22. štev. V Ljubljani, sreda 26. Januarja 1921. ‘'oltniM * 80t0,i"i- IV. leto. Velja v Ljubljani In po pošti: teto (e(o . . K 330 — pol leta . Utrt teta , M ®csec 180 — 90 — 30 — Za inozemstvo: celo leto ... K 480'- fol :cta, , Jetri teu . ia sescc . 210'— , 120 — . 40 - Za Ameriko: Celoletno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja to« l -•■'rc-cniki ua> imsoiajO i> •'»Uazoiei. '/ca tilu. tf m . K £i vetki. UredniStvo je v LjubJiar.i, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravpišivo je 00 Marijinem trgu —...------------ štev. 8. Telefon štev. 44- "izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 160 K. [ Vprašanjem glede inseratov i. dr. sc naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se karikirajo. — ■ Rokopisi se ne vračajo. -Z.ZZZ Zavezniška konferenca v Parizu. Nesoglasja. — Razprava o Avstriji. LDU Pariz. 25. Jan. Ob dq1 13. Medzaveznaška konferenca se jo ba-vila z gospodarsko vzposlavo Avstrije. LDU Pariz, 25. jan. Ob pol 14. Uradno sc javlja: Med-zavezniŠka konferenca se je baviia z odredbami. ki jih fo treba ukreniti v najkrajšem času. da sc zagotovi vzpostavitev Avstrije. Konferenca jo proučavaia načrte, ki so Jih predložili angleški, francoski in italijanski strokovnjaki in je pooblastila komisijo. sestavljeno iž ministra Loue-benrja, angleškega trgovinskega ministra Roberta Horne ja in Giamvmija (Italija), da se bavi s proučavanjem korakov, ki jih je treba pod vzeti. Ta komisija se sestane Sv. danes popoldne. da bo mcdzaveziužka konferenca mogla še pred svojim razhodom skleniti končne zaključke. LDU Pariz. 24. jan. Konferenca vrhovnega sveta le na današnji popoldanski seji sklenila, da sc jutri sestanejo strokovnjaki za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo pod predsedstvom maršala Focha. Sestanek bo imel nalogo sestaviti seznam onih odredb, ki jih ie še treba ukreniti glede izvedbe mirovno pogodbe po Nemčiji in glede razorožitve te drZavč. Strokovnjaki bodo morali takoj izdelati potočilo. Konferenca vrhovnega sveta bo Jutri proučevala poloZaj Avstrije, nakar se bo baviia z grškimi hi orientalskimi zadevami. LDU Washington. 25. januarja. „World“ javlja Iz Pariza, da prva seja ministrskih predsednikov ni dovedla do nikakega uspeha. Olede načina izvršitve razorožitve so različni predsedniki baje zavzeli popolnoma nasprotna stališča. Sedaj gre za to, da sc najde formula, ki bi omogočila državni vladi razpust bavarskih ljudskih branih, ne da bi pri tem razmajala temelje njenega obstoja. Lloyd George je baje smehljaje označil predloge vojaških izvedencev glede prisilnih ukrepov za Nemčijo z besedo ..diplomacija vojakov.** LDU Pariz, 25. jan. O programu konference vrhovnega sveta javlja „Eeho de Paris“: Po posvetovanjih glede pomoči Avstriji in stališča velesil najr.am sevreški mirovni pogodbi bodo sledila nadaljnja pogajanja takole: Razorožitev, obnovitve, dobava premoga, mednarodna finančna vprašanja, kreditni sistem, ki ga je izdelala zveza narodov, ruske in noljske zadeve, ljudsko glasovanje v Vilni in končno priznanje baltskih la kavkaškili držav. List izraža nadalje mnenje, da Je. ker sc vprašanje razorožitve ni moglo rešiti en dalij, kakor, je bile Prvotno nameravano, dvomljivo, ali bo vr hovni svet mogel rešiti ves obšlnd program pri pariškem zasedanju. Ponesrečen atentat na Ljenina. Berlin. 25. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja poročevalec lista „Po Jltiken1* iz Rige, Javlja glasilo sovjet* ike vlade „lzvcstija“. da so protire-volucijonarci poizkusili usmrtiti Lje-nJna z bombami. Ko se je Ljenin pe-fcnl k nekemu kongresu v sovjetsko lllšo. so vrgli bombo, k} je eksplodi- rala tik pred JLjejiinovent vozu. Lje-'nui ril bil poškodovan. Drobci bombe so smrtno razmesaril! osem vojakov. ki so delali špalir in troje civilistov. 20 drugih oseb jo bilo več ali manj težko ranjenih. Aretiranih je mnogo oseb. INTERPELACIJA O KOROŠKI. J Beograd. 25. jan. (Izvirno poročilo.) Narodni poslanec A. Brandner le vložil radi Koroške na ministrskega predsednika Pašiča kot ministra zunanjih zadev dva upita. V prvem prosi za pojasnilo, če in kake korake je kraljevska vlada pod-vzela v. svrho revizije plebiscita na Koroškem, sklicujoč se tla obsežen m obtežilen materijal o sleparijah, in poudarjajoč, da živi ves slovenski narod v veri, da je kraljevska vlada v tem pogledu storila svojo dolžnost; v druger* pa Opozarja g. ministra na popolno brezpravnost naših koroških bratov in ua teror, ki ga Nemci potom faustovskega društva Heimatsdienst** izvajajo nad njimi, osoblto pa nad onimi, ki so glasovali za našo kraljevino, id zahteva, da se proti takemu postopanju, ki je v zasmeh senžermcnskl mir. pogodbi, storijo takoj najenergičnejši koraki. PROTI ŠTAJERSKI RAZMEJITVI. LDU. Beograd, 25. jan. Jugoslo-veiiski klub Je vložil pri ministrskemu predsedniku.Pašiču protest proti sklepom razmejitvene komisije na, bivšem štajerskem. Klub zahteva revizijo sklepov tc komisije. KOMPROMIS ZA BEOGRAJSKE OBČINSKE VOLITVE. -EDU Beograd, 25. |qn.,Včeraj se Jo ari predsednika beograjske občine vršil'sestanek zastopnikov demokratske tn radikalne stranke ter le bH sklenjen popOlen spora-znm, po katerem; bosta obe stranki nastopili skupnoupri dbčin&klb volitvah' v Beograda. Radikalci dobe predsednika občine, de- ' vokratl .podpredsednik«, od Izvoljenih alb'. čInskih odbornikov pa dobi vsaka' stranka polovico. Obenem, le sklenjeno v pismenem dogovoru, da demlsljonlrajo vsi dosedanji demokratski In radikalni zastopniki v ob-Cnskem odboru, tako da ee bodo mogle razpisati ponovne občinske volitve za' vsa od-brnftfca mesta. Občinske volitve v Sloveniji, Poročali smo pred dnevi, da je o prilili! razprave o občinskih volitvab v Vojvodini sprejel ministrski švot tudi predieg ministra dr. Kukovca, naj se pod enakimi pogoji, to je na podlagi volilnih Imenikov za ustavotvorao skupščino, Izvedelo tudi občinske volitve v Sloveniji. Sklep ministrskega sveta jo za seda) ic načelnega pomena, ker se vlada — vsaj po dosedanjih poročilih — s to zadevo še nl natančneje baviia. Samoumevno pa je že prva vest zbudila v slovenski javnosti živahno diskusijo. Kakor znano, je Izdetala za Časa koalicije med radikalci, zajednlčarjl In Slovensko ljudsko stranko ljubljanska deželna vlada občinski volilni red za Slovenijo, ki je bil odobren od centralne vlade in od regenta tudi sankcioniran. S tem je dobU zakonsko veljavo In na to se časopisje SLS v prvi vrsti sklicuje v svojem odporu proti najavljeni novi ureditvi slovenskega obiin-skega volinega reda, ker bi bU s tem oni prvi, že sankcijonlrstni volilni red razveljav ijen. ■ !. V polu! meri priznavamo, d* spodkupu-jejo nasprotujočo si naredbe avtoriteto vlade in žal tudi države same. Mnogo, premnogo se je že grešilo v tem oziru pri nos. Ne motimo se, če trdimo, da je ravne ta nedoslednost, M pa se tako dosledno pojavlja na vseh poljih državnega delovanja, glavni krivec naraščajočega nezaupanja do Beograda ln glavni krivec splošne nezadovoljnosti c državno upravo, ker nam jemlje pravno sigurnost, ki je predpogoj urejene države. ^ Ktjub temu'smo mnenja, da lahko pre-vzame centralna vlada v tem. slučaju nase odgovornost za nevo ureditev voHlnoga reda. Fomaluo rje to priprosto, saj je bil tudi llrejc-KoroScpv volilni red le nafedba ministrskega svet«, kakor, bo 'inoyt , Regentov podpis dobi lahko ta, kakor ga je dobila ona. Stvarno pa )o revizija upravičena. Brejčev volilni red ]o sestavila strankarska vlada, ki so jo vodili pred vsem strankarski (3-terosl. Nosil pa je na sebi vse znake partizanstva, tudi navidezno načelna določili, zlasti ženska volilna pravica, so stala v službi stremljenja, ojačiti ali vsaj ohraniti posestno stanje SLS. Sprememba tako nastale vollne odredbo ne poincnja nikakega nasilja. Načelo,, naj se Izvedejo občinske volitve na Isti podlagi, kakor so se volitve v konstituanfo, sc nam zdi, v sedajnib razmerah najboljše. Saj jo uastal edino volilni red za konstltuanto parlamentarnim potom ln mn ne more nobena stranka očitati, da ie prikrojen na korist te nll one nasprotne stranke. Edine on lahko tvor) res zakonito podlago. Da bi mogli dane« doseči drugačno zakonsko ureditev, na to nl misliti. Tudi je pravilno, da volijo v občinske aastopc isti upravičenci, ki so volili v boa-stltnanto. Gre 4n pred vsem za ženske In za ttrjerodce, bi tudi v občine ne bodo volili, če obvelja sklop ministrskega sveta. O žensk) volilni pravici smo razpravljali že ponovno. Kljub vsej načelnosti, te točke ne Jemljemo pretragično, ker moramo priznati, da ogromna večin« našega naroda, tudi n« slovenskem ozemlja ne,1 #e ne smatra za nlkabo nesrečo, ako ženske ne volijo. Princip, da volijo to pot še samo jug-v slovanski državljani stojijo v formalnem oziru v najožjem stiku z vprašanjem opcijsko pravice. Tudi je pravtao, da imamo v pr-vt dobi državnega obstanka prvo besedo člani osvobojenega naroda In da ne pripet- . telimo v tem času, da nas motijo cul baši tujerodni sodržavljani, bi se Še' ne marajo sprijazniti z našim stanjem stvari. '* ' Glavno pri vprašanju pa Jc to: Skrajni k Čas je,- da Izginejo gercntl ln predvojni .ob- ■ člnskl zastopl. Zato bomo pozdravili občinske volitve, pa na) se vrše že po tem alt onem volilnem redu, Samo da se vrše čhp j preji Parlamentarna situacija. LDU. Beograd, 25. Jan. Min. edsednik Nikola Pašio J6 še Vedno olan. Včeraj ga jc poselil dr. Koro-' lec. ■; ' Beograd. 25. Jan. (Izvirno, pot0" Kilo.) Min. predsednik Pašič je vče-faj sprelel dr. Korošca, ki mu ic obrazložil stališče svojega kluba na-prani poslovniku in ustavi. Sporočil mu je tudi pogoje za eventualni Vstop v vlado. Kakor (zgleda, ho stališče jugoslovanskega kluba definitivno določeno šele. ko bo konsti-tiianta razpravljala o poslovniku. LDU. Beograd. 25. jan. Danes dopoldne so se sestali načelniki parlamentarnih klubov, ki so položili prisego. Sklenili so, da so na današnji seji ustavotvorno skupščine ne voli ustavni odbor in da se volitev tega odbora odloži za nekoliko dni. Beograd, 25. Jan. (Izvirno poročilo.) G. DavidovitJ Je včeraj pismeno obvestil min. predsednika Pašiča 0 kandidaturi prof. Komanudija za finančnega ministra. Ukaz o imenovanju bo podpisan danes In bo prof. Koman udi takoj prevzel svoje posle. LDU. Zagreb, 25. jan. Na konferenci zastopnikov Radičeve stranke, ki jc bila včeraj popoldne, jc dr, Ba-sariček poročal a pogajanjih v Beogradu. Sprejet jc bil sklep, da Radičeva stranka v sedanjih okolnostih no more iti v Beograd in da bo nadaljevala dosedanjo politiko. ITALIJA ZA PRIKLOPITEV AVSTRIJE K NEMČIJI? Berlin. 25. Jan. (Izvirno poročilo.) ..Deutsche Allgemeinc Zeitung" javlja iz Rima: „Tompo“. ki zastopa Oiolittijevo politiko, se bavi z avstrijskim vprašanjem in pravi, da le edina rešitev Avstrije v prjklopit-vi k Nemčiji. Italija ima interes na tem. da dovoli to priklopitev. da se Francija, Anglija in Amerika ne bi polastili avstrijskih železnic, industrije. banke Itd. ANTANTINA KONTROLA NAD TURSKIM DRŽAVNIM GOSPODARSTVOM. London. 25. Jan. (Izvirno poro-©1*0.) Brzojavka iz Carigrada javlja, da Je turška vlJda podpisala pogodbo. ki določa medzavezmško kontrolo nad državnimi dohodki 111 izdatki. VZHODNA SIBIRIJA PROTI JAPONCEM. Moskva. 25.,jan. (Izviino POtoci-to.) Ljudsko zborovanje v Vladivostoku je zahtevalo naj japonske oete OSTRE ODREDBE AVSTRIJSKE VLADE PROTI KMETOM. Dunaj. 25. jan. (Izvirno poročjld) Na današnji seji narodne skupščine je vlada predložila več zakonskih načrtov glede kruli a in glede oddaje potrebnega kontingenta žita. Ti zakonski načrti so v prvi vrsti naperjeni proti agrarcem. k! se še vedno branijo, oddati ta kontingent žita. Predvidjene so drakonske kazni za kmete, ki ne bodo pravočasno ati ne vso določene količine oddali. Med drugimi znaša kazen za vsak kilogram. Iti nc bo oddan. 50 kron. NEMŠKA ODŠKODNINA ZA POŠKODOVANI POLJSKI KONZULAT. LDU Varšava, 25. Jan. Nemška vlada je kot odškodnino za poškodovani poljski konzula! v 13resi.-ivI, hi ga jo množica povodom nekih manifestacij razdejala, plačata 290.000 nemških mark In 40.000 francoskih frankov, PETI JURA IŠČE MADŽARSKO ZAVEZNIŠTVO. LDU Moskva, 25. jan. Petljura sc le obrnil na madžarsko vlado s prošnjo za SS£ SSSfiraK»— moli —• ITAUJANI ODNESLI MATERIJAL ZA ZGRADBO LIŠKE ŽELEZNICE LDU Split, 25. jan. Iz Šibenika poročajo, da Italijani neprestano vkrcavajo vojno gradivo iti pošiljajo v Italijo. Italijani Jemljejo vse, kar Je ostalo izza Avstrije, pa so odpeljali tudi materijal za zgradbo liške železnice. PREDLOG ZA USTANOVITEV ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 25. jan. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji demokratskega kluba so sklenili, da bodo demokratski ministri zahtevali odobritev vlade na to, da se pred odgodL tvljo konstituante sestavi Iz parlamenta za-kouodalnl odbor. V to svrho predlagajo, na| se prkla poslovniku tozadeven člen, ki določa število teza odbora, In sicer 42 članov In toliko namestnikov. DTSPERAV-EV PRIHOD V BEOGRAD. EDU Beograd, 25. jan. Bivši poveljnik francoske vzhodne vojske Franchet d’Espe-ray pride 28. t m. v Beograd, da Izroči križ častne legije mestu Beogradu. OBSOJENI VOJAŠKI LIFERANTI, EDU Sarajevo, 25. jan. Včeraj se ic vr-lila razprava proti Ohrenstelnu, Ostrlcu la drugim, večinoma judom, ki so obtoženi, da so s prikrivanjem velike množine starih čevljev ogullufall ravnateljstvo vojnega plena Pri prelskavaniu sc je dognalo, da »o državo oškodovali za približno 200.000 kron. Obsojeni so bili vsak na šest mesecev zapora In na 30.000 kron globe. KRIZA VISOKE VALUTE V ŠVICI. Bcrli«, 25. jan. (Izvirno poročilo.) Berlincr Tagoblati*' javlja iz Bazia. da fc visoko stanj« švicarske valute povzročilo v švici veliko gospodarsko krizo. Zvezni predsednik jc naznanil, do znaša deficit trgovinske bilance nad eno milijardo. Izvoz se je zmanjšal, uvoz pa raste, ker ino-zomci vsied visoke valute nočejo več kupovati švicarskih izdelkov, Industrija počiva. V* mestih raste število brezposelni). KONGRES ČEŠKE NAR.-SOC. STRANKE Praga. 25. jan. (Izvirno poročilo.) V nedeljo Jc bil v Pragi otvorjen kongres češke narodno »ocijaBstične stranke. Utvoril in vodil ga Je strankin predsednik dr. KlAfač, ki Je v otvoritvenem govoru v prisrčnih besedah pozdrdvil navzoče zastopstvo bratske slovenske nar.-soc. stranke, povdarjajoč potrebo skupnega nastopa vseli slovanskih narodnih socijalistov. Slovensko delegacijo. ki ie prišla pod vodstvom gg. Juvana in Fakina. Je v soboto ob prihodu v Prago pričakal in pozdravil na kolodvoru praški župan dr. •Baxa. —.Posvetovanja kongresa sc še nadaljujejo. WILSON PROTI VOJAŠKI INTERVENCIJI V SOVJETSKI RUSIJI. LDU Berlin, 25. Jan. ..Deutsche Allgemeinc Zeitung** poroča Iz Nev; Yorka: VViison Je tajništvu zveze narodov poslal noto, v kateri prosi velesile, naj dajo jamstva za to. da sc Rusija zavaruje pred vojaškimi napadi, da sc preprečilo nove vofne. Velesile naj priznajo pravico do samoodločbe Rusije. Wilso*n ponuja velesilam, nar sc odpošlje prejšnji ameriški poslanik v Carigradu Mor-genthau v Rušijo, ki hal bi tam uvedel primerna pogajanja, ako bi bile velesile s tein'zadovoljne. BODOČE AMERIŠKO MINISTRSTVO. Wasliington. 25. jan. (Izvirno poročilo.) „Star“ priobčuje imena onih. ki ji bo novi predsednik naj-brše izbral za sodelavce, in Sicer Charlesa Hughesa za finance. Harry Dasghercyja za pravosodstvo in Herberta Hroverja in Henrvja Wa-llacejn za poljedelstvo. POROKA GRŠKEGA PRESTOLONASLED. NIKA. U3U BuilapcSta, 25. lan. Kakor javllajo kt Bukarešte, se bo vršila poroka prtncczi-njc Elizabete z grškim prestolonaslednikom koncem meseca lebniarja. Poroki bo prlso-st vogala tudi grška kraljica Elizabet' POTOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ITALIJO. Praga, 24. jan. (Izvirno naročilo.) Potovanje češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Bcneša se ie preložilo. Po dosedanjih dfisnozicijah odpotuje minister v Rim dne 31. Januarja. V četrtek bo minister dr. Be-neš v poslanski zbornici prečital svoj ekspoze o zunanji politiki. OBČINSKE VOUTVE V SKOPLJU. LDU Skoplje, 24. jamiaila. Na ponovnih' občinskih volitvab je bil s 1993 glasovi Izvoljen za predsednika občine Aleksander Buhvlč, nosilec sporazumne liste med radikalci, demokrati In muslimani. Delavska lista Koste Stefanoviča je dobila 837 glasov, BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 25. januarja. Valute In devize. Dunaj: dinarji 1670—1690, dolar]: 594-600, marke 1679—1085, fanti 2250— 2270, franc, franki 4445—4450, Ure 2202.50— 2222.50, poljske marke 81-83, švlc. franki 9400-9450, češke krone 815—821, madž. krone 116—118. Praga: dinarji 204, marke 124.25, ivle. Irank) 1178.50, Dane. franki 537.50, lire 273.50. funti 287, dolarji 74.50. avstrtj. krone 11.90. Curlh: Berlin 11.45, New Jork 632.50, London 24.05, Pariz 47.50, Milan 24.05, Zagreb 4.50, Praga 9. Budimpešta 1.55, Varšava 0.80, Dunaj 2, avstrij. krone 1.22 in pol. Zagreb: Devize: Berlin 239—243, Italija 524—526, London 536—540, Ncw. Vork 143—146, Pariz 1000—0, Praga 188.50 —192, Švica 0—2350, Dunaj 24—25. Valute: dolaril 140—142, avstrijske krone 24—25, carski rublji 0—65, francoski franki 970— 980, uapoleondorl 478—480, nemške mark« 225- 226.50, romunski leji 196—198, Italijanske Ure 512—515, bolgarski levi 160—0, češkoslovaške krone 170—175. Efekti. Zagreb: Praštedlona 9200-9250, Jugoslovanska 586-595, ljubljanska kreditna 900—905, Narodna banka 640—645, Obrt-! na banka 177—182, Rlječka puika 488—498, i Eskomptna 730—740. Naša zimaiija trgovina. Zunanja trgovina naše države se ne razvija tako. kakor bi bilo želeti. Glavni vzrok temu so v prvi vrsti posledice svetovne vojne, ki jih občutijo vse države, nadalje okolnost. da Še do danes nismo prišli do definitivne ureditve naših mcl. Slednjič oa je neugodno stanje naše zunanje trgovine, oziroma nerazmerje med izvozom in uvozom, pripisati dejstvu, da je morala naša mlada država radi neurejenosti našega davčnega sistema iskati večii dej svojih dohodkov v carinah, katerih posjavke so se z ozirom na vedno večle državne potrebe morale dosledno višati Vendar pa se opaža postopno boijšanje naše trgovinske bilance, kar nam kažejo statistični podatki Izdani od centralne uprave, jn posameznih finančnih delegacij. Glasom teh podatkov ie znašal naš uvoz leta 1919 za 2382.067.276 dinarjev raznega blaga, izvoz pa za 686.845.040 dinarjev. Seveda podatki za leto 1919 ne morejo biti povsem točni, ker Je začelo delovanje centralne uprave šele koncem marca 1919. in ker je v tem letu tihotapstvo vsled uvedenih visokih carinskih postavk bujno cvetelo. Vsled tega sp more smatra H, da Je fcU izvoz gotovo tiekai višji, nego Je gori navedeno. V prvih 9 mesecih 1920. Je znašala vrednost uvoza 2.576.133 232 dinarjev, a izvoza 710,454.105 dinarjev. Statistika za 1920 je g-otovo bot} zaneriKva, akoravuo še ni nnunilna, ker se le izvršila organizacija statistične sekcije šele v prvih mesecih lanskega leta. Tudi v pretečenem letu se mora računati, da se le vršilo tihotapstvo v v etiki meri. zJasti pri uvažanju prepovedanega luksuznega blaga, kar velja tud«' glede Izvoza živil, predvsem živine, ki se le vtihotapljala v Italijo. Reko In Avstrijo. Podatki o izvozu v oktobru m novembru p. ]. izkazujejo znatno naraščanje našega izvoza. Dočim Je izvoz v prvih 9 mesecih znašal povprečno okoli 80 milijonov dinarjev na. mesec, znaša izvoz oktobra 179,972,795 dinarjev in novembra celo 20.1,597.455 dinarjev, tako da }e bilanca skupnega izvoza za 11 mesecev narasla na 1.092,024.355 dinarjev. Veliko nesorazmerje med izvozom in uvozom se je koltkortoliko popravilo. Ako se bo v bodočnosti naš izvoz gibai prilično v tej visokosti. bi s« mogla pasivnost na6e bilance znatno zmanjšati Po sedanjih podatkih znaša uvoz povprečno okoli 250 miWonov denarjev na mesec in je opravičena nada. da se ne bo posebno zvišai, kajti naša država (posebno uničeni srbski del), hi ie ootrebovala po vojni velike množine mra eni sireča blaga, je že koKkor toliko založena, ter se vrhutega marsikaj, česar prej nismo imeli, izdeluje sodai doma. Da se pride čimprej do ravnotežja v ti-govHiski bilanci. Je seveda potrebno, da se temeljito revidirajo obstoječe carinske tarife. Znižati se bodo morale izvozne tarife za vse ono blago, ki tvori glavno podlago našega izvoza, pri čemur se bo se- Dr. Otokar „Aus dem siidslavl-sefaen Risorginiento* Von Hermana VVendel. Veriae Friedrich Andreas Perlhes A. O. Gotha. 1921. (Koncc.) Sedal na nam le pod naslovom »Aus dem siidslavischen Risorgi-mento« nanjsal krnim). ki se lahko Dostavlia oh bok Seton Watsonove-inn »Jugoslovenskemu vprašani««. V šestih monourafiiah (Doaitel Ob-radovič. Ljudevit Gaj. Omladina. Josio lurai Strossmaver. Svetozar Markovič in Janez KreM podala ne samo natančno sliko o žhdleniu. lovanlti hi ideialu omenienih nagih kulturnih in političnih delavcev, temveč postavlia pred naše oči vso dotično dobo naš^ea razvoia nično hetenie in stremllenie. upe In razočarala. vezi s tunmi kulturami In bc.rbe za ohranitev in vedno silnelše Dovdarlanni vrsti sirovin in polfabrikatov. potrebnih za našo industrijo. V zaščito naše mlade industrije se nai vzdržijo carinske postavke !e v toliki meri vlšie. kolikor bo to potrebno, da se naša industrija brani proti tuji konkurenci, toda nai se ne ustvarja monopol na škodo domače^- konzmna. Odpraviti se morajo torej previsoke takozvane finančne carine, katerim je svrha, dobavljati sredstva državnim financam, v koliko te carine podražujejo najpotrebnejši kon-Ztum posebne širših slojev. Kar sr tiče carinskih dohodkov v prvih 9 mesecih lanskega leta. pride 9.12% carine na vrednost uvoženega blaga, a 19.78% carine na vrednost izvoženega Maera. Moralo bi pa biti ravno narobe. — Kakor poročajo, se vršilo Sedal konference za revizijo carinskih tarif, od katerih bo v veliki meni odvisen razvoj naše zunanje trgovine. Nekaj gospodarskih vprašanj. SocttallracHa rudnikov. Praga. 21. tal V prihodnjih tednih oride pred cariaiuent oredloc o sociializacia rudnikov. Na sestanku poslanecv In senatortev čsl. socialistične stranke le o tem oredmetu oovedal minister lavnih de) inž. Kovorik sledeče: Pocroi vsake takšne akclie mora bit? neveda da mora država pri akciii pridobiti in ©remoer ne sme biti oodražen. Delavec mora dobiti primerno mezdo in delež na dobičku In nor* Imeti oriHtoo. da soozna vso nnravo In »osebno administracijo rudnikov, v katerih dela. izbolišati pe moralo vsi življenjski oocroll. Javnost mora kontmfirati vse gospodarstvo. NatvaŽnelši nowri le. da bi c novo uoravo ne bila zlomllena m ne ovirana Jmltvidnelna težnla v podietništvu In v razširit vantu c od- leti 1. Gospodarstvo S premosroro ne sme biti birokratlčno. temveč trerov-sko. Imetle lastnikov rudnikov se mora uooštevati že iz ozira na tujino: seveda se oa ne l>odo olačevale kakšne voine cene.. Treba se ie oa vora-šati, če dovoliuie finančna moč države takšno iznreniembo. Tudi s Dre-tnofom mara država v svetovno konkurenco. Z reformo le treba začeti, toda vnrašanie se. mora smatrati za Čisto cosnodrsko. — Tako minister. Oovori eotovo tako. kakršno ie stališče vlade, ki seveda nikakor nima kot neparlamentarna vlada nnbeneea voliva na odločitev teea vorašanla. katero stališče le oa važno zato ker kaže barometer. da se tyko izrazim. napredne desnicc v češki politiki ozir. v češkem crosoodarskem živHenra. »Narodu1 Listv«. glasilo kaDitallstične stranke, zna ° socilallzccin zelo mirno in zelo objektivno crovoriti. Debata o predlogu socilalizadfe bo ravno s te strani zelo interesantna in mučna. Z nio sc bo merila demokratičnost češke demokraerie. •A Soda! oa še nekoliko o shod« le-glionariev. Kakor som že poročal Je bil naivažneiši skleo levikmarskesza shoda sklen. s katerim se razo«5ča-to vse dosetlanle orvjtiizaciie legito-nariev in se ustanovi kljub različnosti nolit. oreoričanJ enotna legionarska orsranizaciJa. Tel odločitvi se mioisuie velika važnost. Tako oišelo »Socialisticke Ustv« v članku »Vrnitev legiJonariev k Masarvku«, da le obrat v vrstah lecifonarlev od praznega radikalizma, k stvariaioči delavnosti. od zasleoHenetra strankarstva k sodelavuosti In stronosti značilen ooiav iavnesa živiienia- Vzgled. ki so sra doli leeltonarS. n© nstane hrez odmeva v delavskem in soctial1 stičnem eibanlu. Tudi tu zaplapola nekega dne hreoenenie oo združitvi, po noven? stvariaječem oro^ramu ta no temeljitem obračunu z razrednim In ookitičnim fanatizmom. ki zastmolla celo socialistično gibanic. Dr. P—n. ložS sedanji poiožal Neitv5i}e gJeda Cat hi j samec »ih toSlcah. Ivo sta Lloyd Oeors« fti njihave oborožile. OenoraU Nollet, Bi»x- . odhaiaia iz dv»r«}ic, sta sc jal/a ham ki Maritl so podrodnosU o po- » resuo pojjovarjala. Gospodarstvo. Razna poročila. ProSS m bo vda. 1* Bcsosrada poroSn-#o: V IcroeSi, ki so btai k. Prottfiu, se N-k, da z. fVatie ne bo prisego! In rd O&orge ki !ond Cuiboh; za Ita-j l!k> grol Storma, grui Senkto^Loasare la i msbtki DoSla Torretia; m Bolgiio Jaapor h i Tbenntes; ea Japonsko Utt. Vsaka * ctJa ima dva tajnika, 2e prej ie Mk> skie- njeno, da s« piiveilelo tsrtmMnl strok ovn}*-lol .Vole tedaj, kactar W prišla na vrsto vprašanja, ki m tičejo raili stroke. P© »ckator® kralkUi besodaii Bnianda In po kratki nut-lasi diicvnega roda se ie obravnavalo vpra-Sanie, ki jc dalo povod skltcan^u kenferer-ce# uainrfrč vprašanje razorožitve. Vstoitbl so izvedenci, ki sicer za Francko Bartlmu martcl Podi, predsedmik raetlnarodi*« voia-Ske komisge ▼ Versaillesa, s eeneirakca Woy«:aiidoni kot adjutantom tor gcnernJ Nollct, predsednik kontrolne ^osuislje v Berlinu; ta A&sIUo goneraia VVEsoai ta Bto-ghaai, predsednik podkcw»lstje w razorožitev prt mednarodni kojrtrodni komisiji; m BelKS5o general Maslinco, načelnik gene-ralnesa štaba; za Italijo general Mariettl, zastopnik Italije pri mednarodni v«iaškJ komisiji v VersaSlesa. Marial Foči je podaJ kratko poročilo komisije v Versaillesu ad dne 30. decembra 1920 in Je potem obraz- tezilca in vendar z naivečto stvar- j nosdo nam predstavita Wendel vse j nalc »Ilirce«: nKhovo navduševalno ' oronagando. borbe z Madlari in ma-diarom nlihove usoche in naposled žalostni konec niibovega zastavonoše. Liudevita Oaia. Zlasti zanimivo le tu dokazpvanie. kako krivična le bila orel omeniena Marxova sodba rertkcionarstvu Hrvatov. Wendel ooravičtne borbo Hrvatov nroti »re-voluciionarnim Madlarom ne samo z narodnega temveč 5e bttll s oolitič-neea in socitalneea stališča in nrika-7n le tudi »velikega revoluciiunarca« Košuta v nravi luči. Poseben essav ie posvečen sib-ski »Omladini*. onemu duSevnemu pokretu v Voivodini. ki ie zrevoltici-kiniral Srbe tako. kakor te nekai let urel iliriizem zbudil Hrvate. Z veliko Ihtbezniio se bavi Dotem V. e n dol z velikim vusoslovanskim 5!:ofom Sirossraaverlcm. z očetom srbskega srta in režite mo-ele orodaiatl sladkor no znatno niž-iih cenah, netro se sedai orodala. Cena inozemskemu sladkorju te oadla tako niško da bi moeli dobivati inozemski sladkor no zelo niz-kili cenah, ako ne bi bilo treba za uvoženi sladkor plačati tako ogromnih oristoibin na račun carine trošarine in monopolne takse. To one* mcgočuie prodalaate inozemskega sladkoria d« nizkih cenah In vsled tesra tudi ne more priti ori nas do potrebne konkurence med inozemskim in domačim siadkortem. Pri tel priliki hočemo zadostno dokazati, kako so visoke uvozne carine škodili ve konzumentskim interesom. Vzemimo n. nr. siuča! s sladkorjem, ki te bil pon y d en neki zagrebški tvrdki 'xz Anglije: Sladkor nostavlten v Zagreb a k« 21 K: carina, trošarina, davek na ooslovni obrat pri lesr 12.80 K: moncjolna taksa za kg 8 K: druei stroški 2 K. Sktmno oride kg na 43.80 kron. Ta sladkor bi stal torei v oro-metu na debelo okroglo 44 K. Ako odliltemo carino monopolno takso in trošarino 1w stal k* sladkoria v oro-nretti na debelo 23 K. torei 50% ce-ne>5e. Ako tei tenttrlini ceni do 44 K prištejemo Pri prodajalcih na drobno 27c razgube pri tehtanju hj priraču-namo samo 10% na račun dobička, kar obole znaša 5.20 K, bi moral torei stati slidkor oikroirlo 50 K do-čim bi obratno — odštevši vse državne davke zna5ala cena okroglo 30 K kg. Ko bi motri! torei izkoristiti sedanje padanje cen sladkorja v mozern-stvn in uvažati ta ceneni sladkor brez nliičania kakoršnihkioJi državnih daiatev. bi mogli doseči ogromni nad sladkorni^ cen in mogli bi. kar te še mno£o važnelše. nanravid domače-nw sJadkori« tudi veliko konkurenco. Vsled kokurence bi bite domače tvornlce n risi 1 tene znižati sladkorne cene. ki sn nesorazmerno in neoora-vtčeno visoke. <: ! ' W '+ Na munga vpraSanla zlede posojil Wv5o Avstro-Ogrsko oblavtja generalno rcmiattrtjstv* državttfh dolgov: Po CSeaa 206 mirovne posodbe * Avstrijo in ftenu 188 mirovat r^S^dbe * Madžarsko naSa drfava ni pcwM>!a In tnS>ah mirovnih pesodb. + 2a železnico Brcilce - Novo mesta. Brod 90 posredovali poslanci Jugoslovanskega Jcfcrtm pri žete«, ministra, ki Jc -obljuba, vse potreboo akrenttt. + Nag železniški materija«. Akoravno Imamo precejšnje število vn*ow»v In loko-motlv, nam to ne teoristi mnoffc, ker Je otare« 70% tega mntaaljala nouporabUlvega. Po remizaiJ se nahaja vse polno pokvarjenih tokorootfv, po rajnih postaja* pa ne-kaj tisoč tovornai in nerabnih vozov, ki •vedno bo4J razpadajo. Na Ce<o Je Mo odposlano v popravilo vcCje število lokomo-ttv. Večlua Jft ie btla v takom stanju, da Jih ni b'to m&soCe popravltt. V edom lanskem letu nam Je poslala CeškoslovaSlia * nazaj samo nekaj teh nekolike popravlje-| nlh lokomotiv. Na Madžarskem so rmh lani | popravili veC nego 160 lokomotiv in lopo Stevfio tovornik vagonov. Se ta mesec hna dosjHstf to Madžarske 20 osdmBi vozov. IioljSe je torej ga nas, abo dajonio žoleznl-So matcrijal na Madžarsko v poprava©. — Dolegatt madžarskih tvornic so nedavno zahtevati, da se režijski pripomoček povita In da naSa držav« takoj top4a5a tovarniške delavce, čeprav bi bila po dosovora dolina to storiti Se-ie po prevzetju pop^avlle-ath vaaonov bi lokomotiv. NaSl ddeigald w pni stali saui« oa }2®laičai!{e jw4ovJee ddav.* skih plač In na dobavo 430 vajronov pr»« m osa meseCmo. Ker Madžari s tern niso za. dovoimi, ie nevarnost, da se najii 'uodo re-mize Se bol] polnile in da bo števSo po-k var jenih vagonov 5e naraSCalo. + PromeJ u:cd Novim Sadom In l’e-trcvaradlnoB! dmct meti tema mestoma, 1« dobS podjetnih Eeci dovoljenje, da sme vzdržavatl promet e motornimi čolni. "i" Jugosiovansk« družba za gr-’ilbeal raaterljal Ib poljedeLske stroja. NaSl Izseljenci so ostu»vali v Clevelanda v državi Oblo delniško družbo s temeljno elavnlco 1 milijona dolarjev za proizvajanje erad-benesa materijada po uaJnoveJSlh metodah amoraratrske teJuiike ter m fcsdetavo modernih poljedelskih strojev. Družba stoM pod zaSčlto In garancijo države Ohio ter Ima to prednost, da računa samo na mala delničarje, tako da bodo delničar# !a>htoo tudii dela vol. Družba bo svoj delokrog imet* v JuBostav®, njeno središče pa bo Zatreix Deleeafti te dražbe so bili pred kratkim v Zagrebu, od koder so se odpeljali v Beograd, da se pogovore z vlado o realizira, nju teto načrtov. Na velik om prostora nameravalo zgraditi najprej eno, potem drag« tvoraico itd. Kakor s.mo ie ogncnfti, se ba v teb tvomicah tedelovai gradbesd materl-Jai in pa poljedelski stroji. Dmižba upa, d I. februarja t. I. dalje v pisemskem prometu z omenjenimi državami mednarodne pisemske pristojbine. — Novinarska vest Glavno uredništvo •Edinosti« v Trstu !c prevzel dr. Etuieibert Besednjak. ki je bil prej Slan uredništva •Slovenca« v Ljubljani. — Nova slovenska revija. S februasjem iafine tzhadatl v Liutrtjanl revtja »Njiva*. Urednik H bo dr. Vladimir Knafllč. — Teloforfskl Imenik za Sit. venijo. PoSmo I« brzojavno ravnateljstvi) v Ljubljani je izdalo »Imenik telefonskHi naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji t tor lih odda Interesentom preti povrnitvi nabavnih rtrnSkov t. J. 4 diname ra Izvod. V LJ»t>Uanl in Mariboru jih prodajata tamoSttla Klavna poicna' urada, nadadje Jih prodaja'o tudi postni uradi Celje, Ptuj, Tržič In Kranj. Intercseiit! Iz drugih krajev naj na-rače Imenike P-n gospodarskem uradu f>oit. m brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. — O Čekovnem uradu t Ljubljani dobivamo neprestano pritožbe. Stranke nam tožijo. da ni tirajo nikakih toč n ib podatkov o pristojbinah, ki jih vračunava čekovni urad. Pred par dnevi v nekaterih Ustili p« tajirifrtvu ček. urada objavljen razglas je bfl napaden In kmatn zopet preklican. Zato pa Izrabila svoje mesto v to, da spravlja v varno krflo čcfcovnojra urada kot name&čen-ke orlice. V polni mer5 se prWrwSit|eino mnenju enega izmed naših Izvestltefclev, da Je čekovni urad zadnji, klor bl sc smela ugamtaH politika. Vanj spadalo 1, in edino 'e strokovno tzvežbane moči. — »Nedoslednost.« Na tozadevno notico v »Juaoslavfji* nam poroda finančna delegacija, da se od rente v noiitinatni vrednosti 3000 K ljudski Soli v Mošnjah sploh ni predpisal za pretečeno desetletje nikak prt-stejbl.Tski nadomestek, toroj se tudi v tekočem letu ne more terjati, — Omejitve, omejitve. Naše prometne razmere na železnicah najbolj osvetljujejo neprestane omejitve. Skoraj vsak* teden imamo drugačen vozni red. Enkrat se razglasi normalen promet, takoj nato pa omejitve. Ljubljančani smo že vajeni, da se prod vsako vožnjo osebno informiramo na kolodvoru. Kaj pa ljudje, ki imajo po več ur hoda do železnice? — Umrl Je v Kočevju vpokojeirl profesor m Sodskl svetnik Jos. Oberfdlt,. Pokojni !e bil duševni vodja kočevskih Nemcev, med katerimi je deloval celih 33 let — Kriza v domači cementni industriji. C cm en trta tovarna v Židanom mostu ie 'Je od sredo decembra vsled pomanjkanja kosovnega premoga reducirala svoj obrat na polovico. Sedaj Je Se zadnje trt peči ugasnila, tako da bo dalje časa njenih 250 delavcev brez zaslužka, Lar se tovarni ne posreči kjerkoli dobili potrebnega kosovnega premeša. Deželna vlada za Slovenijo (oddelek »a premog) nakazuje sicer dnevno iz Trbovelj, Mirne In St. Janža po 1 va-son kosovno;:a premoga, a to ostane le na papirju, ker tovarna že od 15. decembra iri dobila niti enega vagona. Vsled tesa Je bilo ravnateljstvo prisiljeno zn nedoločen čas ustaviti ves obral. — Cementna tovarna v Zidanem mostn je vsled modemih naprav v stanu Izdelati dnevno po 7 vagonov Portland cementa, za katero količino so potrebni dnevno 4 vagoni najboljšem kosovnega premoga. V prošlcm lotu je dobivala tovarna dnevno vsaj po 1 do 2 vagona Iz Trbovelj, Mirne in nekaj tudi lz Krmelja. Tako 3e mogla vsaj nekoliko vagonov parfland cementa Izdelati to svoje režijske stroške kriti, v tekoč ara letu ne4more deliti niti to količine. Cementna tovarna Ima že sedaj do 600 tvfcroBBiv šaro®, n ko bo stavbna sezoaia začela cveteti, bo tovarna naravnost bombardirana z naročUl. Poouoč JI je torej nujno potrebna. — Zveza sladkornih tvornlc kraljevino SHS v Beogradu bo prodajala odslej sladkor domačih tvornlc Izključno le trgovcem (»roslstan) kolorrijalnega blaga ter Industrijskim podjetjem, ki prklelavajo sladkor. Kupci se opozarjajo, da se tozadevno obračajo neposredno na Savez fabrlka Seče-ra kraljevine SHS, Kralja Petra utica 30/32, Id dajje vse potrebne Jnformacijo. — Nesreča pri plavljenju hlodov. Orod-n!k Ivan lz Nov* Štifte pri Celja Je plove! po reki Dreti hlode. Pri ravnanja h&odov ga je en Mod zadel na levo «0£0, tako hudo, da le moral v bolnico. — Bitka v gostilni. Janez Povž, žagarski delavec fz Domžal, Je 23. L m. pefl v gosi žimi pr! v Ihanu. Tam se Je itauajalo tudi v*1* domačih fantov, med njimi Leparj&v iz Hrastja ia Jožef iz Sneberja, ki sta gledala PovSta cel večer bolj po strani, dokler se ni začed mnd njima prepir. Navalili »o na Povža v»i, n i noži obdelaii po hrbtu in desni raeri, poleg teca sa na po celem životu pretepli tako hudo, da se Je moral podati v bolnico. — Naisi so Je pes bede barve s dvema rejavkna lisama tar z ruja vi ml uSesl. Pe* se Je tiaSeJ 17. t. m. DoW se v KudirSko 4 pri Helool SteWo približno 20 koroških Ncmccv. AH bi se ne dala na njih uporabil a tl metoda »zob za zob?*~Ako tudi to ne bi pomagalo, potom bl se za vsako nasU* sivo proti našim ljudem na Koroškem pa5 našeS proti Nemcem v Jugoslaviji primeren protiukrep. Ako bomo pričeli nomško-ko-roSka baitiarstva tako plačevati, bodo na-51 ljudje na Kwo5kem Jemala »Me dihali, n mn smo nropričartL Mariborsko preblvafetvo. Zadnja popte prebivalstva mesta Masrtbor* Izkazuje s 1. Januarjem t. 1. 32.968 oseb. Voja&ko-taksnl obvezancl letnikov 1885 do 1897 so dolžni, da se najkasneje do 31. i m. Javijo mestnesnu vojaškemu uradu radi volaške takse. Umri Je dne 24. t. m. po kratki bolezni oteajni taJnTt tukajšnjega okrajnega glavarstva. Franjo Volčjak. ZapuSča vdovo ta 4 nepreskrbllene otroke. Mariborska zima. Po zadnjih pomte-dansko toplih dneh Js v noči od ponedeISca na torek pokrila mesto in vso okolico zopet sne&ia odeja. Tekom torka je temperatura od 12° C padla pod ničlo. Mostno kopallSčo. Od 27. t. ra. naprej bo mestno kopališče obratovalo le v skrčenem obsegu, In sicer ob četrtkih, pelktti 'm sobotah. HBSo na Aleksandrovi cežtt 5«, kfler Ima Hausmanninger svojo klet, (iri pa njegova last. kakor so pomotoma poročali Hsd) la Jrapi naš trgovec Serec od Viljema Bavla. k! }e brat lastnika krapinskih toplic. Koroško. Prof. dr. Mišič izsman h Koroške. Celovško okraino glavarstvo ie ii-ffnalo iz oistne^a kraia Borovlje in Iz cele Avstrije prof. dr. Fr. Mišiča, bivgesra ravnatelia meščanske šole v Borovljah. To ie tako nezaslišano kr-Senie mirovne oocodbe. da mora enersično na&toniti ii"5a osrednia vlada. Pod svobodnim 8olncem“ na Koroškem, lz Korake nam pišejo: Dnevno prihajajo preko meje iz Koroške obupne vesti o nasilstvih. ki presegajo že vse meje. Nemčurii so se z vso močjo svoje maščevalne podivjanosti pod zaščito oblasti vrgli na mirne Slovence. Največ# ovaduhi in denuncilanti Slovencev so takozvani kranjski Korošci n. pr. Ljubljančan Kuri Deschmanu, trgovec v Železni Kapli, ki je cel čas pred plebiscitom s svojo nentčui siko hčerko agitiral za Avstrijo ter psoval Slovencc Korošce. Kakor je znanp. potuje on ali njegova hčerka večkrat v Ljubljano; gotovo se bo našel tam kak zaveden njihov znanec, da poskrbi za primeren sprejem. Enake nemške zasluge na agitacijskem polju si je pridobila Kra-njica gospa Alojzija Gross roj. Mejakova. rodom iz Mokronoga. Id je posebno zadnje dni pred plebiscitom uporabila vse svoje duševne io telesne zmožnosti za nemško propagando. Omenjena gospa ima za vsakega zavednega Slovenca primerne nemSke psovke. — Kakor lovski pes preganjajo nemčurji najzavedaejše Slovence. Tako je bila M. Kogoj v Lobniku pri Železai Kapli demaicj-rana, da je rekla: Jugoslovani pridejo še nazaj.“ Kogoj Se bila brez dokazov obsojena na 3 mesece težke ječe; kazen mora nastaniti vkljub temu, da je po v vojni padlem možu vdova, posestnica s 85 lefcujm očetom ia 5 pod 12 let starima otroci sama na obširnem svojem posestvu. Posestnik in godec Franc l^uSnik pni Železni Kapli, se je pol ure, oddaljen od sosedov učil na godbeni inštrument. Slučajno ga ic ruk) neko ftemčursko uho. da.le baje pihal na godalo ..Hej Slovane." Radi te svoje predrznosti čaka godca stroga kazen. V hrepenenju in priča- kovanju čakalo tlačeni Slovenci na Koroškem osvoboditve imod ..svobodnega solnca*1 mačehe Avstrije. ljudsko Štetje. Popisovanje prebivalstva, domače fl-vlnc In staitovanjsldli hiS te prične v Ljubljani 28. januarji 1921. Vaak popisni komisar hna lejltlmacijo mestnega magistrata. Stranke, ki znajo dobro pisati, morajo popisne pole same spolniti, opozoriti pa le treba že sedaj na sledeče: 1. Na vpraJaBje o dnevu, mesecu ti letn, kedaj Je W1 kdo rojen, Je treba vpisa« najtočnojše podatke. Glede osebe,-kil bl na to vprašanje ne bl ved da točnega odffov.o-ra, naj sc popisovalec « tem prepriča It ifojstncKfl lista, lzpriče^ ala, delavske arfl člaaslce knjižice itd- 2. Na vprašanje kje |e kdo roScn, te mora posebno paziti, da bo kraj rojstv« označen točno In razločno. Tudi za tujce ie troba vpisati v kateri občini — okraju — (kotaru, srezu) tn okrožju (županij!) se 4o-tičnd kraj nahaja. Za državljana tujih driav js treba vpisati tudi državo. 3. Na vprašarjo o državljanstvu se za državljane kraljevine Srbov, Hn-atov in Slovenec v odgovori nn ta naCia, da se U •natisnjen! odgovor podčrta; za tuje državljane pa se vpiše Ime države, ki }! dofclčiu*. osoba pripada; za osebe, k1 imajo opcijska pravico se podčrta besedo »neotBočejio*, 4. Za materni šezik se sme ..aulsati samo eii Jezik. Za otroke in neme s« zaznamuje kot materni Jezik, Jerik rujih starSev. DruaJ Jeziki, ki Jih kdo govori Se pole« maternega jezika, se vpišejo v posebno ko-lono. Slrankc, k! Jjl same ne bile dovolj pls-roMvaJstva to Sivine. ROPARSKI UMOR PRI PLANINI. — MORILCA PRIJETA. Poročali smo že, da je bil zvečer 10. t. «t. med Planino in Strmcem tirrtorjon tn oropan IfJetuI mladenič Al. Jcnčdk iz StTin-ca. Poročali pa smo tudi, da Ie ljubljanska policija prijela nevarnega tara in roparja Andreja Pelanca in ITletnesa Autcma Zrimška lz Dobca pri Cirknlcd. Pelaji Je bil obdolžen, da Je razim dmsrUi tatvin k« ropov pokradel v WhidisdtgrJUzovl Zasl na Planini ta 100.000 K Jermenov ter pobegnil preko meje. Zavetje J« doba pri ZrlmSfcovib v Dobca. Od taro Je v obeh d rž a vasi kta-dei in ropal, z nakrad«iiima stvanmi pa tl-hotairlijaiJ ta v eri žil. Ko sta bila Pelaa in ZrlmSek v Ljubljani prijeta, dobili so pil prvem oforo« 16.000 K tn razne zlatnine, pri ZrimSku p« 2000 K, o katerih J« trd1«!, da mn Jtti j« Pelan podaril za zahvalo, da |e smel prt Zrlmikovlh prenočevaU v hleva. Prvotno sta oba vsako slabo delanje tajila, končno pa je mladi Zrimšek pri policijskem ravnateljstvu priznal, da sta s Petanom Izvršila roparski umor nad Al. Joa-čokom. Pripovedovaž Je, da sta se dne 9. t. tn. s Petanom dogovorila, da (trest« proti PJanitil ter v tozdu ustrelita ln oropata prvesa potnika, Id bo »md Icto iivlito. Od doma sta ila v noči mod 9. In 10. t. m. V mrafcn drugesa večera sta v sozda nnd Planino čakata na žftev. Približno ob 6. uri Je pripeljal nesrečni Jenček z dvema voloma vprežen lojtrsJd v*h po cesti. Napadalca sta sa čakala skrita za bojo. Ko le prtvasH Jenček vStric hoje, Je Petan petkrat n strašil vanj ter ga smrtno zadel. V mrtvecu je 5eie Petan »poze. t sina svo-jeaa *oseda. Mrtvega Jenčeka sta pdožIU ▼ jorek ob cesU, * volorca pa sta se odtekata v Senožeče, kjer sta prodal« voi to vola nekemu eostlteičarju m 6200 ttr. Po kitp6W »ta Sla domov, od tam pa v Ljubljano, da zamenfota denar, — Končjio It tudi Petan priznal fločta brez n;»jmarti5c»a kesaitjft. IZ MARIBORSKJ‘1 ODVETNIŠKIH KROGOV. PiSoJo nam: »Maribor moramo nacljo-natno te Iralturno Ide pridobiti. NemSkl prevratni element ie treba v Interesu države potlačiti ali ea vsaj držati v stralia pred državno avtoriteto. NainevaraejSi la ua|mo5neJjy faktor v tem ozira pa so neni-Bd odvetnllti. ker »o oboroženi i vsem orožjem v takoaiti okvir stlsujenlh protl-držiivnfli sredstev In kor v i>olltlčnl borbi proti Sto\'oncero poMiaJo vse naSe slabos-ti. Pokazala pa se jc na?.a suženjska bolezoa ravno v tem, da merodajni !;Jrtoril niso Imeli pogmiia, da bl zaprti pisarne tem najbott strupenim poMti&vhn SkodUJvcem naSeea turoda pred in med vojno, kako* so dr. M p* v laz, dr. Orosel, dr, Jorltsch l dr. Naši člnltelji a!so ImeM toliko nanodna-II« ponosa* da W uvideli, da nl mogoč« btročati z»5£We državljanov proti držaiv-ulm Odvetriflcom. Nemci pa so takoj po plebiscitu edinem« stov. odvetniku na Ko-roi&om takoj zaprli plsuroo. Krivda za nišo malomarnost pa zadene tudi v«o mariborsko slavonsko Javno*! In vse potitrčne stranke. Nedavno Je dopuatila odvetoiiška zbornica, da se ie naselil v Maribofu nov jiemSki odvttnik dr. Blanke, d asi Je Maribor že pote odvetnikov In dasl mora odvetniška zbornica uvideti, d« so naseJJova* nja neniSkUi odvetnBcov taed nami le aem-Ska reakcija proti naS&rmi stremljenju. •— Se voCji narodni srdi ie '-»II. da se Je dovolilo nalOssabnejšemt« janičarju dr. Kupn*-Jtu zastopati naSe drtavtlane. Dr. Kupntk Je psoval SlovetK« a KiVaigsraftrdeir«. Haan-nieldiol>e« Itd. Povsod drugod bl a« prvi dan osvoboditve .pognati z bičem Iz države, pri nas pa aovore siovenskl odvetaikl * nlim nemStio, a odvetniška zbornica ma gotovo dovoli, da kupi pisarno svolega Se* (a dr. Mravlasrsa. — NaSa pasja ponižnost se zrcali tudi v tem, da je nekj sSovenskl odvetnik v Mariboru sprejeJ za koncipl-Jenta Nemca dr. Hansa von Hollesjha, k! splrth ne zahaja v pisarno, t&muč sedi na svojem posestvu v Kamnici. Ko pa bo do* kazal leta svoje »prakse«, bomo Imeli v Mar^pru novega nemškega odvetnika. — Da naS nezavoden kmet redi nemškeua tr-SW'ca tn nemškega odretoika, to pa Je Sak znano žalostno poglavje, saj ne vidi pri razumništvu dobrih tffledorv. Od odvetniške zbornice zahtevamo, naj takoj ln od- ločno odpravi Škandalozne razmerol Spori in t mistika. Šport Stev. 4. ima sledečo vsebino* B.: Drsalna tekma na Bledu in naš drsalni šport. Teki ne v drsanju. — Tekme v san-* banju. — Plazov!. — Smuči. — Rud Bad* Jura: Smučarjeva oprava. — Zimski spori, — Nogomet. — Tenis. — Avlomobllisttka, — Avijatika. —- Služb a ne objave, — Razna* — Cena posamezni številki 5 K. Priporo* čarno! Sokolstvo. Gledališče io glasba. Gledališka knjižnice. Gledališka knjlž* nlca Jo pravkar Izdala Gogodjevcff-i revi. zori« v klasičnem prevodu Ivana Prijate« IJa z avtorjevo sliko. Gogoljevimi 'astno« ročnimi risbami, Hterarntrn uvodom, razni« rod ormkami Itd. Devet pol obsesaloča m moderno opremljena kaj«« bo dobrodoSi* našim večjim ta manjšim odrom ta se bo dala rafrftl tudi pri Solakotn pouka. Stan* 32 K. — Gledališko knjižnico, to bo v krat« kih presledkih prinašala vsa za nas važna dramska dela prljiueiiem lepe književnosti te gtedaiižfte umetnosti naitoodoje priporočamo. Pokrajina. Zadruca rokodelska ln sorodna obrti v Zlrafc na-st«inte interesontom, da s« vrlH pomasalska preizkušnja za vse obril 20. svečana 1921 v prostorih obrtne nadaljevalne šole v žkrah. Prošnjo se vlagaj* ptl iJružnem načeistvu, Ig Mežiške dolino aam pEedo, da s« vsa ofataivja v časoplsth napram koroškemu beeuooa Miiller«i bot bivšemu tobačnoma Klavnemu založirtku v Pleiieriiu le Izliv osebo* maščevalnosti. Očitek, da je Mutle« tlliolapn tobak v Avstrijo, Je velika krivi« ca, ker si M. ni nikdar pridobival premo« Zen ja z mazanimi zaslužki. Dopisniki ho* čejo s taki* natolcevanjem odvrniti s us« od tam. kjer rea — srardl Ali s« ujema i načeli sodlaJn« demokrrdle, d« se odrotal pravica do ttvHt«}« korrAta be*tmc»Hi, ki »o izgubi!! vso, eksistenco ta domovin« tar najdejo za s\xde vefiikt žrtve povsod sai»rta vrata, dočirn se nedomač!«! fnast{J| la bosatU«. \ St. IB t 5tov. Goricah. Pod nasl, nov, 1920 prinesel veat o nekom ueničur« skom trožnBtu W. Kakor se nam poS;»nlu« Je, orožnik, W bi otteovarjal dotrčncmn po* pteu sploh ne obstoja. Dopisnik Je totevd mls’J na nekega Ehrticln, ki pa le «n»^ž4 leta 1920 v Vuzonftci na Štajerskem ^ » Sokol I. Sestanek članstva za določitev kandidatne liste za društveni rečni občili zbor se vrSl dne 27. t. m. ob 20. zvečer v društvenem lokalu Tr* Tabor. Sokol I. Redni obča! zbor s* vrSl 30, t. m. ob 9. doipoJdne v veliki dvorasu Mestnega doma. Z »sirom na važnost tega občnega zbora, ker so bb sklepalo o zelo da-lekosc2:dti pretlloAiii in delu v letoSujejn letu. .vabi na nbltno udeležbo odbor* Mali oglasi. j Proda m: POZORI MESARIJA POZORI ■ Lepo opremljena meaarija v večjem trsia Štajerske m da v'najem. Naslov pove ttaraj v* »jttcoslavljet, 141 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM na prometnem kraju pri cerkvi v tr*n "$4 odda. Vpraša sc na upravo »JusoJarije« pod *caovo predm>3t 1U BAKRENI KOTEL h »tare balcravtee, t vsebino 135 t, zelo do* bro ohranjen, s cevmi tri velikim kl<^»uk3«j|. na prodaj, htteresenitl se naj obrnejo w naslov: »Kote!« Sv, Trojic^ v Slov. goricah po J*n »ležeče. 146 TURBINA NA PRODAJI 24 konjskih s.H, 2.60 piidca vode, v dobrem stanju, takoj za preotaaritev sposobna se proda. Naslov v upravuištvu »Jmoslavlje^ DVA VAGONA PODKEV »nasmke »Pudeil« vsdh velikosti »e dobavi lk Maribora. Franc Grimm, Cmurck, Štajersko IV. 17. 14« Službe: BOLJ PRILETNA PAMETNA KUHARICA se Išče, ki bl Imela veselje tudi na vrta vredovad In sploh gospodUistvo peUati k mali družini dveh oseb. ZaStopM bi se mo« raJa tudi pri žlvtni. Plačilo po dotrovoru. Nastop lahko takoj. NasJov *e zve pri nora« •vi »Jcffoslavije«. 133 IŠČEM ČISTOKRVNEGA PSA pasma »Dachs« v »vrbo oplomeottve. Cew njene ponudbe na Dragar, postaja Laze. 148 REZANJE DRV Z MOTORNO 2AGO L. Ilcršič, Ahadjcv« cesta 10 CTrantvajsk* postaja: Sv. Petra cerkev.) 124 IŠČEM GOSTILNO V NAJEM AU NA RAČUN, če mosoče v Litibljanl ali bližaR okolici. Cenian* ponudba pod »Gostilna« na upravo »Jugoslavije«. isu DVA MLADA INTELIGENTNA URADNIKA žalita marala z dvema sospodlSinama v sta« fostl do 22 let v svrho zabave ln skupili nedeljskih Izletov. Dopise se prosi p-jd »JoSkift in »jvrh« tia ju^ravništvo tesa ti-« sla. .na 22. štev. M. ?4vgco: Kraljev vitez. Zgodo v Inski roman. (Dalje.) iKdo ve. ali ne Dreti, tudi nii?« »Gizela-ie nenadoma' zajokala. *Kdo ve ali ni že umrla od žalosti in eov-ia. zaouščena. brez žive duše. ki bi io neeovala in tolažila. Muke moieea očeta ki zdilmie v Bastilii. so strašne tudi zame: toda nesreča moic matere me tare boli od vseea... Povoite. cosood: mari ne bi bila naisnia stralionetnost. ako bi rešila sebe in zamistila nio? Ne. ne brez tile ne morem misliti nase. brez nje sc ne eanem nikamor, mafrari. če ini zdaile udari smrtna ura,« Pritlikavec ie ihtel. Prvikrat v vsem trrešnem živlienfu so drle solze mi nieirovjh licih. *flva!a. srospod,« ie rekla Gize-la ozr.ši se vani. »livala vam ne le za vaše svarilo, marveč še beli za solze ki Uh daniiete nesrečni Vio-litti!« Zdelo sc ie. da Lorcnzo ne sliši teh ničnih besed. »Petemtakem.« ie izDrecovoril. »bMisti. lei bi vam vrnil mater, rešil nieno in vaše živlienle hkrati?« »Boe mi ie Driča: da!« ie vzkliknila Oiiela. , • »Ob. daite. recite Še enkrat!c Je zaihtel »ritlikavec trcnetaie. uPono-vito besedo, ki dvi?a aioto dušo iz teme v svetlobo odnuščania!...« Uirenzo se ie zgrudil na kolena. Brezmeino začudenie ie napolnilo (lizelino dušo. Bliskovita sirnima ki io ie bila Drešinila malo urei se ie začrtala iasneie: toda snet io ie zavrnila. Ponovila ie: »Da. Botr mi ie Driča, ki vidi v moic srcc: kdor h* na in združil, ti rešil niei in meni živlienicl« Morda ie klečal Lorcnzo nekal minut. Trenctaio od shitnie. ki ie Dostavila vse sclasnoiša, se Olzčlfi ir ti ni unaln ozreti nani slišala ie lc ihteme skriviiostneca bitia ki ie ležalo nred n id na kolenih. Ko ie Lorcnzo vstal. ea 'c komai snoznala. Nekakšna vedrost ic bila razlita do ncsocincžcvom licu. in tudi ickal ni več. »Madame.« ie deial. »dovolite mi vDrašanie: •c.te li bbeati? Reči hoteni. ali imate dovoli denaria da se vam ni bati stiske? Vaše nrerno-ženie bo srotovo zanlenieno, in -«-« »Oh, da bi bila revna z materjo vred! Toda oomirite se dobri mož. Samo v kleteh našesa aradu ima oče skritih trjstotisoč liver v zlatu. Približno toliko iih leži, v kleteh Gostilne. ki sem io oravkar omenila. In v hiši Mariie Touchetove v Pro-earski ulici, »e si>ravl.lena enaka vsota«. »To miDOvednietc meni. neznancu!« »Odkar ste lokali z menol nad moio materto niste več tuiec same! Boe mi ie Driča, da bi dala rada vse j to bogastvo tistennf: ki bi mi Dokazal nsmiamšo sled!« * Ijorenzo se ie zamislil »Sovražil sem človeštvo,« ie zamrmral mi sebi »kakor da ne bi en sam takšen amrel odtehtal vseh demonov, kolikor iih hodi do zemlii! Poidite z mano.« ie oovzel. »Poidite, madame. Ne vnrašaite me ničesar zauoaite mi. Peči vam morem in na zveličante. svoic duše vam nrisežem v tem hiou le to. da ne noidetc iz Pariza brez svoic matere.« » Gizela le uoblcdela- in viknila nresimlrvo- »Oh. vi veste nekai o nji!.,. — Vi veste...« »Ničesar nc vem.« ie rekel Lo-renzo. »To vem da ne morete ostati v tei hiši niti, minute več: in da nc nridete iz Pariza brez volvodinlc Angoulčinske, sem vam prisegel!« Gizela ie treoetala. Čutila ic. da ve pritlikavec več. tiesro ii priznava: ter drži nieno usodo v svoiih rokah. *Da poidiva,« ic detala vjročič-no. »V očetovo in materino rešitev te treba predvsem. da zatrotovim svoio lastno prostost. Beživa iz*tetra dvoiea«. Urno ise ie zavila v Dlašč. i>oklW ca^a hišno, ki ic urei vodila Lorenza ter krenila brez premišlievanla za za niim. Pri Novem mostu iih ie Čakala kočiia. »Vstonite. madame!« ic rekel vodnik. ^ Gizela sc ie zdrznila. »Na rešnii zakrament sc vam za-kliniam madame. da se vam. ni bati ničesar.« , Gizela le sedla s svoio soremlie-vavko v kočiiO. Lorenzo. ki ie stal še na cesti se ic skloni! k tiri ter zamrmra!: »Vedite še nekai: iutri zarana do-iščem nekoga, ki premore sam s svoiitn mečem toliko kakor Concini z vsemi svojimi bc-riei. Ime mu te vitez de Canestaue!« To rekši ie Lorenzo zaprl kočijo, vzocl sc na sedež zraven voznika in mu velel ooeuati. Gizela na ie vzkliknila ob nieffovih zadniih besedah ter skrila obličie v dlani... Voz se ie kmalu ustavil. iMadame!« ic zavrnila hišna orc-strašeno. »sai tu smo v Proearskl ulici komai nct korakov od vaše hiše! Oh. čemu ste sc zaupali čarodejen!« Ta hip ie Lorenzo odprJ. »Izvolite počakati dve minuti,« ie rekel pritlikavcev clas. Začel ie trkati na vrata jmstllne nri »Zlati rački«. Okno se k) odorlo in zaspan ženski clas ic* vorašal. česa da liočeio ob tako noznl url. »Prinesel sem vam deset zlatnikov. ki vam iih doleuiem. eosoa Leonarda!« ie rekel Lorenzo. Leonarda ea ie morala sooznati do ffovoricl zak a i okno sc ?e tfanrlo in ženski koraki so nado pridrsali do liišmh duri: klluČ ie zarožlial in krčmarica ie stopila s svečo na nrasr. Lorcir:o ie stooil v vežo tor ostal v nii pet minut. Gotovo le dalal Leonardi navodila. Nato se ifi vrnil in j ukazal služabnici nai stopi v izbo in tam počaka trosnodično. Ker ie Gi-zela pokimala z sdavo. ie ženska ubo-• CiVla. čenrav nerada. Pritlikavec pa ie stonil v kočiio ter sedel Gizeli nasproti. • »Madame.« ie deial. »ta voz vam ic vso noč n i razDolaco. Pooebo vas kcrporkoli. v Mcndon ali Kam drucam. Vem. vem da brez matere ne zapustite Pariza: baš zaio ura-vim. da vam ic voz na raznotaeo... In zdai. madame. vam norečem zbogom. Verietno ie. da sc ne vidiva nikoli več. Preden Da se .razstaneva. bi vas orosil dveh stvari.« »Govorite, dobrotnik nioili ic dc-iala Gizela z drhtečim clasom. »Ako ie izDolnitev vabili želia v moii moči. vam io obliubim nanrei!« »Oboie ie v Vaši moči. madame. In zato orisezitc da mi ne odrečete izpolnitve!« »Na moio mater!« ie obljubila uizela. Pritlikavec ie pomolčal, upirale pogled v nično iiubko obličie. ki ea ie medlo obsevala luč iz odnrte co-stflniSke veže, . ^Prva želia« le izprearovoril nato. »ie docela notroina. Ako vas obvestim čez kai dni ali maeari-že noeol-šnio noč — kakor hitro mi bo Dač samemu znano — in vam ndznačlm Itrai. kter najdete svoio mater Gizela le trenetala. Srce ii ic pokalo od nemira. » — obliubitc mi,« ic povzel Lorenzo. »da zapustite nevarni Pariz, še tisto uro. ki vaiu združi!« »Oh!« te vzdihnila Gizela, »samo dalte da nanoči ta blasroslovHcqa ura. Da vas bom uboeala od srca!« (Dalje prib.) Lesni trgovci! Vdor Jeli dobro v Banatu prodat! re-ttrn in tesan les, naj to obrne pismeno ■ vKudolfa Tclhairb, Vrta«, Bauat^ kateri je pripravljen one-j njeni les \xett v l.oir.it/on. Obvestilo. Obve3i.(ava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, .da sprejf-.uiava nova dela in popravila po najni).jlh ccnali. Gotovi tevlji v v.alogi. Tuiiotovski Čevlji lastnega Izdelka. Ant. !n Jož; Braj er -Kapele I Ljubljana, TurjaSki trg (Breg) it. 1. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrtfko: pleskar in ličar m s « S ►. s Cfl IGO GRUDEN’ TS S - 8 Mavec-gips Edina razprodaja Stanzer specijalnega gipsa za SHS. Ea 100 kg inkl. vreže ab vagon Ljubljana nudi Kosta Novakovič, veletrgovina n? a v ca - gipsa, Ljubljana, Židovska ul. 1. Alubaster I za zobotehnike § 220 K Aiabaster n S za modele p 180 K štukatura 2 za elektrike 140 K Tone Malgaj, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. 1041 m m m\ m m m Parna žaga Fran Ravnikar \* nciln! teiar«hl mojster LJUBLJANA, Linhartova ulica Stav. 25 kupuje po najviSilh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdiu^^parcele, B * m lil m I manufakturo« trgovina na debelo Uubllana, Sodna utica 7* Ml P. t. občinstvu ee priporoča na novo ustanovljena tvrdka 7. nieS. bi a pore MIHAEL V1NTAR v NOVEM MESTU. Zmerne cene. Totna postrežba. L F. BRUHAT LJUBLJANA —5» Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25, , — --------------------- Uacchiavelll: „Vladar“ Poslovenil Abditus eena brož. . . , 20 K vez. . . , . . . 25 , A. S. Puškin: JiKOVA D A M A“ preloiil Dr. VI. Borltnlk cena brofi. . . . 10 K J. Glaser: JoveoUa narodna lirika ' cena bros. ... 25 K vez, j . * . . '. 30 , Dobe se v upravi »JUGOSLAVIJE«, Ljubljana, Marijin trg L. ŽDE3B: Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Marijin trg Štev. 8, Wolfova ulica štev. 1. Nltnl Čekovni ritno II. 11.833 Ttletan Jter. 84. * Brzojavni naslov: Juf«sl8v*nskl kredit Ljubljani. Sprejema hranilne vlcge in t>lcg* na Ickotl ratun Ur Jih obfcslul« po Hitih br«2 odbitka. — Itvonljubljamkl vtagaldll dobo peStne potelnki. Inkaso faktur In trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa hi- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostno pnpiije in na blago ležeče v javnih skladiScih. ► Ml krediti pod nainsodnelSimi loooii. M je lepouiiiiio pod državsim uMno. \m\m. rn ;e3e!j fgggSBggSI Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev SuStcr&ft & drug. Kleparstvo Teodor Kom, krovski in kleparski roojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta Štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Vrane Bar, Cankarjevo nabr. 5 Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Špedicija Ulier J. & A. Selenburgova ul. 4. Specialna trgovina 1 juveli in zlatnino Lud. Černe, VVollova ulica 3. Telefon 5t. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. ao. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Trgovina • Špecerijskim in delikatesuim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. • papirjem Uranus, Mestni trg ix. ■ pohi&tvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. • pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica ftev. 6. • Čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. a Špecerijskim in kolonijalnlm blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. • Špecerijo, Železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta St. 31. Šivalnih in piaalBih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. a Železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje Stev. 1. s delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. 7. Železnico Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Trco, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wollova ulica 6. Slike za legitimacije Hugon Hibser, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg Stev. 7, naspr. Križ. cerkve. Odzovem! »rednik Anton Pesek. Tiska >Učile!iska ijskarna* v I.iuhliani.