnega za nadaljevanje pogajanj med Turčijo in sovjetsko Rusijo. Saradzoglu ni dal na to jasnega odgovora. Sovjetske oblasti so odklonile turško prošnjo, da bi sovjetske ladje in tehnični pomožni oddelki pomagali pri reševanju žrtev potresa in poplave v 'ozemlju vzdolž ruske meje. Neme! ne pomagajo niti Fincem niti Sovjetom ... Berlin, 4. januarja. Uradno poročajo: Iz francoskega in angleškega vira prihajajo vesti, da Nemčija podpira Finsko z orožjem. Isti krogi širijo glasove, aa so Sovjeti prosili Nemčijo za pomoč in da je Nemčija poslala v Sovjetsko Rusijo inženirje in vojni material. V pristojnih krogih izjavljajo v zvezi s tem, da so vsi ti glasovi izmišljeni in da samo dokazujejo angleški manever, ki hoče Nemčiii podtakniti dvoumnosti v njenem jasnem stališču do sov-jetsko-finskega konflikta, da bi tako ustvarili dvome in zmešnjavo pri nevtralnih državah in jih pridobili za britanske namene. Ustanovitev odbora za obnovitev Avstrije Rim, 4. januarja, m. Francosko in angleško časopisje je pred dnevi poročalo, da so avstrijski begunci na čelu z knezom Starhembergom ustanovili v Parizu poseben odbor za obnovo avstrijske države. Podobna poročila je objavilo tudi italijansko časopisje. Včeraj poročajo dopisniki rimskih dnevnikov, da sta Francija in Anglija privolili v ustanovitev navadnega avstrijskega begunskega odbora, toda temu odboru se ne bosta priznali položaja vlade v tujini, kakor je to Drimer • poljsko vlado v Angersu. 3336 hiš fe uničila poplava v zahodni Turčiji Ankara, 4. januarja. AA. Havas. Zaradi poplav v okolici Bruse in Adapazara se je podrlo 3336 hiš, 8 mostov je porušenih. V pokrajini Ismiti je reka Uedig začela padati, vendar so vasi Ikili, Audemia in Bergame še zmerom pod vodo. Strokovnjaki izjavljajo, da gre zasluga samo jakosti nasipov pri Brusi, ki so zdržali silni pritisk vode, da se ni pripetila večja nesreča. Ti nasipi so preračunani na pritisk vode tisoč kubičnih metrov na sekundo, toda voda je hrumela s pritiskom 6000 kubičnih metrov na sekundo. Predsednik republike Izmed Ineni se je včeraj popoldne vrnil v Ankaro, ko si je ogledal kraje, ki jih je prizadel potres. Oderuhe - v internadfo! Sofija, 4. januarja, o. Bolgarska vlada je pred kratkim izdala uredbo, da morajo trgovci vse blago za domačo porabo prodajati po predvojni ceni. da se tako prepreči navijanje cen in krivični dobički. Včeraj je pa trgovinsko ministrstvo pri nadzorstvu nad izvajanjem te uredbe ugotovilo novo kršitev določil in je zato 20 trgovcev poslalo v internacijo v notranjščino države, kjer bodo morali opravljati prisilna javna del/ Zadnja seja vlade .red pravoslavnim Božtčem Belgrad, 4. januarja, m. Za popoldne ob petih je napovedana seja ministrskega sveta. Vodil jo bo predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, navzoči pa bodo vsi člani vlade, ki so že včeraj prispeli v Belgrad. Zaradi današnje seje ministrskega sveta sta se včeraj sešla gospodarski in politični odbor ministrov Vesti 4. januarja Francoska vojska r Siriji je dala turški vladi na razpolago šotore in 5000 odej. Francoski visoki komisar v Siriji je kupil material za šotore za 200.000 frankov in naročil, da se izroči turški vladi. Rimska radijska postaja je snoči objavila vest iz Talina, da so se v Ljeningradu zaradi skrajnega pomanjkanja živeža pripetili na ulicah hudi neredi. Prav tako poročajo o izgredih tudi v Moskvi. Velika množica je priredila slavnosten sprejem mornarjem angleških križark »Achilles« in >Ajaxt, ki sta včeraj pristali v Buenos Airesu. Vsi listi žele dobrodošlico in objavljajo slike ladij in poveljnikov. Častniki so bili gosti včeraj popoldne angleškega kluba, zvečer so bili pa v gosteh pri britanskem poslaništvu. Irski parlament je odobril zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da brez sodnega postopka lahko zapre vse sumljive osebe. Turško trgovsko zastopstvo je odpotovalo v Rim, ?a P°2aljanja za nov trgovski sporazum med Italijo in Turčijo. Novi sporazum bo sklenjen v skladu z določili pogodbe med Anglijo, Francijo in Turčijo. Londonski radio je snoči poročal, da je Nemčija sprejela kredit 8,000.000 funtov šterlingov (2 milijardi dinarjev) za bližnjo preselitev Nemcev iz južne vzhodne Evrope. Madžarski zunanji minister grof Czaky bo te dni odpotoval v San Remo, italijansko letovišče. Uradno potuje na dopust, neuradno pa na važne razgovore z italijanskimi voditelji o bodo-čem sodelovanju med Madžarsko in Italijo. Romunska vlada je sprejela zakon, po katerem dobiva pravico mobilizirati po potrebi vse sposobne moške za poljedelska in obrambna dela. r oseben zakon je začel veljati včeraj tudi na Švedskem Promet med Nemčifo in med fužnovzhodnim evropskimi državami je zelo otežkočen, ker Nemci ne vračajo tujih tovornih vagonov, če te države svoje blago vozijo z njimi. Zdaj se te države branijo, da bi prevažale blago v Nemčijo s svojimi vagoni. Hud požar je uničil ogromno trgovsko hišo »Ga-leries modernes« v Belfordu blizu francosko-nemško-švicarske meje. Domnevajo, da je požar delo komunistične sabotaže, kakor nedavni požar telefonske centrale v Lilleu, važnem zveznem križiiču za francosko vojsko. Predsednik angleške delavske stranke majjr Atlee je odpotoval na francosko bojišče in bo obisk a val angleške oddelke. Angleška vlad« uradno sporoča, da ji ni nič znanega o tem, da bi bila Nemčija poslala Švedski kako spomenico, v kateri naj bi izjavljala, da ne bo pustila dovažati orožia iz Anglije in Francije čez Švedsko za Fince. 250.000 političnih kaznjencev, prebival očih na ru-skem skrajnem severu je obsojeno na fmrt od lakote, ker potrebuje rd-ča vojska ob finski meiji V6e prometne zveze samo za svojo preskrbo. V božičnih bojih pri Sallf je padel tudi major Krasnikov, posebni odposlanec maršala Vorošilo-va, ki je na vse dele bojišča posJal svoje zaupnike, da bi mu poročali o pomanjkljivosti sovietskega poveljstva. Najnovejša vrsta pomorskih torpedov nima več motorja na stisnjeni zrak, marveč majčkene eksplozijske motorje, ki imajo moč 300 k. s in ženejo torpedo z brzino 75 km na uro. Take torpele uporabljata zdaj angleška in francoska mornarica. Irska vlada bo sprejela hud zakon proti nasilju, ker so pri zadnjih preiskavah ugotovili, da dobivajo voditelji skrivne irske republikanske vojske veliko denarja in druge pomoči ia tujine, da bi Angliji delali težave doma. Angleški vladni krogi uradno izjavljajo, da jim ni nič znanega o tem, da bi Perzija in Afganistan mobilizirala zaradi tega, ker se zbira sovjetska vojska ob njunih mejah. Pomorski promet v Antwerpenn, glavnem belgijskem pristanišču, je decembra 1938 znašal nad 2 milij. ton, decembra 1939 pa samo 650 tisoč ton. Iz teh številk je razvidna škoda, ki jo trpe nevtralne države zaradi vojne. Predsednik Francije in angleški kralj sta si za novo leto poslala brzojavni čestitki, v katerih izražata voljo Anglije in Francije, da ne bosta prej odložili orožja, dokler ne dobita stvar-nih poroštev za trajen mir v Evropi. Na nemški protest proti temu. da Anglija in Francija izrabljata za sedanjo vojno tudi mandate, čezmorske posesti, ki so jima od Zveze narodov dodeljene samo v upravljanje, odgovarjajo Francozi, da Nemčija nima pravice protestirati, ko ona izkorišča za vojno Avstrijo, Cesko, Slovaško in Poljsko. Razen tega se Nemčija sklicuje v ugovoru na določila versajske mirovne pogodbe, glede katere je že tolikokrat^ uradno izjavila, da te pogodbe ne priznava in da se ji je posrečilo uničiti njene glavne posledice. Boljšoviki so mislili, da bodo po nemškem zgledu z bliskovito vojno v 14 dneh uničili Finsko /.daj pa vse kaže, da bodo morali začeti ■ ta namen novo petletko na finskem bojišču — so se sinoči norčevale francoske radijska postaje iz sovjetskega vojskovanja. Mraz in led po vsej državi Belgrad, 4. januarja, m. Iz vseh krajev a notranjosti države poročajo o hudem mrazu, ki je zadnje .dni zavladal. Tako poročajo iz Banj« Luke, da 'so zamrznile Sava, Vrbas, Sana in Una. Fri Borovem je zamrznila tudi Donava ter je led tako močan, da kmetje hodijo po njem z ene strani na drugo. v n!Čraj ie Sarajevu 20 stopinj mraza, v Bitolju pa 21. Veliki snežni zameti in mra/ zelo ovirajo avtomobilski in železniški promet po številnih krajih. Po današnjem dnevu bo v Belgradu snet nastopilo zaradi bližnjih pravoslavnih božičnih praznikov politično zatišje, ki bo prenehal« prav za prav šele sredi januarja. Zanimiva časopisna pravda v Belgradu Obravnava o samovoljnem ravnanju bivšega šefa osrednjega tiskovnega urada proti belgrajski »Politiki1' Belgrad, 4. jan. V nekaj dneh ee bo zaključila zanimiva pravda, ki jo je proti nekdanjemu šefu Osrednjega tiskovnega urada pri predsedni-Stvu vlade, dr. Kosti Lukoviču, naperil bivši urednik belgrajske »Politike«, Vuk Dragovič.. Povod za spore med dr. Lukovieem, ki je bil desna roka dr. Milana Stojadinoviča, je dala udeležba »Poli-tikinega« zastopnika na vsesokolskem zletu v Pragi predlansko leto. Po poročilu praškega dopisnika Osrednjega tiskovnega urada je Vuk Dragovič na banketu časnikarjev, ki so se udeleževali zleta, govorili žaljivo o notranjepolitičnih razmerah v naši državi. Čim se je Vuk Dragovič vrnil v Belgrad in pripravil vrsto člankov o zletu in poročila o svojih razgovorih s češkimi državniki, se je oglasil dr. Kosta Lukovič in zahteval od vodstva »Politike«, da vrže napovedane članke v koš in da odstrani Vuka Dragoviča iz svojega uredništva. Vodstvo »Politike« se je tej nezakoniti zahtevi seveda upiralo, toda od dr. Lukoviča je po dolgih razpravah dobilo resen namig, naj zahtevo izpolni, ker se bo eicer »Politiki« slabo godilo. Res je bil list dvakrat povrsti zaplenjen na zapoved dr. Lukoviča in je grozila tudi tretja zaplemba. Po zakonu pa se mora list ustaviti, če je bil v enem mesecu trikrat zaplenjen. Tega se io »Politika« ustrašila in nazadnje je lastništvo Vuka Dragoviča odpustilo. Pred dobrega pol leta pa je Vuk Dragovič vložil tožbo proti dr. Lukoviču in zahteval visoko odškodnino 9GO.OOO din, češ da je bil ob svoj kruh zaradi nezakonitega ravnanja dr. Lukoviča. Pri treh razpravah je nastopilo več prič, med drugim pa je sodna razprava razkrila tudi ozadnje pritiska na »Politiko«. Ker je bil takrat notranji minister dr. Korošec, je prišia v javnost tudi vest, da je policijska oblast pomagala utemeljevati odpust Vuka Dragoviča. V resnici pa je nedavna razprava pokazala, d» je dobil dr. Korošec od dr. Stojadinoviča z Bleda šifrirano brzojavko, v kateri je bilo razloženo dr. Stojadinovičevo mnenje glede afere Vuka Dragoviča. Kmalu nato je belgrajska policija poklicala Dragoviča na zaslišanje, toda mož je bil takoj izpuščen in je bilo rečeno, da ni povoda, da bi se proti njemu uvedlo kazensko postopanje. S tem je bila tudi izpodmaknjena zakonita osnova za preganjanje Vuka Dragoviča odnosno »Politike«. Dr. Lukovič se je za svoje ravnanje zagovarjal, češ da je ravnal po navodilih dr. Stojadinoviča, kar bi_ na njegovem mestu storil tudi vsak drug državni uradnik. Pri zadnji razpravi je zastopnik »Politike« in Vuka Dragoviča odvetnik Vlada Simič podrobno razčlenil ta zagovor in med drugim ugotovil tudi sledeče: Šifrirana brzojavka je bila poslana z Bleda notranjemu ministru (dr. Korošcu, op. ur.). Kako je ravnal notranji minister v tej stvari, smo že videli. Moram priznali, da je ravnal zelo modro in pametno. Ni izvršil nobenih nalogov, ki so mu bili v tej šifrirani brzojavki dani. Smatral je za primerno, da take naloge oceni kot brezpredmetne in nedopustne. Pač pa je kot šef stroke policijske uprave v državi hotel prekontrolirati navedbe o oškodovanih državnih interesih in je ukazal, naj se Vuk Dragovič pokliče in naj se proti njemu začne kazenski postopek. Ker pa za postopek potem ni bilo razloga, tako se osebnost notranjega ministra izgublja v ozadje. — Pač pa je nastopil edinole dr. Lukovič po naročilu dr. Stojadinoviča, ker je bil pač šef tiskovnega urada pri predsed-ništvu vlade. Po govoru branilca dr. Lukoviča in zastopnika državnega erarja je sodišče zaključilo razpravo in sklenilo, da bo razsodbo objavilo v zakonitem roku pismeno. Ljubljana od včeraj do danes Lioticeva tarna radijska postafa Zagreb, 4. januarja. Pred nekaj dnevi se je najavila neka tajna radijska postaja, ki je v svoji oddaji povedala, da bo branila cilje in ideje Ljo- | tičevega »Zbora«. Postaja deluje pod okriljem neke »Matice združene slovanske mladine« in se javlja redno dnevno ob določenem času. Hrvaška javnost ee razburja zaradi napadov te tajne radijske postaje na banovino Hrvatsko in na V6e vodilne hrvatske politike. Banovino Hrvatsko imenuje »krvi žejno banovino«, iz katere da marajo vsi zavedni Srbi bežati! V ostalem pa skuša oddaja oprati Ljotičev »Zbor« madeža, katerega je organizaciji prizadejal 6 svojimi goljufijami znani inž. Marcel Srkulj iz Zagreba, ki je bil pred kratkim pobegnil r Albanijo, potem ko je poneveril okrog milijon dinarjev. Inž. Srkulj je bil vseskozi vnet sodelavec in pobornik Ljotičevega fašizma in se je zlasti udejstvoval v gospodarskih organizacijah »Zbora«, katere pa so bile kratkega življenja. Zagrebški »Jutranji list« postavlja Ljotiča v isto vrsto kakor hrvaško sokolstvo, ki tudi na vse krip-’ lje poskuša oblatiti banovino Hrvatsko in s tem zanetiti med Srbi spet plamen mržnje, sovraštva in neizaupanja. Pričakovati pa je treba, da bodo oblasti naredile konec Ljotičevemu rušilnemu delovanju in da bo ta brezpomembna politična oseba doživela tisti konec, kakor ga zasluži. Mesn’ce in mesarske stojnice v nedeljah zaprte! Celje, 4. januarja. Mesarski in klobasičarski mojstri v Celju so na prošnjo in sporazumno s pomočniki sklenili ukiniti nedeljsko obratovanje v mesnicah in na stojnicah v zimskih mesecih, in sicer od 1. decembra do 1. marca vsako leto. V nedeljo 7. januarja in naslednjo nedeljo bodo torej mesnice in mesarske stojnice zaprte. Mojstri prosijo občinstvo, naj se založi z mesom že ob sobotah. Poiar sredi Celja Celje, 4. januarja. Snoči je nastal na podstrešju stavbe trgovca Franca Ocvirka za Kresijo ogenj, ki se je hitro razširil v sobo in kuhinjo postrežnice Marije Ropotarjeve. Predvčerajšnjim je najel hišni lastnik delavca, da bi mu odtajal v stranišču zamrznjeno vodovodno cev. Delavec je postavil tam pečico in vanjo natlačil oblamce, da je gorela vso noč in še včeraj. Popoldne pa se je vnelo na podstrešju tramovje in nastal je požar, ki bi bil kmalu usoden za to hišo v tej ulici, če ga ne bi gasilci že takoj v začetku zadušili. Ropotarjevi je ogenj uničil vse pohištvo, obleko in perilo, razen tega pa ji je zgorelo tudi nekaj prihranjenega denarja. Precej škode trpi tudi čevljar Berglez, ki mu je voda pritekla skozi strop in poškodovala pohištvo. Cenijo, da je ta požar povzročil približno 21.000 din škode. Poiara v Stajngrobu in Parovšu pri Dobrni Celje, 3. januarja. V štajngrobu blizu Gornjega grada je zgorela do tal domača opekarna, last Marije Sot-ler; opekarno je imel v zakupu g. Jožef Golob iz Sv. Miklavža. Skupna škoda presega 6000 din, dočim je bila opekarna zavarovana le za 4000 din. V Parovšu pri Dobrni je zgorela do tal lesena hiša Voršnika Franca. Ogenj je nastal ob pol 12 ponoči, ko so Voršnikovi spali. Plamen je v nekaj minutah zajel vso hišo, tako da so se Voršnikovi komaj rešili iz goreče hiše. Ker je stala hiša hiša v samotnem kraju, je bila vsaka pomoč nemogoča in so morali Voršnikovi sami gasiti, da so rešili vsaj nekaj obleke. _ Škoda je precejšnja, posebno, ker niša ni bila zavarovana. Vorsnikova družina je_ sedaj brez vsakih sredstev in je v tej hudi zimi prepuščena mrazu in pomanjkanji;. Vsem dobrim srcem družino toplo priporočamo! Filmi »Za ?nst in ljubezen« (Kino Matica). Simpatičen, dober, dasi nekoliko preretoričen in pre-patetičen film, posvečen spominu borca za irsko svobodo, Charlesa Stewarta Parnella. Po manuskriptu leži pretežna plat dela na ljubezenski zgodbi med njim in med Katie 0’Shca, in ne na njegovih svobodoljubnih prizadevanjih ter bojih. Sentimentalna, skoraj nostalgična ljubezen med Parnellom in Kptie 0’Shea daje filmu svojstveni mik kljub temu, da je režiser na nekih mestih premalo rabil škarje. Režiser Stalil, ki se nam je bil uspešno predstavil z nekaterimi dobrimi rečmi kakor »Plodovi zemlje« in drugimi, je znal tej zgodbi oskrbeti spodoben zgodovinski okvir, v katerem nam je dovolj srečno predstavil čas, ko se je Irska borila za svojo svobodo is konservativnimi angleškimi politiki. Stahlovo prikazovanje parlamentarnih bojev ima nekaj močnih prizorov, _ ne presega pa običajne spretnosti malo bolj nadarjenih režiserjev. Do grandioznosti v celem kakor v podrobnostih pa se ne more vzpeti —: moč prikazati zgodovinska gibala in vzdušje nekega časa tako, da gledalec čuti usodnost dogajanja in resnično veličino boja, pa je prihranjena le redkim filmskim tvorcem. Clark Gable je kot Parnell ustvaril prikupen krepak lik, moti zlasti le njegova nova nekakšna površna in vsega sita izgovorjava. Dobra partnerka mu je Myrna Loy, Vremensko poročilo Bled: —5, barometer pada, drobno mede, 25 cm snega, pršič, jezero za drsanje uporabno. Škofja Loka: —6, barometer pada, drobno mede, 1 cm pršiča na 18 era podlage. Jesenice: —7, barometer pada, zelo oblačno, 5 cm pršiča na 15 cm podlage. Mojstrana: —9, oblačno, 35 cm snega, skakalnica uporabna. Hud mraz je vladal še včeraj vse dopoldne. Vse jo bilo v ivju, uhojeni sneg je škripal pod nogami. Zjutraj je bilo megleno, dopoldne pa se je siva odeja dvignila in pokazalo se je jasno zimsko nebo. Pa že kmalu popoldne se je jela čutiti odjuga, tam nad Krimom so se začeli kazati sivi oblaki, ki jih je močan veter naglo potiskal više na nebo. Temperatura se je naglo dvigala in kmalu jo je prisekala na ničlo in še čez, na + 2° Celzija. Popoldne pa oblačnost le še.ni mogla prevladati, še je ostalo jasno in tudi ponoči so se iz redke, štrenaste megle še kazale nemirne zvezde. Ker je proti večeru temperatura spet začela lezti nazaj pod ničlo, si nihče ni mislil, ko se je odpravljal spat, da bi se do jutra utegnilo pripraviti do temeljitejše vremenske spremembe. Snežec pada, a ne vbada ... Davi pa so se še v temi začele spuščati v polagoma vstajajoče jutro drobne snežinke. Že so zaernele stopinje prvih ljudi, ki so hiteli za dnevnimi opravki, v eveži, tenki beli plasti. In ko se je napravil dan, je snežilo že kar pošteno. Smučarji se že vesele, da bo zdaj padlo snega vsaj toliko, da bodo imeli smučišča že v neposredni bližini mesta. Videli bomo šele, kako bo s tem novim snegom. Letošnjo zimo je pokazal tako navado, da gre le malo časa in da ga tudi ne pade veliko. Kaj kmalu se nebo zjasni, in še isti dan pritisne mraz, ki se pri jasnem nebu in pri vztrajnem ^hodniku potem stopnjuje iz dneva v dan — do prihodnje vremenske spremembe, ki se spet razvija po istem načinu in pravilu. Bomo videli, če se bo v novem letu sneg tudi tako vedel, kakor se je bil v starem! Danes ima prvo priliko, da se pokaže! V našem mestu je bilo davi — 3.6“ C. Začuda je v Mariboru ostala temperatura še vedno zelo nizka, kar —15° C. V Zagrebu so primaknili še eno stopinjo, da so Maribor posekali. V Belgradu jo bilo —15° C. V Sarajevu so zapisali tokrat najnižjo temperaturo kakor je v letošnji zimi še nismo zapisali nikjer v naši državi: —25° C! Le eno samo stopinjo več, — 26° C, smo v Ljubljani imeli že enkrat v tisti rekordno mrzli zimi leta 1928. Mraz je tudi na Primorju, to pa še tembolj, ker so zadnje dni tam imeli precej ostro burjo. V Splitu so imeli —4° C, na otoku Rabu — 5® C, in celo v Dubrovniku je temperatura zdrsnila pod ničlo, — 2 C so imeli davi. Doli na jugu je taka temperatura že salabolsko nizka! Ljudje tako za tiste kraje nenavadno nizko temperaturo občutijo še tembolj, ker se nimajo prav kam zateči. Pri nas malo pogodeš, ko greš po ulici in malo živahneje stopiš, v duhu pa te že greje misel, da bo kmalu vse dobro, ko prideš v gorko zakurjeno sobo. Tam te mraz kmalu mine. Doli na Primorju, kjer so ljudje navajeni milih, deževnih zim, pa je pesmica drugačna. Tam mora biti človek vesel že, če jo varno odnese vsaj pred burjo — da bi se kaj ogrel, Če pride v hišo, o tem pa skoraj ne more biti govora, saj v večini hiš nimajo peči, ki bi jim v zimskih mesecih grele sobet Nesreča mladega tihotapca Na naših mejah je marsikje življenje trdo in človek se stežka prebija iz dneva v dan, da si zasluži za vsakdanji kruh. Zlasti zadnje čase, ko smo tudi v notranjosti dežele začutili nerodne posledice spopadov v velikem svetu in ko je draginja močno pritisnila majhne ljudi, so obmejni ljudje postali veliki reveži. Kaj čuda, če marsikoga, ki se je zaman pehal, ker ima doma premalo svojega, zapelje vabljiva miselj da bi si kakšen dinarček prislužil postrani, čeprav na način, ki se ne ujema s postavo! Ob mejah je že vsa leta v velikem cvetju tihotapstvo; nekaj so ga oblasti sicer zatrle, do kraja pa ga seveda niso mogle. V zadnjih časih se je spet nekoliko bolj razmahnilo. Kakor drugod ob mejah, prav tako je tudi na naši zahodni meji. Dan za dnem se podajajo tihotapci na laško plat in se potem prekladajo spet nazaj na našo, da bi razpečavali pretihotapljeno blago ter pri tem zaslužili kakšne denarce. Včasih gredo po dva, po trije, marsikdo se nevarne reči loteva tudi sam, še večkrat pa odhajajo na ta nerodne in nevarne po hode cele družbe, katerih člani drug drugemu pomagajo v sreči in v nesreči. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali mladega fanta, ki je postal žrtev tihotapskega nagnenja. Hudo poškodovanega so ga pripeljali, tako je potolčen^ in ranjen, da se zdravniki resno boje za njegovo mlado živ- Vprašali smo, kako je bilo s to nesrečo in v kakšnih okoliščinah se je cela reč zgodila. Pa so nam povedali, da je bilo približno takole: Predvčerajšnjim se je odpravila večja druž- Bohinj—Zlatorog: —6, drobno mede, 35 cm snega, pršič. Komna: —6, drobno mede, 105 cm snega pršič. Krvavec: —drobno mede, 65 cm snega ič. Velika 1 snega, pršič. pršič. Velika Planina: —6, drobno mede, 35 cm ba tihotapcev, ki so jo mislili ubrati na laško stran po robo. Tihotapci pa so prebrisani ljudje in prav čudno ni, če v svoji težavni »široki« prihajajo do prav iznajdljivih reči. Tako so pogruntali tudi način, kako se da najlaže izogniti vsem sitnostim na obmejni postaji na Rakeku — tam je namreč pregled — in v Postojni, kjer pregledajo vlake Lahi. Od obmejne postaje na Rakeku pa do jugoslovansko-italijan-ske meje je približno dober kilometer. Nekje na sredi tega majhnega konca železniške proge tihotapci pridejo do tira, pričakajo tovornega vlaka in poskačejo na vagone. Tako se lepo pretihotapijo brez sitnosti čez mejo in si prihranijo tudi sitnosti, ki bi jih uternile za« deti pri pregledu na italijanski postaji v Po^ stojni. Malo pod Postojno poskačejo i vlaka, pa gredo za svojimi »opravki«. Kadar rse, kar so mislili, urede, se vrnejo na dogovorjeno mesto ob progi, ki pelje iz Pesto'ne proti jugo-slovansko-itahjanski meji. Tod pričakajo spet tovornega vlaka in skočijo na vagone. Varno se prepeljejo čez mejo, malo pred postajo v Rakeku pa spet poskočijo z vagonov in se raztepejo na vse strani, ne da bi jih kdo mogel preganjati. Marsikje seveda neso tudi kakšne predmete z naše strani na laško, da jih tan raz-pečajo. Prav za prav je takih primerov, ia tihotapci prenašajo blago z naše strani na flško še več kakor takih, ko blago tihotapijo z laške na našo Na oni plati imajo vselej dobre odjemalce, ki radi plačajo za naše blago tudi tedne denarce. Tako se je predvčerajšnjim spet odprava večja tihotapska družba z naše plati na laško. Dobro so bili otovorjeni z blagom vsake sorte. Nekateri so nosili težke nahrbtnike, kajti jasno je, da čim več prineseš na ono plat blaga, tem več denarja zaslužiš. Zato tihotapec tudi rad potrpi, če ga breme hudo teži in žuli. Spret« no so se prikradli do železniške proge na od« seku med rakeško železniško postajo ter jugo« slovansko-itaiijansko mejo. Poskrili so se in pričakali vlaka, potem pa so se dvignili iz svo« jih skrivališč in planili proti vagonu, čeprav so bili težko otovorjeni, so vendar srečno prišli nanje. Le enemu samemu se je primerila huda nesreča. Sedemnajstletni France Mikuš se je pognal proti vagonu, nosil pa je za svoja leta in za tako tvegan ter težaven skok mnogo pretežko breme. V nahrbtniku je imel kar 25 kilogramov tihotapskega blaga. Skok se mu je ponesrečil nahrbtnik ga je potegnil nazaj, fant je padel vznak h progi in obležal v nezavesti rri padcu si je zlomil medenico, dobil pa ja tudi hude notranje poškodbe, tako da se je bati ?.a n.Ieo°yo mlado^življenje. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer so se zaravnikl nemudoma zavzeli zanj. Pazite na mlade topole! Zadnje čase so že sprehajalci opazili, da 60 polomljene veje mladim topolom, ki 60 nasajeni na pobočju pod mostovi tam na trimostju. Ljubljansko mestno poglavarstvo z vso strogostjo opozarja tako voznike kakor hišnika pod trimostov« jem, pa tudi druge ljudi, da je strogo prepovedano metati sneg ali pa kakršnekoli druge predipiet« na pobočje pod mostovi. Za to reč pa seveda do1>ro ve tudi ljubljanska policija, ki je bila od ljubljanskega mestnega poglavarstva že obveščena..ffft, to prepoved opozarjamo občinstvo, saj bi bilo šVo^a, če bi koga brez potrebe zabolela glava! Denar zlasti dandanašnji ni reč, ki bi jo človek kar tako pobiral io razmetavali Liski Srbi v štirih političnih strankah Belgrad, 4. januarja. Med Srbi v banovini Hr* vatski vlada velika neenotnost, kar 6e tiče politične opredelitve. Pri zadnjem obisku predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča v Liki se je pokazalo, da je mnogo Srbov proti samostogni demokratski stranki, ki si boče ustvariti med prečanskimi Srbi nekako monopokko postojanko. V to stvar pa j« takoj posege, list pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča »Delo«, ki ®e bavi z razprtijam) liških Srbov in pravi, da utegnejo Srbi zaradi svoj« strankarske razcepljenosti pri prihodnjih skup. ščinskih In saborskih volitvah doživeti težak poraz, ker se bodo delili na štiri skupine. Najboljše bo po mnenju dr. Markovičevega glasila, da 6e Srbi strajejo v vrstah radikalne stranke. To vabilo pa se kaj čudno sliši, ker je znano, da v sami radikalni stranki ni »loge, celo precej jnanij kakor pa med Srbi v Liki. Skupina dr. Mar-koviča si še vedno ni na jasnem, koliko šteje njena vojska. Do sedaj je znano, da stoje za dr. Markovičem bosanski in hercegovski radikali, vsaj ve. čina njih. da pa v Srbiji ni videti posebnega navdušenja za njegovo akcijo. Večina radikalnih prvakov je ostala zvesta staremu Acu Stanojevič« ali pa stoji previdno ob strani in čaka, kako 6e bo stvar raZvozljala. Zato ni pričakovati, da bi se razmere v radikalni stranki prehitro izboljšale in razjasnile. Rocky ni maral nobenega odvetnika, čeprav so se mu za zagovarjanje ponujali najslovitejši advokati iz mesta in iz vse Amerike. Po večini niso za zagovarjanje zahtevali nič. Ta pravda je vzbujala tako zanimanje, da je bilo za advokate zlata vredna, če bi bili nastopali pri tej drami o največjem razbojniku samo kot skromni priskledniki. Bila je pravda, ki je s svojim slovesom samim kovala za pravnike nove, bodoče mili-■one. Noben umor, nobena ugrabitev se ji po te vrste pomenu ni mogla primerjati. Rocky je odbijal vse to mešetarsko ponujanje. Poznal je te može dovolj, da jih je lahko v tem svojem zadnjem procesu zaničljivo odbijal ter žvižgal na njihovo dvomljivo pomoč. Dosti dolgo je bil Frazierjev sodrug. Pri vseh svojih zločinih ni bil tako podel, da 6e mu taka zakonita zagovarjava zločina in vsega zlega ne bi studila. Hotel je biti zdaj sam, brez te zalege. Celo porotniki so pri tej obravnavi pokazali neverjeten pogum, samostojno sodbo in nepribližljivost. Bila je stara resnica, da s® je bilo pri razpravah, pri katerih so nastopali kaki vidnejši razbojniki, nanje kaj malo zanesti. Če so bili toliko pogumni, da se niso zbali groženj, ki »o prihajale od gangsterskih družb, so omahnili pred genljivim govoričenjem odvetnikov, ki so ubirali najbolj solzave strune — tiste, o katerih so vedeli, da bodo na preproste moži&ke —- porotnike Angeli garjevih lic Roman s slikami 56 pač najbolj zanesljivo učinkovale. Prepričali 60 porotnike, da so razbojniki res angeli, To pot ee ni primerilo nič takega. Porotniki (o bili lahko hrabri: saj ni bilo več ne strašnega Maca Keelerja in pre-vejanega odvetnika Frazierja. Razbojniška družba j« bila razbita, brez poglavarjev. Ni se jim biilo treba bati ničesar več. Advokatov in njihovega orožja jih je rešil Rocky sam. Zato niso dosti premišljali in ugibali: ko je bilo razpravljanja in zasliševanja konec, so Rockyja v nekaj minutah soglasno obsodili na električni stol Rocky ni ves čas razprave trenil z očmi, ni žugnil z jezikom. Na obrazu mu je neprenehoma drhtel napol zaničljiv smešek. Smeh človeka, ki je sklenil vse račune in si želi samo, da bi se že končale vse te zunanje komedije, potrebne, da pravica spravi s poti krivega človeka. Včasih ee je zdelo, da so se mu izgubile oči daleč, daleč, v kraje in čase, katerih mu ni bilo dano doživeti. Tiste trenutke je mislil na edina človeka, o katerih je vedel, da ga imata na tem sve- tu vsaj malo rada: na prijatelja Jerryja in na Laurv, ki je zdaj kdo ve kje jokala v svoji žalostni ljubezni. Take trenutke ga je prijela bolečina, pomešana z obupom. Ni mu bilo toliko hudo zaradi 6ebe samega — saj je že od nekdaj računal, da se mu utegne na koncu koncev kaj takega primeriti. Hudo mu je bilo zaradi dekleta, zaradi tega, da se je spustil v to ljubezen in onesrečil še enega dobrega, nedolžnega človeka, dekle, ki ni bU njegove ljubezni in njegove žalosti vreden. > Take trenutke je pozabil na vee, kar 6e je godilo okoli njega ter si nekje iz dna samega sebe zaželel, da bi vsaj za trenutek začutil zraven 6ebe tisto edino ljubeče bitje, da bi čutil na svoji roki teh samotnih predsmrtnih urah roko edinega človeka, ki se je navezal nanj za življenje in smrt. Ni mu bilo dano. Namesto te zadnje tolažbe je moral poslušati dolga navajanja svojih grehov in postav, zoper katere se je bil pregrešiil. Vsako pot, kadar mu je STce zajelo to koprnenje po Laury, ga je potem popadla obuptna želja, da bi bilo že vendar vse te morije konec. Hotelo se mu je pokoja, dolgega, zadnjega pokoja, katerega ne bo motil nihče več, nobena trud-nost, nobeni tekmeci, nobena človeška zloba. Vse to prerivanje pred sodniki se mu je zdelo neskončno dolgo. Silili so vanj z vprašanji, kakor da ga hočejo za vsako ceno pripraviti do kakih priznanj in mu šiloma ustvariti kake olajševalne okoliščine. Zato se mu je zazdelo kakor rešitev, ko je nekega jutra, zagloblien v svoje izgubljene misli, zaslišal sodnikov resni, slovesni glas: »Vstanite in poslušajte sodbo!« Vstal je in 6e zagledal v križ, ki mu je I strmel naravnost v obraz kakor zadnji opomin. Proseče se je zazrl y mrtvi obraz in čakal. Za 6eboj je slišal šelest glasov. Za trenutek ga je prijelo, da bi ee ozrl, toda potem se mu je nenadno vse zazdelo prazno in neumno. Gledal je dalje v križ. Sodnik je bral sodbo: »Rocky Sullivan . .. tak in tak človek ... je pobil premišljeno in prostovoljno toliko in toliko ljudi .. svojih tovarišev ... policistov ... se je pregrešil razen tega še s takimi in takimi ropi. tat' vbiannl, izsiljevanje... kt je zaradi vse-ga tega po teh in teh postavah obsojen na smrt po načinu, določenem v ustavi Združenih držav... Poslušalci v razpravni dvorani so zadrževali dih. Vse oči so bile uprte v Ro-ckyja. Celo porotniki, ki so mu dali to obsodbo, so gledali, kako jo bo sprejel. Rocky ni trenil z očmi in se ni premaknil. Vse je pričakoval, ni mu bilo več nič novega. Prijela «e ga je bila zaradi zavesti, da je tako in tako izgubljena, čudna topost in brezbrižnost. Ko je sodnik končal brati 6odbo, je malo počakal, potem ga je vprašal: »Sprejmete sodbo?« Rocky se prvi trenutek ni niti dobro zavedel, kaj hoče od njega. Šele potem je v odgovor zmignil z rameni. Predsednik sodišča ga je poučeval: »Pravico imate prositi milosti pri predsedniku republike. Obžalujete vse, kar ste storili, morda se bo dalo za vas kaj doseči. Smrtno kazen vam utegnejo spremeniti v ječo. Življenje si boste ohranili ...« Roeky je predimo pogledal moža tl sodnem oblačilu in vprašal napol glasno, toda trdno: »Čemu?« Na to vprašanje tudi predsednik ni vedel odgovoriti in je dal zapisati, da e« obsojenec odreka prošnji na naivišie mesto. Od to in tam Slab uspeh je imel zbor srbskih društev Bosne in Hercegovine, katerega so sklicali bosanski voditelji JNS v Doboj. V našem lislu smo že poročali, o poročil in ga tudi odpeljal na svoj d jm. 1 mn pa sta se sprla, nakar je fant dekle nagnal doinov. Sodišče, ki se je na dekletovo tožbo maralo baviti s tem dogodkom, je doseglo, da sia s« sprta ženin in nevesta spet pobotala in da sti obljubila vzeti se. Fant je dobil mesec dni 0 llo^a, da svojo obljubo izvrši in da pošlje sodišči poročni list, sicer bo moral za zapahe in 1 o iiioral dekletu še povrh plačati odškodnino za prijavljeno balo in za prizadeto ji sramoto. Za železniško nesrečo, ki se je na novega leta dni dogodila blizu Generalskega stola v Gorskem Kitaru, poročajo časopisi, da je bil kriv zgolj nesrečen slučaj. Vlaka, ki bi se morala srečati ii* progi, bi se po običaju morala križati na po-s/aji v Generalskem stolu. Toda tokrat je prometnik pustil vlak, prihajajoč iz Sušaka, naprej proti postaji Zvečaj, za drugega, prihajajočega iz Karlovca, pa je postavil signal na »stoje. Strojevodja drugega vlaka pa ni videl tega znaka. Ko pa je zagledal nasproti prihajajoči vlak, je bilo že vse prepozno. Trčenje je zahtevalo dve smrtni žrtvi od vlakospremnega osebja. Posebno tragično nesrečo je doživel železničar Benič, ki ga je smrt doletela prav pred njegovo hišo. 2elezniške oblasti so še istega dne zvečer očistile progo, Čez dan pa so morali potniki prestopati sredi proge iz enega na drug vlak. 7gradho Borze dela so odprli pred dnevi v Šibeniku. V tej hiši se nahaja tudi zavetišče za brez-l»oselne delavce. Na svečanost se je zbralo mnogo uglednih gostov, v prvi vrsti hrvaški poslanec dr. Josip Berkovič, katerega je banska izpostava v Splitu postavila na mesto predsednika Borze dela, se prej pa je razrešila dolžnosti in odstavila predsednika borze, ki je bil socialist. — Prav zanimiv ie tudi primer znanega socialističnega veljaka Vladimira Pfeifferja iz Zagreba. Mož je bil dolga teta glavni tajnik zagrebške Delavske zbornice. ?ripadal je tistemu krilu delavskih voditeljev, laterim so bile volitve v Delavske zbornice ne-ršečne, da bi jih tako nihče ne mogel izpodriniti n pregledati bolj kritično vsega denarnega po-ilovanja socialističnih komodnikov. Pred dvema nesecema pa je bila od hrvaškega bana imeno-rana nova uprava Delavske zbornice, katera je -.atola pregledovati vse dosedanje poslovanje. Ugotovilo se je, da je glavni tajnik Pfeiffer za- "^M-eSIT'Veliko nepravilnosti, in sicer takih, zaradi katerih je bil dan razlog, da se Pfeiffer odpusti iz službe brez odpovednega roka in brez odpravili ue. JiOOAd O*. ’ ' , Pri predsedniku radikalne stranke, Aei Stanojeviču, ki boleha v nekem sanatoriju v Nišu, sla se zglasila podpredsednika RS, Miša Trlfuno-’ vič in dr. Momčilo Ninčič. Z njim sta razpravljala o političnem položaju in o stališču RS do vseh perečih vprašanj domače politike. Ko so časnikarji izpraševali oba radikalna prvaka o sklicanju neke radikalne konference, je Trifunovič dejal, da je kaj takega mogoče, vendar pa zaenkršt sklepa za sklicanje konference Se ni. Obenem je M. Trifunovič zanikal časopisne vesti, da bi bil stari Aca Stanojevič nevarno bolan, pač pa je le lahno bolan zaradi motenj v želodcu. Da bi se temeljito pozdravil in se držal predpisane diete, pa bo Aca Stanojevič potreben čas ostal v sanatoriju. Konferenca *a izenačenje prodajnih cen pšenice, koruze, kruha in moke za vso državo je bila predvčerajšnjim v kabinetu pravosodnega ministra dr. Markoviča. Konference so se udeležili po-eg dr. Markoviča še prometni minister N. Bešlič, predstavniki trgovinskega in socialnega ministrstva ter zastopniki Privileg. izv. druSbe in Združenja mlinske industrije. Razgovarjali so se o tem, na kakšen način naj bi se izpeljal predlog da se cene glavnih živil izenačijo za vso državo! Glavna ovira je pri tem strošek za prevoz žita in moke po železnici. Prav to je bilo do sedaj krivo, da so najceneje živeli bogati žitorodni kraji najslabše pa pasivni kraji, kjer sta koruza in pšey niča glavna hranilna predmeta. Dogajalo se je, da eo v najbolj oddaljenih krajih plačevali stot pšenice po 100 din dražje kakor pa v Vojvodini. ■ reba bo dobiti nek denarni vir, s katerim bi se •j. razlike v cenah, kakor je to na primer sedaj Že pri cementu, sladkorju, bencinu in mono-P?l j. predmetih. Udeleženci konference so si bili edini v tem, da je treba siromašnim krajem [»omagati. Zato se bodo razprave za rešitev tega težkega In nujnega vprašanja nadaljevale po pravoslavnih božičnih praznikih. Nove ukrepe sa zaščito vinogradništva zahtevajo vinogradniki ii pasivnih krajev. Ti so mnenja, da ne bi »meli z enako mero meriti potreb vinogradništva v pasivnih krajih, kjer je vino edini izvozni pridelek, in potreb vinogradništva v krajih, ki so bogati na žitu in pomeni dohodek od vina le postranski zaslužek. Povrh vsega tega pa se v žitorodnih krajih prideluje vino mnogo slabše kakovosti kakor pa v drugih krajih. Zato pravijo vinogradniki, da bi bilo treba sadjo trte omejiti, odnosno v žitorodnih krajih sploh pre-I»ovedati, obenem pa znizati dajatve v pravih vinorodnih krajih za polovico, po drugi strani pa te dajatve povišati za vinograde v žitorodnih krajih. Poleg tega predlagajo, naj bi država dovolila razne olajšave, ki bi omogočile izvoz večjih ko-ic*n vina v tujino. . treh letih so odkrili »ločin v vasi Sar-pri Zajcfarju. Leta 1937 so našli ljudje v truP,0> v katerem so spoznali kmeta janna Gjorgjeviča. Prevladovalo je prepričanje, ,J? 11 Janko pijan in da je tako po nesreči padel v vodo ln utonil. Toda kmalu so se v vaed pojavile Rovorice, da je bil nad Jankom izvršen zločin. Ljudska govorica Je označevala za morilca j»okojntkovega zeta Res so tega zeta prijeli orožniki in po kratkem zaslišanju izvlekli iz njega priznanje, da je svojega tasta pahnil v vodo po nagovoru Jankovega brata Ilije. Ilija in Janko ata se tožanla zaradi njive. Zet pa je zločin izvršil, ker je mislil, da bo na ta način postal gospodar posestva svojega tasta. Prve večje kazenske sodbe v tem letu Stroija kazen za junake noža - Za stare krone eno leto Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 4. januarja. nodni kronist lahko zapiše, da so bile takoj po novem letu izrečene že prve, strožje sodbe. Mali kazenski senat je te dni sodil junaka noža in tatove. Sodna statistika splošno navaja, da so se gotovi zločini lani znatno pomnožili, zlasti oni proti tuji lastnini; množe se silno prestopki ik> avtomobilskem paragrafu, kakor tudi zločini zoper varnost ljudi, Mali kazenski senat pod predsedstvom e. o. s. g .Rajka Lederhasa je včeraj sodil junaka noža, Viktorja Presekarja, ki je bil rojen v Nemčiji in je sedaj doma nu Jelenku, občina Trojane. Fant je star 28 let, je silno bojevit, pravi junak noža, ki je bil že zaradi pretepa pred leti obsojen. V nedeljo maja meseca je popival s tovariši v Novakovi gostilni v St. Gotardu. Pili so na »mrtve ilake«, kakor je dejala neka priča, in sicer od 10 dopoldne do 6 zvečer. Naposled so se fantje med seboj sporekli in nastal je silen pretep. Viktor Presekar je potegnil žepni nož in začel z njim mahati okrog. Gostilničar Stanko Novak je skočil med pretepače, jih začel miriti in nesreča je hotela, da ga je Presekar večkrat sunil z nožem. Prerezal mu je na levi roki pod komolcem žile, prav tako na desni nad komolcem. Poškodbe so bile hude in njih posledica je, da Je Novak trajno ohromljen na rokah. Pred malim senatom se je včeraj Viktor Presekar moral zagovarjati zaradi obtožbe zločina hude_ telesne poškodbe. Bistveno je priznal dejanje, izgovarjal pa se je na popolno vinjenost, kar je splošna navada vseh junakov noža in kola. Ti ljudje se najprej zagovarjajo s silobranom, ko uvidijo, da jim tega živ človek ne verjame, pa se zatekajo k demonu-alkoholu, da bi jih rešil pred kriminalom, ko jih je poprej pognal v boj proti bližnjemu. Viktor Presekar je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca zatočenja, poškodovancu pa ima za enkrat izplačati 4O00 din za bolečine. Predsednik po sodbi; »Sprejmete kazen? Spili 6te toliko, da ste postali korajžni!« »Ne sprejmem. Malo preveč jel« je obtoženec rezko odvrnil. Prijavil je revizijo in priziv. Zapustil je dvorano. Čez dobro uro jo je zopet pri-mahal v dvorano in sporočil predsedniku: »Sprejmem kazen!« — Moral bi iti takoj v zapor, pa je prosil za odlog kazni za nekaj dni. Za star avstrijski »petakon« (5 kron) in star goldinar dobiti 1 leto robi je, je prav slabo. To je občutil poklicni vlomilec in rokomavh Polde Debeljak. Sodnikom kazenskega senata je pripovedoval prav čedno zgodbo. Tam na Gorenjskem je popival. Pravijo, da ga je tja zavlekel neki avto-taksi. Sam pravi, da je bil zelo vinjen in ni vedel, kaj je počel. Toliko se mu je sanjalo, da mu je neki prijatelj pravil, da imajo tam pri Kosovih veliko denarja. Našel je vežni ključ, odprl glavna vrata in stopil v prazno hišo, kajti vsi domači so bili pri jutranji maši. Vse sobe je preobrnil. Odpiral je omare. Denarja nikjer. Hlapcu Knaflju je na-j»osled jx>bral star tolar za 5 kron in star avstrijski goldinar. Prvi je domov prišel hlapec Knafelj. Debeljak je urno skočil iz hiše in začel bežati proti gozdu. Za njim vaščani. Obrnil se je proti zasledovalcem in zagrozil: »Stojte! Takoj streljam!« Prijeli so ga, pretepli in nato izročili orožnikom. Polde Debeljak je sicer star kriminalen tip. Presedel je že leta po ječah. Za ta vlom v Zgošah je poleg bunk prejel včeraj na sodišču 1 leto robije. Polde je kazen sprejel in se sodnikom ponižno priklonil, ker je sam Dričakoval trojno porcijo. Celjske eevtse Smrtna nesreča. Pri Sv. Krištofu nad Laškim je padel pod voz 40 letni posestnik Kačur Vladko. Kolesa so šla čezenj in mu težko ranila lobanjo. Prejieljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj dopoldne umrl. Lansko leto meseca decembra je obiskalo Celje 788 tujcev, med temi 722 Jugoslovanov in 61 inozcincev. Predlanskim je obiskalo meseca decembra Celje 918, 1. 1937 pn 926 tujcev. Dražba gnoja v mestni klavnici bo 9. januarja ob 9 dopoldne. Izklicna cena je 4300 din in pod to ceno gnoj ne bo naprodaj. Važno za posestnike. Kraljevska banska uprava bo v letu 1940 oddajala valilna jajca rjave in bele štajerske kokoši. Da bi se ta odlična pasma čira bolj razširila, so vabljeni kmetovalci, naj ta jajca naroče v čim večjem številu. Naročila sprejema mestno poglavarstvo, soba št. 47, do 25. januarja. Tam Dodo kmetovalci dobili tudi potrebna pojasnila. Cena komadu je 1 din. Mestna občina bo kmetovalcem prisjievala 50 par pri komadu, tako da bo kmetovalec plačal le 50 par za jajce. V Žalcu je umrl ustanovni član Prostovoljne gasilske čete in nestor savinjskih gasilcev, 86 letni Franc Premik. Včeraj ob 3 popoldne so ga ob veliki udeležbi gasilcev in občinstva položili k večnemu počitku na pokopališču sv. Kancijnna. Naj mu bo ohrnn ien Tep spomin! Iz Cerknice Letna statistika. V preteklem letu je bilo v nsči župniji, h kateri je spadal še Rakek, ki j« od novega leta zasebna župnija — rojenih 49 otrok, na Rakeku samem pa 14 otrok. Zalibog pa moramo letos zabeležiti večje število smrtnih slučajev in sicer 56. Poročenih je bilo 27 parov. Ljudje, ne dajte se begati) Tudi po naših krajih že dalj časa govore, da bodo oblasti pobrale ves fapirnati denar ra ga popečatile ter vzele po 30%. ako daleč je že, da niti drobiža ni dobiti. Bare Pa je to vc6t zadnjič potrjeval celo neki uniformirani državni organ. Tudi to je vest tukajšnjih komunistov, ki s tekimi in sličnimi vestmi begajo pošteno Ljudstvo. Nekateri med temi celo pravijo, da imajo »sigurne zveze« in da jim take vesti .prihajajo iz zanesljivih virov I Prav bi bilo, da bi oblasti posvetile malo več pažnje nad takimi rdečimi agitatorji in vznemirjevalci in da bi vsakega pošteno prijeli! . 7 Bolnišnici. Na Novega Teta dan so od- peljali v ljubljansko bolnišnico poznanega Franceta Žnidaršiča p. d. Sentkovega očeta. Toda £e v torek je dospela žalostna vest, da mu ni bilo več pomoči Pokopan bo na ljubljanskem pokopališču. Poštenemu, zavednemu katoliškemu možu naj sveti večna luč, ostalim naše iskreno sožalje! Vsem naročnikom »Slovenskega doma«. ZačeH smo novo leto. Vse najboljše smo si želeli. Porodila pa se je še ena ežlia. Naj bi bili vsi naši dolgovi pri upravi »Slov. doma« poravnani. Sklenimo pa tudi, da bomo ob Novem letu vsak in vsi pridobili vsaj po enega novega naročnika. »Saj je »Slovenski dom« najboljši katoliški popoldnevnik. V katerem listu pa je objavljenih toliko vesti iz vsega sveta, ®a kratek in jedrnat način? V katerem listu izve-*te o vseh domačih vesteh najhitrejše? Kje dobite Boljše in zanimivejše novosti? Kateri list objavlja najboljše podlistke? »Slovenski dom« je to, najcenejši m najhitrejše dostavljeni list. Dobite ga se isti dan. Naročila sprejema kolporter g. Potočnik ali pa direktno uprava lista v Ljubljani. ,Po*«ben pospešeni turistovald vlak bo vozil Poldne na Gorenjsko. Odhod iz Ljubljane ob 14.35, ustavlja se pa do Jesenic le na postajah Skoba Loka, Kranj, Podnart-Kropa, Lesce-Bled, Žirovnica^ m Jesenice od Jesenic dalje do Bohinj- ske Bistrice in Rateče-Planice pa na vseh postajah. Toko P™al« v Rateče-Planico že ob 17.09, v Bohinjsko Bistrico pa ob 17.04. Ta vlak, ki pripelje tako hitro v naše nalepše zimskošportne kraje, bodo smučarji gotovo radi izkoristili. Vozne karte tega vlaka (pri enabavi posebej poudariti) veljajo v soboto zvečer s turistom (prihod v Ljubljano ob 22.10), v nedeljo ves dan, v ponedeljek dopoldne pa z vsemi rednimi vlaki. Ista ugodnost velja tudi za sobotni jutranji turietovski vlak. Sezonski vlaki. Do jo. t. m. bosta vozila že vpeljana brza vlaka it. 9 (odhod iz Ljubljane ob 22.02 in prihod v Belgrad ob 8.40) ter št. 10 (odhod iz Belgrada ob 20.58, prihod v Ljubljano ob 7.40, prihod na Jesenice ob 9.22). Ta vlaka sta dobro kurjena in imata vedno dovolj mesta, tako da je potovanje z njima prav priporočljivo. Od sedanje zasedenosti vlakov je tudi odvisno, kdaj se bosta ta vlaka lahko zopet vpeljala kot redna zveza Slovenije z Belgradom in Zagrebom. Vse naše na tej progi potujoče občinstvo naj bi pri tem sodelovalo ter dosledno uporabljalo ta dva vlaka, posebno pa še na piovratku iz Belcra-da. ker prihaja v Ljubljano že ob 7.40. Sah v Celju Celje, 3. januarja. Celjski šahovski klub je zaključil svoj splošni turnir pod vodstvom Vika Latinoviča. Meseca otkobra se je prijavilo 16 igra'cev, med tekmo pa so štirje odstopili. Od ,12 možnih točk so dosegli 50%, naslov zmagovalca in pravico udeležbe na glavnem turnirju, ki se prične ta teden, sledeči igrulci: prvenstvo in prvo nagrado si je priboril g. prof. Tavčar z lt in pol točkami, to je 93%, sledijo gg. Jože Reichman 10 točk (83%), g. Jože Kroflič ima 9 točk (75%), g. dr. Čerin 8 in pol točke (70%), zmagovalci brez nagrade so Zigo Vučkovič 8 točk (66%), Franjo Eisenbacher in Viktor Lauš s 7 toč. (58%), katehet Ignacij Feguš iz št. Jurja je dosegel 66 točk (50%). Prijave upravičencev za glavni turnir se sprejemajo samo še ta teden v klubski sobi v hotelu Evropi Povlianfe mezd v posameznih tovarnah Celje, 3. januarja. O povišanju mezd in plač v posameznih tovarnah in tvrdkah v Celju smo poročali z željo, da bi ta poročila bila kot neicako opo- zorilo, da zvišajo mezde in plače tudi druga podjetja, ki tega dosedaj še niso storila. Javnost je c veseljem in zadovoljstvom sprejela te novice, ker je videla, da je še nekaj podjetnikov, ki razumejo težak položaj delavstva in nameščencev v času, ko je draginja tako narasla. Seveda pa je ostalo še mnogo tvrdk, ki doslej niso storile svoje socialne dolžnosti, kljub temu, da je bilo že toliko intervencij, kjub temu, da je delavstvo prosilo, da je bilo razpravljano to težko stanje na javnih zborovanjih, sejah in sestankih in da se je pokazala nujna potreba po zvišanju plači Izkazale pa so so zopet nekatere tvrdke, kar z veseljem sporočamo javnosti v vednost. Tvrdka Stermecki v Celju je zvišala mezde za 20%. Povišanje mezde velja od 1. decembra 1939 dalje. Tovarna »Jugotanin« v Sevnici je povišala mezdo za 50 par na uro, obenem pa je izplačala vsem delavcem in nameščencem lepe novoletne nagrade. Prav (ako je povišala mezde parna žaga v Sevnici od 25 do 50 par na uro. Razveseljivo bi bilo, če bi javnost brala v časopisju tudi o drugih celjskih tvrdkah, ki dosedaj še niso povišale delavcem mezd, čeprav dobro vedo, da je v Celju življenje veliko dražje kot drugod. športne vesti Krai Barom e tersko stanje tempe- ratura v O* = » > — K «S a* X C !& U Veter (smer. iakost. Pada- vine , a n , Ml e c s « e m/m | k Ljubljana 761-i 08 -3-6 90 10 NE, 0*1 eneg Maribor 762-3 -3-3 •m 90 10 0 Zagreb 762-2 00 -UD 90 10 0 — — Belgrad 766-4 -20 -160 90 0 WSW, — _ Sarajevo 770 6 •11-0 -5-1. 80 10 u _ — Vis 765-6 2-0 ■4-0 90 0 NNE, — p-. Split 765-6 3-0 -4-0 40 2 NE, _ Kumbor 753 5 5-0 -1-0 40 0 NNE, mmm Rab 766- 5-0 -5-0 40 7 ENE, —* amirovnt!) 763-5 70 -20 40 0 NE« — —- Vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo In topleje vreme. Ponekod manjše snežne padavine. Najmanjša toplota zraka na letališču — 4.8' C, Veliki načrti za letošnjo nogometno sezono. Bilanca mednarodnih nogometnih tekem v preteklem letu za jugoslovanski nogomet ni bila posebna ugodna. Razen zmage nad Angleži, ki je prišla povsem nepričakovano, so bile vse ostale mednarodne nogometne tekme negativne, tako, da 'so popolnoma zasenčile lepo zmago državne reprezentance nad Angleži. Tem neuspehom so bile v veliki meri tudi krive neurejene razmere. Zaenkrat je sedaj to urejeno in vrhovna nogometna zveza se že s polno paro pripravlja na novo letošnjo sezono. Vrhovna nogometna zveza je do danes že perfektuirala mednarodne nogometne tekme z Madžarsko, Nemčijo, Češko in Romunijo. Nadalje pa je se v razgovorih za mednarodne tekme z reprezentancami Španije, Italije, Portugalske in eventuelno še s Švico. Prav tako pa pripravlja tudi zagrebška nogometna podzveza nekaj medmestnih tekem, ki naj bi jih igral Zagreb v okviru dvajsetletnice zagrebške nogometne podzveze. Zagrebški hokejisti so pridni. Po hokejski tekmi v Varaždinu s tamkajšnjim VSK je zagrebški Maraton gostoval v Karlovcu, kjer je nastopil proti tamkajšnjemu hokejskemu klubu SK Primorac. Tekma se je končala z rezultatom 6 : 2 za Zagrebčane. Nedeljske smučarske tekme Smučarski klub Ljubljana bo izvedel svoje klubsko prvenstvene tekme na Pokljuki. Prireditelji so spored razdelili tako-le: V petek 5. t. m. dopoldne bo tek na cca. 15 km, r soboto 6. t. m. popoldne bodo skoki na 40 meterski skakalnici, v torek 9. t. m. pa bodo slednjič še tekme v alpskih disciplinah na Lipanci. SK Ilirija razpisuje tekme za klubsko prvenstvo za leto 1940, katere se bodo vršile 6. januarja in 7. januarja v Planici. Spored tekem: 6. januarja 1940 ob 10 tek na 14 km za seniorje, 9 km za jun., 5 km za naraščaj in na 3 km za mladino. Start in cilj pri domu SK Ilirije. — 7. januarja 1940: Ob 10 skoki za mladino, naraščaj in jun. na 25 met. skakalnici. — Ob 13.30 skoki za sen. na 40 met. skakalnici. Koledar Danes, četrtek, 4. januarja: Tit, škof. Petek« 5. januarjaj Teleefor, p. Obvestila Nočno alužbo imajo lekarne: dr. Kmet Tyr-ševa 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trd 4; uu. Ustar, Selenburgova ni. 7. v Frančiškanski dvorani v Ljubljani bo na praznik sv. Treh kraljev, 6. t. m., ob 8 zvečer gostovala igralska družina Prosvetnega društva iz Stare Loke pri Škofji Loki z dramo, ki jo le napisal jeseniški pisatelj France Klinar: »Plavž«. Ta globoka drama prikazuje borbo našega človeka proti tujcu-izkoriščevalcu in proti domačinu-zape-Ijancu in zaslepljencu. Najboljši igralci starološke prosvete vam jamčijo za dobro voljo, za katero bodo [»oskrbeli tudi domači godbeniki. — Vabijo gostje iz Stare Loke. Pianistka Pia Pitini, ki bo koncertirala prihodnji ponedeljek v Ljubljani, je znana italijanska pianistka, ki je dobila na raznih mednarodnih tekmovanjih največja priznanja. Udeležila ee je med drugim Chopinovega festivala v Varšavi 1. 1937. m Lisztovega v Budimpešti 1. 1933. Sedaj koncertira stalno predvsem po Italiji in ima povsod najlepše kritike. Smatrajo jo kot najboljšo pianistko mlajše italijanske pianistične generacije. Koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice eo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice obvešča svoje članstvo, da drevi ne bo vaje, pač pa bodo vaje za moški zbor v nedeljo (7. januarja) ob 10 ter v ponedeljek in torek ob 2(Jj ženski zbor ima redno vajo v torek ob 20. Moške vaje bo vodil ravnatelj M. Polič. Odbor pevskega zbora ima drevi ob 20 sejo. — Odbor. Smrtna kosa. Ucvrl |e naš član in odbornik, gospod Franc Mam, železniški zvaničnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja 1940 ob 4. uri popoldne iz mrliške veže aplošne bolnice na poko-paiišče k sv. Križu. — Železr !od 21. leta starosti vložiti v času »d J. do 3t. januarja 1940 prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok. Prijave je treba kolkovati z 10 din. Tičkov in e za prijave 6e dobe pri davčni upravi Ljubljana, Vodnikov trg 5-1. nadstropje, »oba št. 3. Prijave, vložene po 31. januarjem, se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale V istem roku morajo predložiti davčni upravi prijave tudi vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci: a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, priiav ni treba vlagati. . Prosvetnega večera v petek, 5. t. m ne bo, ker te trajajo božične počitnice. Pač pa že sedaj opozariamo na zanimivo predavanje, ki bo na XI. prosvetnem večeru 12 ianuaria, ko bo predaval dr. Ivo Pire, ravnatelj Higijenskega zavoda or,-rodni rasti in zdravju družin. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob M. Četrtek, 4. januanja: »Kupčija s smrtjo«. Red A Petek, 5. januarja ob 15: »Antigona.« Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota. 6. jan, ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 7. jan. ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 4. januarja: »Nižava«. Red Četrtek. Petek, 5. januanja: »Frasquita«. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. Mariborsko gledališče Četrtek. 4. januarja ob 30: »Zaroka na Jadrauu:. Red B. Petek, 5. januarja ob 20: »Vse za šalo«. Zniione cene. Začetki vojskovanja s podmornicami Misel na to novo orožje v pomorskih vojnah se je rodila že ob prelomu srednjega in novega veka V času, ko se zdi, da je podmorniška vojna dosegla višek, je zanimivo, ozreti se malo po začetkih tega načina vojskovanja, ki segajo mnogo dlje nazaj, kakor pa bi kdo utegnil misliti. Genialni francoski graditelj podmornic Laubeuf, ki je pred kratkim umrl, je že imel podmornice in vojna leta 1914 ni bifa prva, ki je dala pobudo za te vrste vojskovanja. Leonardo da Vinci si jo je že zamislil Prvi, ki mu je padla v glavo misel, da bi /gradil podmornico, je bil Italijan Leonardo la Vinci leta 1490. Izdelal je tudi že načrte, ki pa so ostali samo načrti. Do njihove izvedbe ;>n ni nikoli prišlo. Dve stoletji poprej, 1. 1695, govori slavni angleški dramatik Ben Johson, ki je živel v dobi angleške kraljice Elizabete, v nekem svojem delu o nekem Korneliju, ki da je napravil ladjo, ki lahko plava pod vodo. Namigaval je na iznajdbo Holandca Kornelija Debrella, ki je iznašel primitivno podmornico, na kateri je angleški kralj James I. poskušal, kako gre ta način vožnje in se baje tudi potopil v Temzo. Sto let za tem je Anglež Day vzbudil pozornost s trditvami, češ da je iznašel ladjo, v kateri se lahko vzdrži pod morsko gladino štiriindvajset ur. Poskus je naredil pred množico ljudi in državnimi zastopniki ter se počasi potopil. Videli so ga, kako se je nekaj metrov pod vodo še peobračal, potem pa se je ■/.a vedno potopil. »Amerikanska želva« Poskusi, ik jih ie delal med vojno za ameriško neodvisnost dr. David Bushmall, so dobili že bolj zaključno obliko. Njegova ladja The American Turtle« je imela obliko želve in motor na ročni pogon. Kakor ie iznajditelj sam trdil, se je s to podmornico lahko potopil petidvajset čevljev globoko. Mehanizem, ki je bil podoben mehanizmu ure, je omogočal izstrelitev torpeda, ki je bil pritrjen z močnimi lesenimi klini ob strani podmornice in v katerem je bilo kakih petdeset kilogramov smodnika. Leta 1886 je »American Turtle« poskušal napasti angleško fregato »Eegle«, ki je bila zasidrana v newyorški luki. Posrečilo se ji je, da se je neopaženo približala angleški fregati. Spustila je torpedo, ki je fregato zadel v rep in se tuai razletel, toda resnih poškodb ji ni prizadejal. Fulfonov Naufilus Ta prvi poskus je dal pobudo znamenitemu inženirju Robertu Fultonu, da je s tovrstnimi raziskovanji in poskusi nadaljeval. I-adjo, oziroma podmornico »Nautilus« so zgradili po njegovih načrtih in je imela jajčasto obliko. V premeru je imela šest čevljev. Imela je tudi rezervoar s stisnjenim zrakom in tank, ki se je dal napolniti z vodo, kadar se je hotela podmornica potoptii, in izprazniti, kadar se je podmornica zopet hotela dvigniti na morsko površino. Gnal jo je motor na ročni pogon in j&dro v obliki dežnika, ki se je zapiralo in odpiralo. Podmornica je vzdržala pod vodo lahko dve minuti. Svoj izum je Robert Fulton ponudil najprej francoskim oblastem v odkup, ki pa so ga odklonile. Francoska vlada, ki ji genialni izum ni razgibal možganov, je privlekla na dan polno vrečo moralnih pomislekov in izjavila, da noče uporabljati takih barbarskih sredstev za vojskovanje. Predsednik komisije, ki je ocenjevala pomorske iznajdbe, ie izjavil da je Francija navajena boriti se odkrito, prša v prsa. Zaradi neuspeha in nerazumevanja pri francoskih oblasteh se je Fulton obrnil na Angleže, ki so pokazali večje razumevanje in več smisla za resničnost. Angleški predsednik vlade William Pitt je izum takoj odkupil in Fultonu na roko odštel 15.000 liver pod pogojem, da za načrte ne sme vedeti nihče drugi Kot angleška vlada in da jih ne sme nikjer objaviti. Toda tudi Anglija se ni okoristila 7 iziimom in pjena admiraliteta je pokazala podobno nerazumevanje in omalovaževanje, kakor Francozi. Prva žrtev podmornice Šele vojna med Severno in Južno Ameriko, ki je odločala, ali naj se suženjstvo odpravi ali ne, je iznajdbi podmornice odprla pot, do- kazala njen pomen in važnost, ter ji pripomogla, da se je uveljavila in dobila izredno važno mesto v pomorski vojni. Ta vojna se je bila za to, ker je bila Severna Amerika proti temu, da bi se suženjstvo ukinilo. Južna Amerika pa. da se odpravi. Južnjaki niso imeli nobenega vojnega bro-dovia in so bili v veliki zagati. Toda treba se je bilo boriti in ker »sila kola lomit, so morali nekaj ukreniti in najti sredstva za uspešno bojevanje severno-ameriškemu brodovju. Na nasvet nekaterih tehnikov so v Richmondu položili temelj zavodu za proučevanje podmorniške vojne in za izdelovanje torpedov. Tu so začeli z mrzlično naglico graditi podmornico na paro, toda poskusi se niso obnesli. Zgrajenim ladjam so duli ime »Uavids« Oborožene so bile z enim valjastim torpedom, ki je bil napolnjen s primerno količino smodnika. Toda ladje teh znamk ne samo da se niso mogli potopiti, ampak je bilo tudi ravnanje z njimi nevarno. S temi podmornicami so skušali dne 5. oktobra leta 1863 napasti v Charlestonu severno-ameriško ladjo »Ironsidec, ki je bila zasidrana v ondotnem pristanišču. Napad pa ni pokazal takih uspehov, kakor so jih pričakovali. Ladja je bila samo malo poškodovana, podmornica pa se je med napadom potopila. Postavila se ie na glavo in izginila v morsko globino. Tona južnjaki niso zaradi tega neuspeha vrgli puške v koruzo. Naslednje leto so spustili v morje nov tip podmornice >Huxley«, ki se je imenovala po svojem iz- umitelju. Tmela je obliko cigarete in njena f»-naža je bila precej večja od tipa »Uavids«. Dolga je bila petinštirideset čevljev in je sprejela trindvajset mož posadke. V majhnem stolpu je vzela s seboj zraka za dve uri. V neki temni februarski noči so sklenili z njo napasti severno-ameriške ladje, ki so zaprle Cliarleston. »Huxley« si je izbral za cilj ladjo »Honsatonic«, ki je imela 1200 ton. Admiral Potter je zapustil točen opis te bitke. Torpedo je ladjo zadel od strani in se je začela takoj potapljati. Priletel je v njo s tako silo, da je laaja izgubila ravnotežje in se prevrnila. To je prva pomorska bitka, kjer so spregovorile podmornice. Ta uspeh je bil »kronan« v pomorski vojni med svetovno vojno, v da-. našnji vojni pa se zdi, da ta krona izgublja I svoj sijaj. ; \ m JV''. S .-jj Dve zanimivi sliki s severnih sovjetsko-finskih bojišč, ki kažeta, s Jim go se prišli Sovjeti vojskovat proti Fincem. - Leva slika ne predstavlja kupa premoga, kakor bi človek na prvi pogled mislil, pač pa črn kruh, namenjen sovjetskim vojakom. - Desno: Vsa dosedanja finska poročila se ujemajo v tein, da so Finci zajeli že ogromno število sovjetskega vojnega materiala, med drugim tiuli mnogo »terenskih voz«. V njih so Finci našli — za čuda! — tudi Stalinove slike in drug propagandni material, ki naj bi navduševal sovjetske vojake in tako pomagal zmagovati. Kakor pa se je dozdaj pokazalo, takšna sredstva kar nič ne zaležejo v vojski, če je pri takšnem mrazu slabo oblečena in povrhu ge lačna. Uspešna vojna brez tankov - nemogoča Vendar pa tanki dozdaj še niso pokazali toliko uspehov, kot so od njih pričakovali Da moderno orožje ni kar tako od muh, je bilo možno videti že v nekaj zadnjih vojnah, recimo v Abesiniji, v Španiji in predvsem na Poljskem. Tako daleč je že napredovalo moderno vojskovanje, da je nastalo vprašanje, ali si je uspešen oboroženi spopad sploh še možno misliti brez uporabe tankov. Ali je brez njih možno doseči kak pomembnejši uspeh v boju proti betonu in jeklu? Prvi spopadi s tanki Tanke so uporabljali že v svetovni vojni. Leta 1917 so iih Angleži pognali v neko bitko kar 476 naenkrat. Ta napaa se je vsaj delno tudi posrečil, kajti sovražnik je bil presenečen, nepripravljen Kljub temu pa so bile izgube napadalca, čeprav je nastopil proti sovražniku s temi številnimi jeklenimi bojnimi vozili, precejšnje, kajti tudi nasprotnik je bil odlično oborožen. Le približno 150 tankov je po tej bitki ostalo sposobnih za nadaljni boj, vsi drugi so bili uničeni. Bilo je to vsekakor premalo, da bi Angleži mogli prebiti nemško fronto. Komaj je zadostovalo, da so odbili nemški protinapad, pri katerem tanki niso sodelovali. Branilci so se od tega angleškega tankovskega napada marsikaj naučili. Bil je zanje odlična šola. Leta 1918 so Francozi meseca julija poskušali izvesti s pomočjo 324 tankov odločilen sunek. Dosegli so sicer nekaj uspehov, toda ne tolikšnih, kakor so pričakovali. Francozi so bili v vojaškem oziru vsekakor presenečeni, kajti od svojega na (nove jšega orožja so pričakovali že nekaj več. Razen tega fia niso imeli niti dovolj pomožne vojske, stre-iva in opreme. Tanki se torej niso izkazali kot najboljše orožje. Po tretjem dnevu velike bitke jih je Francozom ostalo vsega skupaj samo še sedemnajst. Leta 1919 je angleško vrhovno poveljstvo pripravljalo velike vojaške operacije s 15.000 taniti in 10.000 »terenskimi vozili«. Toda do tega ni več prišlo, ker je bilo vojne prej konec. Z drugimi besedami se vse to pravi, da brez tankov že v svetovni vojni ni šel nihče v boj. Spoznali so, da je to neobhodno potrebno orožje, kdor bi bil rad zmagovalec. Napadi s tanki E roti utrjenim postojankam pa so imeli na ojnem polju uspeh le tedaj, če je bilo poveljstvo že vnaprej pripravljeno na velike žrtve in če je za te padle ljudi imelo tudi takoj nadomestila. In danes? Da, to nas zanima, kako je s temi stvarmi danes. Morda se je pa v zadnjih 22 letih, odkar je prenehala prejšnja vojna vihra, že kaj spremenilo? Tako se sprašujejo vojaški strokovnjaki vsega sveta posebno zdaj, ko so se postavile nasproti še neprimerno bolje oborožene sile vojskujočih se držav, kot nekoč. Zdi se, da se odpornost tankov proti obrambnemu orožju v primerjavi s svetovno vojno ni povečala. Pri bojnem pohodu v Abesinijo, na Kitajskem in v Španiji tanki niso v toliki meri izpolnili svoje vloge, kakršna jirr je bila namenjena. To je že res, toda pokazalo pa -se je še nekaj drugega, namreč, da vojna brez tankov sploh ne bi bila več mogoča. Tudi vojna na Poljskem je imela značaj motoriziranega vojskovanja. Na zahodu težja naloga kot na Poljskem Sloviti ameriški vojaški strokovnjak Ge-orges Ellfot je ugotovil, da je vrednost tankov na zahodnem bojišču treba precenjevati drugače kot pa na primer prej na Poljskem ali pa na bojiščih v Španiji in na Kitajskem. Angleški, francoski in nemški tanki se bodo morali spoprijeti — tako pravi omenjeni strokovnjak — z jeklom in betonom močnih utrdb in nenavadno dobro oboroženo in tehnično izborno opremljeno vojsko. Kljub silnim oddelkom tankov se bodo napadi z ene kakor tudi z druge strani zelo težko posrečil. V tej vojni bo uničenega vsekakor ogromno najraznovrst-nejšega materiala. Toda s tem še ni rečeno, da je Nemčija vzdržala najtežjo zaporo in to pod najtežjimi pogoji. Velike zaloge — dolga vojna ... ^se. vojskujoče se države imajo danes toliko zalog v moštvu in materialu, da ni mogoče računati na kratkotrajno vojno, torej n« to, da bodo te zaloge hitro izčrpane. Tisti, ki morda prerokujejo, da bo vojna kratka, se bodo prav tako ušteli, kakor so se tedaj, ko so» V ili’ se k° Japonska na Kitajskem brž izčrpala. _Boj proti jeklu in betonu na zahodnem bojišču bo trajal še dolgo. In bodo važnejše odločitve na tem bojišču prišle mnogo pozneje. Vojna bi se v kratkem času končala le tedaj, če bi vojskujoče se države sprevidele da je le škoda tolikih žrtev, ki bi jih valo neizprosno vojskovanje, ali pa če bi eden vojskujočih se taborov spoznal, da je zanj dosti bolje, če vojno konča, četudi ne zmagavite, zavedajoč se, da se je boljše sprijaznili z manjšim zlom. Ker pa si je težko zamisliti, da bi »vojna trma« na tej ali drugi strani količkaj popustila, na bojiščih najbrž še ne bodo tako kmalu prenehali grmeti topovi. Nepomir-Ijivost bo nekoga morala prisiliti na kolena, prej najbrž ne bo konca. Program radio Ljubljana Četrtek, i. jan.: 7 Jutranji poadriv — 7.05 Napovedi m poročila — 7.15 Pisan venčok vogalih zvokov (Plošče) — 12 Za dežolana in meščana (plošče) — 12.30 Poročila, objave — IS Napovedi — 18.92 Radij. Šramel — M Poročila - 19 Pester »i>ored Radij orkestra -18.40 Slovenščina za Slovenc« (dr Buc.. Kolarič) — 19 NapoVedi, poročila - 19.20 Nac ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave _ 20 Narod, pesmi oh »prem-ljevanju harmonike (gdč. p. Zupanova. A. Stanko) -20.45 Reproduciran koncert sirnf. glasbe - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radij, orkester. Petek, 5. i««-' 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pman venček veselih zvokov (plošče) — I2. ZT? 2?®? (Plošče) _ 18 Napovedi — lB.nti Opold. koncert Radijskega orkestra — M Poročila — IS genska ura: Zakaj zahtevamo volivn 1 pravico (Angela v<~?> — Preženimo skrbK plošče) - 18.40 Francoščina (dr. 8t. Leben) — 19 Napove 11, poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Zvonenje — 20 7. zn nanji politiki (dr. Al. Kuhnr) - 21UP Claudel: MariT jmo ozmtmenje, drama (člani rad. igrai družine) — K Napovedi, poročil« - 22.16 V oddih igra Bati. orkester. A. O. Barrili 46 DVE BEATRICI »Potrpite, da končam;« je nadaljevala markiza. »Odgovorili boste lahko pozneje. Vem mnogo o vas in o vaši družini. Vem na primer, da ae je vai položaj v zadnjem času znatno zboljšal. Vaj oče pirejema državno podporo.« »Dosegel je to, do česar je imel pravico,« je odvrnila Beatrice Eoriquez; »a ne vsega.« »Naj bo kakor trdite. Vedite pa, da ima državni svet dolžnost odločiti, do česa ima kdo pravico. Kolikor pa mi je znano, je ta odklonil zahtevo vašega očeta. Ne bom razpravljala o tem, ali je ta odločitev pravična ali nej hočem tamo poudariti dejstvo, katerega ne morete tajiti. Vaš položaj pa se je kljub temu zboljšal; kraj Ferdi-nand j« tako' hotel in ukloniti se moramo njegovi volji. A čigava zasluga je, da ste to dosegli? Ali niso temu pripomogla ljubezniva pokroviteljstva in dvome spletke? Dobro vem, da se je za vas zelo trudil neki vitez ... don Francisco de Bovadilla, moj brat.« Plavolasa Beatrice ni mogla skriti presenečenja in nevolje, ko je spoznala, da je njena skrivnost razkrita. »Ah!« je smehljaje nadaljevala markiza. »Ali site mislili, da o tem ničesar ne vem? Res, da moj brat ne pove niti prijateljem niti sorodnikom tega, kar dela. Pred menoj je pa še prav posebno skrbno skrival, koga podpira. A povedala sem vam že, da vem mnogo stvari; imam pa poleg tega možnost, da izvem tudi to, česar še ne vem. Prepričana sem, da bi brez pomoči moijega brata ne mogli doseči ničesar Kralj Ferdinand bi vam gotovo ne bil naklonjen, saj bi ga opravičevala odločitev državnega sveta. Ali se vaši družini zdi častno, da uživa kraljevo podporo, katero si je pridobila e pomočjo občudovalca vaše lepote?« »Nisem ljubimka vašega brata, gospa;« je besno siknila Beatrice Eariquez. »Če bi ljubila koga, bi gotovo to ne bil on.« »Delate mu krivico;« ji je neizprosno odvrnila markiza. »Zelo ugleden in ljubezniv vitez je. A če ga ne ljubite, čemu sprejemate od njega tako velike usluge?« »Sprejeli smo le pokroviteljstvo, ki ga je mogočen plemič nudil ubogim in slabotnim, katere je zadela nesreča. AH vidite v tem kaj •labega?« »Nikakor ne. Ali bi mogli te besede ponoviti mojemu bratu? Prepričana sem, da bi jih ne bil Bog ve kako vesel.« »Moti se, ako misli, da more za usluge, ki nam jih je izkazal, pričakovati kaj dragega, kot hvaležnost in pošteno prijateljstvo. A zdi se mi, da ga preveč slabo sodite. Dobro mi je znano, da ga vežejo redovne obljube m kaj to pomeni; prepričana sem, da se tudi on tega zaveda.« »Kako ste strogi!« je ironično dejala markiza. »A prav zato je vaše ravnanje še bolj vredno graje. Sicer ni moja zadeva; vendar pa razkriva vaš značaj, Beatrice Enriquez. Slavohlepni ste. Ta strast j vas je zaslepila, da ne razločujete več, kaj je dobro in kaj je zlo. j Nekdo vas je spoznal in ljubil. Sprejeli 6te njegovo ljubezen, ker ste mislili, da bo kmalu dosegel slavo, kakršno je dosegel le malokdo. Bili ste takrat revni, zapuščeni in niste imeli nobenega drugega upa-! nja na boljšo bodočnost. To edino upanje vam je bilo dobrodošlo.« »Kesala sem se svoje zmote. Ali mi tudi kesanje štejete v greh?« »•Gotovo; ker je vaše kesanje bilo prepozno. Nezvesta ljubimka, ali ste bili kaj boljša mati? A saj je to samo ob sebi umevno. Niste ljubili onega človeka; zato ste ga zavrgli, ko ste spoznali, da se vaše 6anje ne bodo uresničile.« »Vem da je našel nadomestilo. Trdite, da me je ljubil resnično in globoko? Mogel bi najti drugačne razloge za mojo odklonitev. In v tem slučaiu bi se bil vrnil k meni.« »Če bi ne bilo mene! Ali ni tako? Ali ni to vaša skrita misel?« »Mnogo stvari veste, gospa in mnoge uganete s svojp izredno bistroumnostjo.« »Pustite ironijo,« je odvrnila markiza. »Po najinem razgovoru v Sevilli morave govoriti z vso odkritostjo druga drugi. Čeprav ste don Cristovala zavrgli, ko ste mislili, da so njegovi načrti pokopani za vedno, ste pričakovali, da se vrne k vam, ko je dosegel zmago ... s pomočjo ljubeznivega pokroviteljstva in dvornih spletk Ko si je pridobil naklonjenost vladarjev in postal admiral, tedaj ste bili pripravljeni odpustiti mu.,, vašo nezvestobo. Dobro pa tudi veste, da se je njegova usoda spremenila šele pred kratkim. Štiri leta je trpel, ne da bi se zmenili zanj; drugi manj sebični in manj nestanovitni prijatelji so se trudili zanj. Vendar vam je bila vsaka prilika dobrodošla, da bi si zopet pridobili mesto, kateremu ste se prostovoljno odrekli. Se sedaj . .. kaj ne?« »Kaj hočete reči s tem?« jo je vprašala Kordovanka vznemirjena. »Da ste želeli ga zopet pridobiti. Da pa ste zelo dolgo oklevali med slavohlepnostjo in nečimemostjo. Da ste končno prišli v Palos z izgovorom, da se hočete posloviti od don Diega de Arana, za katerega se do sedaj niste nikoli zmenili. Da ste obvestili admirala o svojem prihodu ...« Beatrice Enriquez jo je hotela prekiniti, a markiza je nadaljevala: »Admiral pa ni hotel videti vas niti koga drugega, ki bi mu govoril o vas. Recite, da ni res, če morete.« Plavolasa kordovanka se je ugriznila v ustnico do krvi. Uprla j« v markizo pogled poln sovraštva in siknila skozi zobe; »Bodi prekleta!« »Odpuščam ti!« je dejala Bovadilla. »Pojdil Prosta si m moreš iti kamor te vodi srce. Stopi v čoln in odveslaj k admiralski ladji. Z lahkoto to storiš; saj ladje še niso odplule ker čakajo ugodnega vetra. Še je čas!« »Čemu? je vprašala Kordovanka in prezirljivo skomignila c rameni. »Čemu? Se vprašuješ? Če bi bila na tvojem mestu, veruj mi, Beatrice Enriquez, če bi bila na tvojem mestu, bi za vsak0 ceno dosegla njegovo odpuščanje. Ostrigla bi se, preoblekla v moško obleko ter z obrazom in rokami namazanimi s katronom, bi šla na krov in si prizadevala, da me sprejmejo kot najnižjega pomagača. Za nobeno ceno ne bi dopustila, da bi šel v nevarnost in v sla^o brez mene. Nisi mislila na to; sedaj pa nimaš poguma. Kakšna je tvoja ljubezen, Beatrice Enriquez? Nesrečna 6i; sužnja si nečimumosti, kakor sem jaz sužnja dolžnosti. Pojdi; maščevana si, Preklela si me, a tvoja beseda je bila bez pomena. Svoje prekletstvo že nosim s seboj, brez tvojega Naj bi moje odpuščanj? bilo zate bolj koristno.« »Ali ga zelo ljubite, gospa?« je zašepetala Beatrice Enriquez, ki so jo markizine besede presunile. »Da, ljubim ga, bolj kot si moreš predstavljati. Ne sramujem se tega priznati. Lahko poveš to vsakomur, a pristaviti moraš, da Beatrice de Bovadilla vidi odhajati tega moža, ne da bi 6e bil od nje poslovil; da ga je Beatrice de Bovadilla ščitila, da ga je privedla sem, do meje starega sveta, na pot proti novemu, ne da bi ji v plačilo izrekel eno samo besedo ljubezni. Ali ti nisem rekla, da tvoje prekletstvo prihaja prepozno?« Kordovanka je hotela nekaj pripomniti, a se je premislila; zavila se je v plašč in se oddaljila. Beatrice de Bovadilla je ostala sama. Vsa je trepetala od velikega razburjenja, njene oči pa so bile uprte v ladje, ki so se zibale na valovih. , t Z» Jugoslovansko tiskamo « L]ohl|nnt: Jote Kramar« - Irdatatelj: In* Jot« SodjaL - Oredntkr Mirko Javornik - Rokoplsot ne vračamo »Slovenski dom« libaja vsak delavnik ob 12 Meaečna naročnina 12 din o inozemstvo 2fl din Uredništvo: Kopitarjeva alira «/HI Telefon «101 d« 400» Uprava; KejsH-rJe?« siiss 9