POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XII. | Štev. r TELEFON: UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 10. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejenian v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena din 1 — Chamberlain in Halifax v Parizu Nervoznost v Londonu zaradi neinformiranosti o Chamberlainovih namerah — Stališče Franci'e do itali>anskih zahtev ostane nespremen eno — V Parizu so pripravi eni pogajati se z Rimom samo pod pogojem, da se pogajanja ne dotaknejo integritete francoskega ozemlja LONDON. 10. januarja. Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta davi odpotovala iz Londona v Pariz, kjer se sestaneta s francoskim ministrskim predsednikom Daladieriem in zunanjim ministrom Bonnetom, nato pa nadaljujeta potovanje v Rim. Pred odpotovanjem je bila sinoči važna seja ministrskega sveta, na kateri so se obravnavale glavne politične smernice v posameznih aktualnih vprašanjih, ki bodo predmet razgovorov med angleškimi in italijanskimi državniki v Rimu. Kakor se zatrjuje, bodo v Rimu razpravljali o vprašanjih Španije, Sredozemlja, zbližanja med velesilami, ureditve podrobnosti sporazuma med Veliko Britanijo in Italijo in vseh drugih zadevah, ki so v zvezi z zagotovitvijo evropskega miru in ki zanimajo obe velesili. NERVOZNOST V LONDONU. LONDON, 10. jan. V angleških političnih krogih se opaža s potovanjem Cham-berZs’ •?. ' i velika nervoz- nost. Ta nervoznost izvira iz dejstva, da stoji Chamberlain znova pred važnimi odločitvami in bi se mogel vrniti iz Rima enako, kakor iz Monakovega. Ako njegov načrt uspe, potem je mogoče pričakovati nov preokret položaja na Sredozemlju. Toda nervoznost povzroča prav to, da nihče ne ve, kako se bo to zgodilo in ali ne bo Velika Britanija prevzela s tem na sebe nove odgovornosti in obveznosti. Kakor je znano, je Chamberlain j doslej že večkrat izjavil v spodnji zbornici, da ne more povedati, o čem bo vse v Rimu govora, ker se položaj skoraj vsak dan spreminja. Včeraj je bilo zaradi tega zunanje ministrstvo prisiljeno izdati uradno poročik*, v katerem v pomirjevati je javnosti pravi, da Chamberlain ne gre v Rim z izdelanim načrtom, ker želi, da bodi program čim obširnejši in ne vnaprej omejen. Halifax je pa sprejel po sinočnji seji vlade francoskega poslanika iu ga obvestil o sklepih. Na drugi strani se pa kljub temu trdovratno zatrjuje, da se je Chamberlain za pot v Rim temeljito pripravil in dobro ve, o čem bo v Rimu govora. STALIŠČE FRANCIJE. PARIZ, 10. jan. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Ha)ifax sta prišla danes dopoldne v Pariz, kjer se sestaneta popoldne z Da-ladierjem in Bonnetom. Dalagier je imel sinoči daljo konferenco z zunanjim min. Bonnetom, na kateri so bile določene še zadnje podrobnosti o današnji konferenci s predstavnikoma Anglije. V francoskih političnih krogih se naglaša, da so Daladier in ostali francoski državniki v zadnjem času zadosti jasno poudarili francosko odločnost do vseh doslej uradno še neizrečenih italijanskih aspiracij na Sredozemlju in v Afriki. Obenem so naglasili, da ne bo mogel francoskega stališča spremeniti noben posredovalec, bil kdorkoli, ako se italijanske težnje ne bodo same prilagodile stvarnim dejstvom. Zato menijo v Parizu, da je sedaj odvisno vse izključno od Mussolinija samega. Ne ve se tudi še, ali bo Mussolini ob priliki Chamberlainovega in Halifaxovega obiska sploh sprožil vprašanje italijau-sko-francoskili odnošajev. Ako bo to vprašanje sprožil, potem mu bo Chamberlain lahko dal neke^ informacije in nasvete glede onih italijanskih zahtev, o katerih bi Francija bila pripravljena pogajati se z Italijo. Nekateri celo trdijo, da bi tl Chamberlainov! nasveti mogli utreti pot poznejši skupni italijansko franco-; sko-angleškl konferenci. Prvi pogoj za I to pa bi bila dokončna rešitev španske-j ga vprašanja. KOMENTAR URADNE AGENCIJE. PARIZ, 10. jan. Avala. Agencija Ha vas poroča: Rimsko potovanje angleških državnikov je znova aktualiziralo vprašanje italijanskih zahtev nasproti Franciji. Stališče Francije do teh zahtev je bilo določeno že v zadnjih Daladierjevih govorih. To pomeni v kratkem, da o integriteti Francije pri eventualnih pogajanjih sp!oh ne more biti govora. Tako pomeni Džibuti za Francijo strateško važno postojanko m oporišče francoske BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Kot zastop nika vlade Karpatske Ukrajine sta prispela sem poslanca Bastjajko in Dolinaj ter predložila madžarski vladi načrt, po katerem naj bi Madžarska odstopila Karpatski Ukrajini mesti Užhorod in Muka-čevo v zameno za 25 vasi, ki pripadajo sedaj Karpatski Ukrajini. Madžarska vlada je načrt odločno odklonila in tudi vsako debato o tem vprašanju. BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Uradno se poroča, da je madžarska vlada zaradi zadnjih dogodkov na madžarsko-ukrajin-ski meji okrepila na severni meji svoje čete. Obenem je poslala madžarska vlada v Prago novo noto, v kateri zahteva, da se takoj store potrebni koraki, ki naj one BURGOS, 10. januarja. Nacionalistične čete so včeraj znatno napredovale. Vzhod no od Leride sta se strnili dve armadi, ki sta doslej ločeno operirali vsaka s svoje strani. Nacionalistične Čete so zasedle pri tem več važnih vasi. Z združitvijo obeh armad se je dosedanja fronta skrajšala ža 25. km. Na desnem krilu smo zavzeli Es pulado de Franceli. Po vesteh iz glavnega stana so skušali republikanci izenačiti izgube v Kataloniji z ofenzivo na kordob-ski fronti, kar se jim pa ni posrečilo. BARCELONA, 10. januarja. Republikan sko poročilo priznava delne uspehe nacio-nalitov na katalonski fronti, vendar jim ne pripisuje posebne važnosti. Vzhodno od Leride so republikanske čete same izravnale fronto, da so prišle v boljše položaje. Na estremadurski fronti se ofenziva republikancev nadaljuje. Katalonska vlada je odredila splošno mobilizacijo, da še poveča odpor na fronti. LONDON, 10. jan. Po poročilih iz Barcelone je general Miaja, ki vodi ofenzivo republikanskih čet na estramadurskem vzhodnoafriške mornarice. Uprava Sueškega prekopa, v kateri ima Francija 50% delnic, je pokazala tudi v italijansko-abe-sinskem konfliktu vso širokogrudnost. Po polnoma logično je, da ima v vodstvu Francija 19, Anglija 10, Egipt 2 ter Holandija 1 upravnega svetnika. Ako Italija nima delnic, tudi ne more biti zastopana v upravnem svetu. Sicer pa leži odločitev glede sueških koncesij pri vladi Egipta. Tunizija je zopet najvažnejši sredomor-ski ključ Francije. Tunizijsko prebivalstvo se je prostovoljno priključilo k Fran ciji in vztraja, kakor so zadnji dogodki pokazali, pri svoji volji, da ostane pri Franclji. Ako Italija sporazum z dne 7. I. 1935. razveljavlja, čeprav ga je, rimski parlament ratificiral, smatra tudi Francija, da ni več veljaven. Francija si je vedno želela sporazuma z Italijo in si ga želi tudi sedaj, toda samo pod pogojem, da fašistična vlada uredi svoje odnošaje do Francije. To je stališče Francije in obenem tudi stališče Anglije, kar bo pokazal tudi današnji pariški sestanek francoskih in angleških državnikov. mogočijo vsak nadaljnji spopad. V nasprotnem primeru bo madžarska vlada prisiljena seči po zanesljivejši obrambi. Razen tega zahteva plačilo odškodnine za nastalo škodo. BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Tukajšnji listi poročajo iz Mukačeva, da izgleda na madžarsko-ukrajinski meji kakor na bojišču. Na ukrajinski strani se zbirajo močni oddelki češko-slovaške vojske z oklop-nimi avtomobili, tanki in topovi. Vse ozem IJp zgleda kakor pred neposrednim spopadom. Po teh vesteh je nastal včeraj z ju traj v bližini Mukačeva nov spopad. Nasproti Mukačevu stoji okoli 6000 češkoslovaških vojakov. bojišču, v zadnjih šestih dneh napredoval 70 kilometrov globoko v ozemlje, ki je bilo do sedaj pod kontrolo čet generala Franca. Zasedel je važno železniško križišče ter s tem prerezal železniško zvezo med nacionalistično fronto in Burgosom. Republikanska vlada zatrjuje, da je moral zaradi nenadne ofenzive republikanskih čet general Franco odpoklicati najmanj erio divizijo s katalonskega gojišča, zato se je njegova ofenziva na tem odseku zlomila. Vesti, po katerih je general Franco v zadnjem času pripeljal nove čete iz španskega Maroka, še ni mogoče kontrolirati. Vlada generala Franca zanikuje vse vesti republikanske vlade ter pravi, da niso dosegli republikanci na estramadur-skem bojišču nikakih uspehov. Obratno, pravi burgoška vlada, so čete generala Franca zasedle v teku včerajšnjega dne 19 vasi v Kataloniji ter imajo v obla?*5, vso urgojko ravnino. Vremenska napoved. Še nadalje milo vreme, ponoči mrzlo, nekoliko oblačno. Zapiski Za vsak primer Pred dnevi je pozval angl. /cini mini-ste Hoare Belisha po radiu angleško prebivalstvo, zlasti orio izven Londona, da javi natančen popis svojih stanovanj in število družine, da.Di angleško vojn.) ministrstvo na ,ta način dobilo ločen pre-gied vseh prostorov. > katerimi bi zamo-glo razpolagati, da vanje porazmesti osem milijonov mglečkih otrok v slučaju sile. »Vprašate me kdaj naj se to zgodi. Na to vam odgovarjam, takoi, iaj kasneje pa do konca prihodnjega meseea. Gre za to, da se ves Marod čuti kot družina m da s složnim sodelovanjem omogoči otrokom, ki bi iskaii zavetja, topel sprejem. Čim bolj boste upoštevali po/ivr, i;us več niest bo narodu na razpolago, tem manjše bo breme za vsakogar, zlasti, ec še upoštevamo da živi že danes vsaj četrtina naših otrok v varnih, manj izpr. stavljenih predelih.« Nov gigantski načrt USA V Washingtonu se resno bavijo z načrtom izgraditve najnovejše avtostrade, kibi vodila iz Zedinjenih držav preko Kanade na skrajni konec Aljaske in ki naj bi omogočila najkrajšo zvezo z neko sosednjo silo. Realizacija tega načrta bi zahtevala investicij za nekaj sto milijonov dolarjev. Tudi ta načrt spada v sistem najnovejše aktivnejše ameriške obrambne politike. Veleprodukcija kristjanov na Poljskem Na Poljskem se opaža splošen beg iz židovske vere. Večina Židov prestopa k rimsko-katoliški veroizpovedi. V nekaterih krajih se jih toliko prijavlja, da so župniki prisiljeni,, organizirati trimesečne .pripravljalne, tečaje za Žide. Poljska vlada se trudi, kolikor more, da bi preprečila velikanski priliv poljskih Židov, izgnanih iz Nemčije in Gdanska. Opozorila je tudi gdanski senat, da bo prisiljena storiti izredne ukrepe, če ne preneha z izganjanjem Židov, poljskih državljanov iz svobodnega mesta. Te dni se bodo znova začela nemško-poljska pogajanja o rešitvi premoženjskih vprašanj poljskih Židov, “ki so bili izgnani iz Nemčije. Angleži skrbe za imperialno zavest V Londonu je v iek;i širokopotezna akcija, ki naj zajame ne le v;s angl. narod doma, marveč tudi v vsei. dominionih in kolonijah. Gre . za osnovanje Wzv. Yonth homea Jonu mkuiino, za katerega bo zbirala mladina celokupnega imperija s šolskimi nabiralnimi, dnevi v najkrajšem času 100.000. tun. ali akr^lo 30,00(^000 din, s katerimi bodo v Londonu zgradili celo šolsko četrt razkošnih zgradb s pie-davalnieami, higijenskimi napravam) in kar spada k pojmu angleškega konforta. V teh domovih se naj bi stalno zbirala solska mladina iz vseh kraj.iv angleškega imperija in s predavanji in stihi gojila eu; povezanosti imperija. V)orij bo na demokratični osnovi in ne kopija domov Hitlerjeve mladine. Podobne skrbi Francozov V Parizu, po vsej Franciji. In v kolonijah so v zvezi z najnovejšimi dogodki osnovali zvezo vseučiliške mladine francoskega imperija, ki naj goji zavest skirn-nosti vseh francoskih področij. Problem emigracije Fmigracija ne more rešiti vprašanja za | jjcslitve naroda. Treba je razširiti delov-■ :i trg, predvsem pa zvišati možnost de-!a. Emigrirati je mogoče samo nekaj časa, povečati produkcijo in zaposlitev pa je trajnejša in stabiejša stvar. (»Ven-kov«, Praga.) Položaj pri Mukačevu DVA UKRAJINSKA POSLANCA V BUDIMPEŠTI. ZBIRANJE MADŽARSKIH IN ČEŠKO- SLO VAŠKIH CET NA MADŽARSKO-UKRAJINSKI MEJI. Dve španski ofenzivi NACIONALISTI POROČAJO O NOVEM NAPREDOVANJU, REPUBLIKANCI PA ZATRJUJEJO, DA SO SAMI IZRAVNALI FRONTO. I Maribor, 10. januarja. I Že pred več kakor dvesto leti je rekel! neki Francoz, da besede vendar niso zato, da bi misli razodevale, temveč za-1 to, da bi jih skrivale. V tem oziru je se-1 veda tudi današnja diplomacija na višku. Včasih je treba izjavo kakšnega državnika vzeti natančno v nasprotnem smislu, kakor je bila podana. Bilo je kmalu po Monakovem. V Man- J chestru je govoril Sir David Bruce Lock- Ozadje poljske uklonitve nje državnega podtajnika grofa Lubien-skega v Budimpešto in poljsko zbližanje s sovjetsko Rusijo. Poljska se je pa pri objavlja v zvezi z zopetnim približanjem Poljske k Nemčiji zanimive informacije. Po teh informacijah je snovala Poljska že od časa češkoslovaške krize blok , vzhodnoevropskih držav proti Nemčiji. Ta , -011- ui- x , m b,ok naJ’ bi tvorile Poljska, Madžarska, hart. Rekel je približno tole: Neme. so Romunij Turčiia z 0pQrJ0 v’sovjetski Ru. dosegi, skoraj vse, kar so hoteli; tud. siji na eni in v Frarl^j na druJ ; stran;. vsa srednja Evropa m ves Balkan je pr.-, s t0 akcijo je bUo h(di Jv zyezi s*ojeeasno sel pod nj.hov gospodarski vpliv n, to ,e Reckovo potovanje v Bukarešto, potova- hudo, vendar pa boljše kakor vojna. Cio-1 • * - - - - - vek, ki se je le malo spoznal, je moral iz govora tega vidnega, toda neodgo vornega člana konservativne stranke klepati, da se Angleži nikakor niso des-;naj bi imela v tem bloUu protJutež p;oti Nemčiji. Poljski načrti so se pa po vrsti porušili. Glavni udarec je zadala celi akciji Francija, ki je izjavila Poljski, da se pod nobenim pogojem noče več anga-. ... , . . I žirati za nobeno akcijo v srednji in vzho- Včasih se taksne diplomatske »resni- dni Evropi. v Parizu so naglasili, da pri-ce« tako očitno ne ujemajo z dejstvi, da se jim ljudje smejejo. Različne izjave blagopokojne Zveze narodov, izjave odbora za neVmešavanje, in različne »simbolične kretnje«, so dajale humorističnim listom zadnjih let obilo gradiva. Vendar eksistira še neka druga oblika diplomatskih neresnic in ta je nevarnejša. Recimo: kakšen državnik hoče preizkusiti moralno in materialno silo svojega nasprotnika, zato stavlja zahteve in even- KAUNAS, 10. jan. Tu se z veliko napetostjo pričakujejo sklepi klajpedskega deželnega zbora. Kakor se zatrjuje, vztrajajo voditelji klajpedskih Nemcev PRAGA,. 10. januarja, »češke Slovo« |haja Poljska prepozno, čas za to je bil pri svojem načrtu, da sklenejo v dežel- POLJSKA JE HOTELA PO MONAKOVEM USTANOVITI OBRAMBNI BLOK PROTI NEMČIJI, A JE NALETELA POVSOD NA NEUSPEHE. Pred odločitvijo o Kla-pedi interesirali na Balkanu. In tako je bilo.1 _ Prav v tem času so začeli Angleži ener-: gično gospodarsko ofenzivo v Romuniji,11 ki jo je Lockhartov govor v javnosti na lep način prikrival. tedaj, ko še ni bilo Monakovega, a prav nem zboru priključitev Klajpede k Nem-tedaj je Varšava sama pomagala priprav-1 čiji in pokličejo nemške čete, da mesto ljati položaj, ki je sedaj nastop;!. Italija in ozemlje zasedejo. Litvanski zunanji je takoj kategorično odbila vsako misel minister Urbkšiš se je zadevno že obrnil na ustvarjanje kakega bloka, ki ne bi bil ^ na nemškega zun. ministra von Ribbein vključen v politiki osi Rim—Berlin. Pa tropa, da bi izvedel, kakšno stališče bi v tudi Romunija in Turčija se po dobljenih 'tem primeru zavzela Nemčija, vendar ni informacijah v Parizu in v Londonu nista dobil nobenega jasnega odgovora, ker marali vpletati v te načrte. Edino v Bu- si Nemčija noče vezati rok za vsak pri-dimpešti so igrali dvolično vlogo, ker so mer. pričakovali od pomoči Poljske priključi- | KLAJPEDA, 10. jan. Dr. Neumann, vo-tev Karpatske Ukrajine, ko pa sta spre- (ditelj klajpedskih Nemcev, je včeraj izdal govoiili Nemčija in Italija svojo odlo- ukaz za organiziranje klajpedskih Nem-čno besedo, se je Madžarska takoj zo-cev po zgledu hitlerjevskih organijacij. pet umaknila na svoje stare postojanke. Sama Poljska zveze s sovjetsko Rusijo ni mogla tvegati, in tako je bil Beck nazadnje prisiljen odpotovati k Hitlerju v Berchtesgaden in se zopet vkloniti Nemčiji. Neuresničeni španski ciljii UPANJE RIMA IN BURGOSA, DA BODO NACIONALISTIČNE ČETE VKORAKALE V BARCELONO ŠE PRED PRIHODOM CHAMBERLAINA V RIM, SE NI URESNIČILO. PARIZ, 10. januarja. Po poročilih iz nanjega sveta odrezane republikanske Španije je mogoče z vso gotovostjo trditi, I Španije, ki bi se nato morala vdati že da se generalu Francu z ofenzivo v Kata- zaradi pomanjkanja hrane in bojnih po- V organizaciji bo okoli 20.000 članov, starosti od 18 do 50 let. Madžari dolže Nemčifo BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Za položaj in razpoloženje na Madžarskem je zelo značilno pisanje nekaterih listov, ki prikrito namigujejo na to, da stoji za slovaškimi in ukrajinskimi akcijami neka tuja sila. Pri tem mislijo čisto določno na Nemčijo. Zato se opaža preorientacija jav nega mnenja vedno bolj proti Nemčiji. Z veliko napetostjo se pričakuje s tem v zvezi potovanje madžarskega zunanjega' ministra Csakyja v Nemčijo, kamor bo odpotoval najbrž 20. t. m. tualno iziavlia stvari n kafprih no,- m ,n seaaJ TUC11 se ne DO P°*»reuiu. irecscm. ioaa juuaa*. uuFu* _.^uui,- boljše ve da so kratkomaio /laeane cJ'ldoseH zastavljenega namena: stretja Ka- kancev v Kataloniji se ni dal streti m do-veda ybudi s tpm nri .,,„,„1 o. ’ (talonije in zasedbe Barcelone. Francova seženi nacionalistični uspehi ne pomenijo cilo - toda w veličittf o o " ofenziva * bila "a Pobudo lta-!v P™eri 2 Umurajenlm ciljem dosti več energiji njemu nasprotnih ukrepov "ah ko ”/?’ d? bi “ ™ ta najin dosegla, odlo-j kakor zavzetje nekaj krajev. Republikan-|je izdalo poročilo 0 dogodkih v Palestini sklepa na odpor na katereea hi /adpI v se P prihodom. Chamberlaina in (ska. protiofenziva na estramadursk. fronti ^emjre ne povzroča organizirana arabska - ......... uc ’ Halifaxa 'T 'r,:.. ‘ ”-------------------------------------------- />l----1 Angleško uradno poročilo o položaju v Palestini LONDON, 10. jan. Vojno ministrstvo h; a* a u: . namaxa v Rim. V Rimu in Burgosu so je pokopala še zadnje upanje, in Chamber- to /ihtevlT?el.svo-' računali s tem, da bodo z zavzetjem Bar- lain ter Halifax prideta jutri v Rim ob bi ■ ■ - ' jegova ni na_ celone odstranjene vse ovire za priznanje. stveno nespremenjenem položaju vadna skrivalna zvijača, temveč bojno sredstvo, poizkusni balon, na katerega ska blokada še preostale, od vsega zu-1 nasprot^|^ streljati, če hoče sam pravic bi se pričela nato Francova pomor-ostati varen. Ce tega ne stori, je dal s lem avtorju laži potrdilo, da ali ni dovolj močan, ali pa ne dovolj čuječ, da bi bil nevaren — in laž se lahko celo spremeni v resnico. Le največje in najmočnejše države si lahko dovolijo luksus, da takšne sotipal- ne manevre« ignorirajo. Takšni otipalni ^ . T. manevri pa seveda niso le vedno laži LONDON, 10. januarja. Tukajšnje »Ti-kakor n. pr. obrekovanje nasprotnikove- mes<< razPrav|J'ai° 0 'Zgledih političnih Ka postopanja, zlagane statistike in po- dogodkov v letošnjem letu in nagtašajo, dobno, temveč pogostokrat enostavni da se ldo 1939' Pričel° ic v januan11 projekti, v trenutku na videz popolnoma1 z nenavadno vcliko delavnostjo v med-neizvedljivi. Takšen »tiDalen n™w. narodni politiki. To delavnost je pričel | vojska, kakor to zatrjujejo nekateri tuji listi, temveč le majhne skupine arabskih . - , i „ . , , - , vstašev. Cenijo, da je stalno 1000 do pravic vojskujoče se stranke vlad. gene-^iji. To je vazna postavka v tem vaznem ,500 Ara5cev udeieženih pri bojih. An- gleške čete preiskujejo arabske hiše ter iščejo orožje. Hiše arabskih voditeljev, ki so obtoženi, da aktivno sodelujejo v bojih, angleške čete porušijo. Celih blokov hiš pa ne podirajo. Uvedene so tudi -jr rala Franca v Burgosu. S priznanjem teh (trenutku in gotovo ne bo ostala brez nasledkov. Leto važnih odločitev LETOŠNJI JANUAR JF, MESEC RAZGIB ANIH POTOVANJ EVROPSKIH DRŽAVNIKOV IN NAPOVED VAŽNIH RAZPLETOV. neizvedljivi. Takšen »tipalen projekt« ^ bil 11. pr. Laval-Hoareov plan o delitvi prvi francosW ministrski predsednik Abesinije, ki je v svojih konsekvencah i v°in' ministcr Dalad.er s svojin, potova-takrat propadel, takšen pa je bil tudi slo-1 n)’em na Korziko ln v Severno Afriko Viti »Timesov- članek o delitvi Češko- 10uTCrner Angleške banke Montague Nor-slovaške, ki je le predobro uspel. Neka-Tan ie.obisl. jezik: -Kie? Odkod? Kdai?« Tako bo- mo dobili vsekakor zanimivo zbirko »še-petanih vesti«. Poleg posameznih resnic bomo dobili nadvse zanimivo zbirko laži — dokaz za brezo-bzirnost in brezvestnost naših narodnih in državnih nasprotnikov. — an. — SLOVAŠKI DEŽELNI ZBOR SKLICAN. PRAGA, 10. januarja. Avala. Prezi-dent dr. Hacha je podpisal ukaz, s katerim se sklicuje novi slovaški avtonomni deželni zbor na prvo zasedanje 18. t. ni. IZVOZ AMERIŠKIH LETAL NEW YORK, 10. jan. Ameriški eksport letal in municijc na Japonsko je skoro popolnoma prenehal, odkar je Cordel Hull nastopil proti Japonski. Lani so Američani prodali največ letal Angliji. Vrednost letal znaša 1 milijardo in 600 milijonov dinarjev. BORZA. Cit r i h. 10. jan. Devize. Beograd to, Pariz 11.675, London 20.68, Ne\v York 442.75, Milano 23.30, Berlin 177.45. Praga 15.15. Smuiaraka poročit* (»Putnik«, Maribor, 10. Jan.) Celjska koča: — 4, jasno, niimo, 4U cm pršiča. — Mozirska koča —■ 3, jasno, mirno, 100 cm pršiča. — Pohorski doni -4, jasno, mirno, 30 govoril odkrito o vprašanju ustanovitve samostojne države vseh Ukrajincev, brez | Mariborska koča: + ozira na njihov sedanji položaj in seda- cm južnega snega, smuka za silo. — Pe-nje državne meje. Vplošin je izjavil, da j sek: —- 3, jasno, mimo, 80 cm pršiča. — upa, da bodo vsi Ukrajinci na vsem svetu ■ Senjorjev dom: — 10, jasno, mirno, 40 opustili vse svoje medsebojne spore in se {cm pršiča na podlagi 50 cm. — Kotlje -bodo z vsemi združenimi silami posvetili j Rimski vrelec: — 11» jasno, mirno, 45 enemu samemu cilju: ustvarjanju velike cm pršiča, drsališče vporabno. — Peca: ukrajinske države. Ukrajinci, ki žive se- — jasno, mimo, 15 cm pršiča na pod-daj razcepljeni na štiri države in razkro- lagi 85 cm. — Dom pri Sv. Treh Kraljih: pljeni kot emigranti po vsem svetu, se — io, jasno, mimo, 60 cm pršiča. Smuka skupnosti in enotnosti. To velja tudi za povsod odlična! Costa na Pohorje: voz-Ukrajince, ki žive na Poljskem. 'na do žage! Novice Prestolnica v prazničnem razpoloženju [dem milijonov diparjev. Gradnja se bo kmalu pričela. BEOGRAD PRAZNUJE DVA BOŽICA B ograd, 8. januarja. S srbskim sv. Nikolom začenjajo v prestolnici prazniki, ki trajajo tja do 13. januarja, ko se zaključijo s pravoslavnim novim letom. Sv. Nikola, ki se praznuje 19. decembra, je dan slav. Skoraj ves Beograd tačas praznuje. V kolikor ljudje sami nimajo slave, hodijo na obiske k tistim, ki slavijo, tako da je na ta dan ves Beograd na nogah. Za sv. Nikolom pridejo katoliški božični prazniki, ki jih je prestolica prav tako že na tihem priznala za svoje praznike. Pravoslavci namreč za te praznike obiskujejo katoličane in sicer vse tiste, ki jim redno prihajajo v hišo kot dobri prijatelji in gratu-lanti za njihovo slavo. Od naših božičnih praznikov do njihovih je trinajst dni razlike. V ta čas padeta dva pravoslavna praznika, ki sta bolj družinska kot cerkvena praznika: materice in ocevi. Na te dneve privežejo malčki stoje' starše, prvo mamice, potem očete za noge k stolu in jih pustijo toliko časa privezane, dokler se te zlate mamice in dragi tatki ne .»odvežejo«, to se pravi, s kakim primernim darilom ne odkupijo. Na naše Silvestrovo je že zopet vsa prestolnica na nogah. Vse se pripravlja na slovesen »doček Nove godine«, kakor pravijo temu dnevu odn. večeru. V zadnjih letih so vpeljali Silvestrovanje poleg vseh prečanskih društev in klubov tudi skoraj vsi večji beograjski hoteli in restavracije. V vsakem kinu traja na ta večer program, sestavljen iz več filmov, koncertnih in šaljivih točk do ene ali celo do dveh ponoči. Po vseh večjih lokalih se pleše do ranega jutra. Tudi prestolnica je že nekako sprejela novo leto po ofi-cielnem koledarju in prvi januar velja za njo prav tako že za praznik. Na naše sv. Tri kralje pričenjajo pravoslavni božični prazniki. Vse mesto je v prazničnem razpoloženju. Banke in državni uradi, pa tudi marsikateri privatni IN DVAKRAT NOVO LETO. so zaprli že na ta dan svoje pisarne, ki bodo zaprte polne štiri dni. Vsi listi izidejo na ta dan v pomnoženi nakladi in večjem obsegu za štiri dni. Trgi in trgovine so odprte ves dan in povsod se kar tere ljudi. Gospodinje kupujejo za praznike in nosijo s trgov ogromne košare najrazličnejših dobrot. Po vseh ulicah vreščijo in krulijo mladi prašički, ki so sestavni oz. glavni del božičnih pojedin še pri tako revni družini. Na prvi dan Božiča, 7. januarja, so ulice prestolnice skoraj prazne. Na ta dan se ljudje držijo doma in na ulicah opaziš samo katolike, ki vračajo obiske pri svojih pravoslavnih prijateljih in znancih. Tudi še drugi in tretji dan božiča so veliki prazniki. Vse javno življenje je v tem času zamrlo, trgovine in drugi lokali zaprti, ulice prav tako prazne in puste. Vsi ti prazniki so v znamenju najintimnejšega družinskega življenja in predstavljajo za vse srbske družine dneve resničnega veselja. Teden dni za srbskim svetim večerom je prestolnica zopet v prešernem razpoloženju: vsi lokali so sijajno dekorirani in sprejemajo vase na tisoče gostov, ki so se prišli semkaj poslavljat od pravoslavnega starega leta. To je tradicija, ki se je bo prestolnica držala še dolgo. Pričakovanje pravoslavnega 'novega leta ni nič manj slovesno kot koledarskega. Beograd si pač želi v tem času zabave in za njo je v dovoljni meri preskrbljeno. Jasno je, da v času prazničnega razpoloženja, v katerem živi prestolnica v tem času skoraj mesec dni, zamre vsako javno življenje, mislim tu predvsem politično, za katero je Beograd kot prestolnica merodajen. Zato pa bo po praznikih toliko več življenja, saj je na pragu otvoritev nove parlamentarne sezone z vsemi važnimi političnimi dogodki in event. tudi presenečenji... _c> Boč — smučarska oostojanka NA BOČU SO ODLIČNI TERENI, VEND AR PA BI BILO TREBA UREDITI SMUK V POLJČANE. Med postojankami, ki se lahko ponašajo z velikim obiskom turistov, je Boč gotovo med prvimi. Za svojo priljubljenost se ima Boč zahvaliti predvsem dejstvu, da je lahka enodnevna tura v bližini glavne železniške proge, želez, postaje na severni Poljčane na južni strani Kostrivnica Podplat. Vzorno skrbijo za to postojanko člani SPD v Poljčanah, ki so z velikimi žrtvami postavili razgledni stolp in oskrbeli za dobro markirana pota. V zadnjem času pa nas je podružnica presenetila s še eno pridobitvijo: Planinska restavracija pri Sv. Miklavžu je dobro oskrbovana tudi črez zimo. V bližnji in daljni okolici Sv. Miklavža imamo naravnost idealna terišča za začetnike in terene za izvežbane smučarje tako, da človek v prijetnem razpoloženju kaj hitro pozabi na vsakdanje skrbi. Ven- J dar pa smučarju vse to prijetno veselje greni misel na povratek — ko boš moral nesti smuči v dolino, do polovice poti proti Poljčanam se še nekako prismučaš — naprej jih boš pa moral nositi na rami do Poljčan. Ali bi se ne mogla najti možnost, da bi se tudi z Boča odnosno od Sv. Miklavža dala napraviti zimska trase za smučarje, po kateri bi se lahko v prijetnem in varnem smuku spustili prav do Poljčan? Prepričani smo, da bi se z nekoliko dobre volje tudi to lahko izvedlo v ponos tamkajšni podružnici SPD in v korist tujskemu prometu. Vsi smučarji ob progi do Maribora in Ptuja bi gotovo tako prizadevanje toplo pozdravili, obisk in zanimanje smučarjev za lepe in idealne terene na Boču bi se pa znatno dvignila. Železniška zveza s Plitvičkimi jezeri Preddela na terenu za koransko železnico. to je del proge Karlovac - Slunj, so končana. Koranska železnica bo vezala Karlovac /. Bihačem. Spomladi se bodo nadaljevala tudi zemeljska dela na projektu proge Slunj-Bihač. V načrtu je tudi zveza Plitvifikih jezer s koransko progo. Po tem načrtu bodo jezera zvezana z imenovano progo z 20 do 30 kilometrskim odcepom od projektiranih postaj Tržička Raštela ali pa llidža Gata. Na ta način bo omogočena direktna železniška zvza '/■ eno najlpših turističnih krajin v Evropi. Porazna podoba travniškega okraja Statistika o gospodarskem položaju travniškega okraja, ki predstavlja osrčje Bosne, je naravnost porazna. 1 a okraj ima po zadnjem popisu 45.078 prebivalcev Na pzemljn je 737‘> kmetij. Od teh se samo na 20 kmetijah hranijo ljudje s pšeničnim kruhom, na 1481 s koruznim kruhom, na 2668 kmetijah s pšenično- koruznim kruhom, z ječmenovim kruhom pa se hranijo ljudje na 2465 kmetijah. V Številnih vaseh travniškega okraja je samo 768 z opeko zidanih hiš, vse druge so lesene. Železnih peči je samo 1174. Sob s podom je le 6345. Na 7374 kmetijah je samo 2132 postelj. Kako revni so ti kraji, kaže pač najbolj dejstvo, da mora 3938 kmetij kupovati žito za kruh. Higienskih betonskih gnojišč je v okraju samo 8, higienskih hlevov pa 1071. Na eni strani mnoga prirodna bogastva, na drugi strani pa pokažejo številke tako žalostno sliko. Smrtna nesreča v rudniku Včeraj zjutraj se je pripetila v kotre-deškem rovu v Zagorju huda nesreča, ki je zahtevala življenje 50-letnega rudarja Leopolda Hribarja, dočim se druga žrtev, 37 letni rudar Ivan Jere, bori v ljubljanski bolnišnici s smrtjo. Oba rudarja sta kakor navadno pričela z delom. V jami se je nabral metan, ki se je vnel. Nastala je strahovita eksplozija. Pri tem je bil Hribar ubit, Jere pa je dobil hude opekline. Nesreča je napravila na vse Zagorčane turoben vtis. Posebna komisija bo raziskala nastanek nesreče, ki je terjala življenje očeta številne družine. Iztirjenje viaka pri Laškem CELJE, 30. januarja. Danes ponoči ob pol 12. uri se jc zlomila kolesna os zadnjega voza br-zega vlaka, ko jc vozil inimo 213 km med Laškim in Rimskimi Toplicami. V zadnjem vozu niso bili potniki, temveč je vozil le parni kotel, ki je grel zadnje vozove. V vozu je bil samo kurjač. ki se mu pa ni ničesar zgodilo. Ostali vozovi niso iztirili. Brzi vlak jc imel 40 minut zamude. Poškodovane so bile kretnice in žice na progi. En lir bo danes do 12. ure nevozen. Vsi vlaki po prvem tiru bodo imeli nekaj zamude. Nova bolnišnica na Jesenicah Število zavarovancev Bratovske skladnice na Jesenicah se vedno veča. Stara bolnišnica Bratovske skladnice ne odgovarja več svojemu namenu in potrebam. Zato se je upravni odbor odločil za gradnjo nove velike bolnišnice, ki bo najmoderneje opremljena in urejena. Nova bolnišnica bo imela 130 postelj, poseben paviljon za infekcijske bolezni, prostore za protituberkulozni dispanzer in pisarniške prostore ter upravnikovo stanovanje. Gradbeni stroški znašajo se- o Umrl je v Ljubljani veleindustrijalec in slovenski kulturni mecen Alojzij Vod-nik. o Predavanje prof. dr. Milana Vidmarja na Dunaju. Profesor ljubljanske tehnične fakultete dr. Milan Vidmar bo na povabilo predaval jutri na Dunaju o sedanjem stanju praktične in teoretične znanosti o transformatorjih. o Blejsko jezero zamrznjeno. Na veliko veselje mnogih drsalcev je blejsko jezero zamrznjeno in pričela se je drsalna sezona. 1 ujcev je zelo mnogo in so skoraj vsi hoteli na Bledu zasedeni. Radovljica je z letošnjim obiskom zelo zadovoljna. ^Mnogo je Beograjčanov, ki so, se za božične praznike prišli opajat z zimskim športom. o Umrl je v Domžalah Ivan Zorman, ravnatelj Jugosl. društva guma »Engel-bert« A. D. v Ljubljani. o Število porodov v Zagorju narašča. Docim je zadnjih pet let število rojstev v zagorski občini stalno padalo, jc letos opaziti velik napredek. Rodilo se je 57 dečkov in 60 deklic. Umrljivost pa je zaradi izboljšanja zdravstvenih prilik vedno manjša, saj je umrlo samo 61 oseb. o. Selce pri Sv. Rupertu v Slov. gor. * se£“lm splošno priljubljenega pokojnega biska Feliksa so nabrali razen različnih drugih namenov še za »Dijaško kuhinjo v Mariboru« 60 din. Znesek ie na razpolago naslovu tu v upravi »Ve-cernika«. vrKnArva!*a znane«a ta*a »Smuk pod v Otočah se je zglasil v Markei-novi gostilni okoli 26 let stari moški In lepo pozdravil domačega sina, češ, di sta skupaj vojake služila. Seveda se sin m spominjal svojega »vojnega tovariša«. Medtem ko je neznanec kratkočasil i , ove’ JC nieS°v pajdaš v zgornjih sobah kradel kar na debelo. Nesreča pa je hotela, da se je gospodinja odpravila v sobe. Seveda je bila presenečena, ko v .v,s™iem stanovanju zagledala tujca. Vsi tudi kratkočasni tujec, so se hudo-vali^ nad nepridipravom. Pred. prihodom orožnika sta se tat in tujec navidezno stepla in na ta način pobegnila. Toda njuna svoboda ni dolgo trajala. Kmalu so oba ujeli, Eden izmed tatov je orožniku na vprašanje, kako se piše, odgovoril »smuk pod vrbo«. Sodijo, da sta aretiranca vlomila tudi pri zdravniku dr. Svajgarju v Podnartu. c Legija koroških borcev, Krajevna organizacija v Celju, je priredila 5 t. m. družabni večer v proslavo 201etnice naše osvoboditve. Udeležilo sc ga je mnogo tovarišev in predstavniki oblasti in narodnih društev. c Mestna knjižnica .ie izposodila preteklo leto 24.498 knjig, slovenskih, srbskih in hrvaških 15.537, nemških 7189, znanstvenih 1.772. c Umrl je 72 letni Petek Jakob v Celju. c V celjsko bolnišnico so bili prepeljani: dninar brez stalnega bivališča Založnik Peter, ki je na poti iz Zidanega mosta proti Rimskim Toplicam na ledu padel in si zlomil več reber; delavcu Slazniku Jožetu iz Šmartnega pri Dreti jc padel na nogo hlod in mu jo zlomi!; trgovec Kremžar Franc iz Slance pri Teharju s[ je pri padcu zlomil rebro. Dninarja Čonča Vincenca iz Cerovca so napadli neznani fantje in mu s koli prizadejali po glavi več ran. c Policija je aretirala 28-letnega Rudolfa M., hlapca brez stalnega bivališča, ki je prišel v Celje v družbi več potepuhov in prodajal po mestu obleke in čevlje v pleteni košari. Po poizvedbah je policija dognala, da je to ukradel mesarju Elerinu v Domžalah ter da je izvršil na Ježici več vlomov. Izročila ga je ljubljanski policiji. c. Ponovna preiskava. Pred nekaj leli jc bilo vlomljeno v neko trgovino v Golju. Zavarovalnica je plačala trgovcu '15.000 din odškodnine, policija pa zadevo zdaj ponovno preiskuje. Padla je z lestve M'arija Štrucl iz Podlehnika in si zlomila nogo. p Tujski promet v Ptuju nazaduje. V letu 1938. je posetilo Ptuj 2246’ tujcev od teh 72.? inozemcev, v 1. 1937. pa 2302 tujca, od teh 887 inozemcev. n. Pobijanje jetike v Hrvatskem Zagorju in Medmurju. 'Fe dni je bil v Varaždinu sestanek zdravnikov in predstavnikov higienskih zavodov, na katerem so razpravljali o pobijanju jetike v Hrvatskem Zagorju in Medmurju. V ta namen so osnovali posebno organizacijo. n. V Splitu odpuščajo žensko osebje v nočnih lokalih. Te ženske, med katerimi je mnogo znanih lahkoživk, so odpotovale v Šibenik, da si tam poiščejo dela. Ker pa navadno niso sposobne za službo, se potikajo po ulicah. Policija ima z njimi zelo mnogo posla in skrbi. n. Novo konjerejsko zadrugo so osno'-v.ali konjerejci v Gradčanih pri Križevcih na Hrvatskem. Ta zadruga jc že četrta v tem okraju. n. Perutninska kuga se je pojavila v Križevcih na Hrvatskem in v okolici. Proti kugi so uvedli cepljenje perutnine, n. 5 milijonov dinarjev za cesto Malta Kozja Cuprija v sarajevskem okrožju. Spomladi se bo pričela graditi cesta Malta-—Kozja Cuprija, ki bo osem metrov široka in najmodernejše urejena. Stroški za gradnjo te ceste so preračunani na .pet milijonov dinarjev. n. Pomanjkanje osnovnih šol ie na ozemlju ob levi obali Drine zelo občutno. Ce se upošteva pravilo, da pride na vsakih 1300 prebivalcev ena šola, manjka na omenjenem ozemlju 56% osnovnih šol. n. Žrtev mraza v Osijeku. Blizu Osijeka,^ je zaradi hudega mraza zgrudil osiješki sodni dostavljač Mihajlo Esapo-vič. Ko so ga drugo jutro našli, je bil mož že mrtev. Esapovič je ponoči zmrznil. n. Burja na Primorju. V srednjem Pri* morju je divjala huda burja s hjtrostjo 88 km na uro. Morje je zelo razburkano* temperatura jc močno padla. mkrjf*T > Pri... pritožil se bom Čez vas- pri policijskem komisarju! Če se'vrže ta kandelaber name, se bo samo zato, ker ste ga vi naščuvali!« Maribor Ob dvajsetletnici Glasbene Matice Z VELIKIM KONCERTOM BO GM JUTRI AFIRMIRALA SVOJO KULTURNO MISIJO OB SEVERNI MEJI. Lani v jeseni je stopila mariborska Glasbena Matica v dvaseto leto svojega obstanka. Ustanovljena je bila 5. septembra 1. 1919. in je zbrala pod svoje okrilje vse tedanje mariborske slovenske pevce. Iz prvotnega zbora sta se rodila pozneje še glasbena šola in orkester. Tekom teh 20. let je doživela ta naša pomembna kulturna ustanova mnogo velikih in častnih uspehov: sijajne koncerte, nastope in triumfalne turneje po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. Zasnovala je tudi prva v naši državi turnejo po Bolgariji, ki se tedaj žal še ni mogla uresničiti, zato so poznejše uspehe zbliževalnega dela z brati Bolgari poželi drugi. Doživela je pa tudi čase kriz, a jih je se vselej premagala, zato trdno upamo, da bodo kmalu popolnoma odstranjene vse težkoče, ki so se ji postavile na pot sredi lanskega leta. Sedaj imata že zbor in orkester svoja dirigenta v dveh odličnih mojstrih g. Fertotu in g. šijancu. Pesem in glasba se zopet gojita in dolžnost Maribora in vse Slovenije je, da reši čim-preje tudi vprašanje nove nastavitve šole naše obmejne Glasbene Matice. To ni nobena zasebna zadeva posameznikov ali le GM, ampak vsenarodna, javna zadeva prve vrste. Prvi uspeh obnovljenega dela bo pokazala naša Glasbena Matica s svojim simfoničnim koncertom v sredo, 11. t. m., na katerem se nam bo predstavil novi dirigent g. Drago Mario šijanec, ki je nekdaj sam izšel kot učenec iz matične šole. Prepričani smo, da bo Maribor pravilno doumel pomen teh novih prizadevanj našega prvega glasbenega zavoda in mu nudil vso potrebno podporo. je bila Bezjku služba odpovedana. Kra-l m. Zr.ve . " v ‘ m:%- tek čas svojega službovanja je Bezjak j riborsko bolnišnico se pripeljali 7-let-zelo dobro izkoristil. V kovčegu je redno | nega Zvonka Šmavcarja iz Konjic, ki odnašal razno najfinejše manufakturno si je pri sankanju zlomil levo nogo, blago, tako da je imel doma že celo zalo-1 8-lelnega Bogomirja Lesjaka iz Hus, so, vredno okoli 35.000 din. Ker je Bez- katerega je povozil neki smuča rin lijak pogosto prihajal domov, so nanj po-! letnega Henrika Pesnerja iz Maribo-stali pozorni ptujski orožniki in napra- ra. ki si je pri drsanju zlomil desno vili na njegovem stanovanju hišno preiskavo, ki je imela popoln uspeh. Nekaj pokradenega blaga je last trgovca Nedo-ga v Ptuju, večina pa trgovca Pregrada v Mariboru. Bezjaka so aretirali. Z njim vred so aretirali tudi trgovskega nastav-ljenca Antona Breznika iz Ptuja. Zgodba o „tihi“ odselitvi CE SE DVA NE RAZUMETA IN ŠE KAJ. •— SALOMONSKA RAZSODBA O PREVOZNIH STROŠKIH »TIHE« ODSELITVE. Sicer je mnogo zakoncev, ki se ne razumejo posebno sijajno, toda v našem primeru sta oba še poleg tega razborita. Da se reši večnih prepirov, je ona kupila hišico nekje na periferiji. Včeraj, ko se ji je nudila čakana prilika — on se je namreč odpeljal po poslih — je v hitrici najela prevoznika, ter naložila njej pripadajoče pohištvo. Torej nekaka »tiha« odselitev. Toda kdor ima smolo — v tem primeru prav slaba cesta in konjiča hollywo- odske vitke linije— ima smolo. Ko se je vrnil mož domov in videl stanovanje prazno, jo je urno hlačal za ubežniki. Maratonski tek, ki prav za prav ni bil maratonski, ker jih je dohitel že na kralja Petra trgu — je uspel. Ljubeznivemu pogovarjanju in odgovarjanju je napravil konec mož postave, ki je prav salomonsko razsodil, da plača mož »prevozne« stroške nazaj. Tretji t. j. voznik je bil zadovoljen. Množica pa se je zabavaia. Rešitev telefonskega probiema v Mariboru nogo. m Čigave so tračnice? K trgovcu Iv. Slugi na Tržaški cesti sta pripeljala dva neznana moška tri štirimetrske tračn ec za poljsko železnico. Ko je trgovec zahteval potrdilo o izvoru teli tračnic, sta možakarja izginila. Lastnik naj se zglasi pri policiji. m. Iz vlaka je pailcl. Blizu postaje i Orehova vas—Slivnica je padel iz dr-• večega osebnega vlaka 37-lctni delavec Že več let je bila v Mariboru prava Franc Slemenšek. Naslonil sc je na telefonska tnizerija. Nad 200 reflektantov j vrata vag0na, ki pa niso bila zakle-čaka na telefon, ki pa ga ne morejo do- njena. Slemenšek je dobil zelo težke biti. ker so vsi sedanji telefonski kabli; notranje poškodbe. Prepeljali so ga v preobremenjeni. Zaradi tega je trpelo na- mnr!hni'cL’n hnlnivnion še gospodarstvo, ki mu je telefon eden glavnih pripomočkov, trpela pa je tudi država, ki bi imela od novih telefonskih naročnikov precej velike dohodke. Naši gospodarski krogi so z veseljem sprejeli vest, da je poštno ministrstvo dovolilo mariborsko bolnišnico. * Rdeči križ v Studencih se zahvaljuje podjetniku, ki je obdaroval 30 delavskih otrok. * III. veliki Sokolski ples v počastitev rojstnega dneva Nj. Vel kraljice Marije VvdL. UU JJ U O k IX V/ IIIIIIIO 11 J l * U . v. . ..v v. ■ . , . . . . obnovitev telefonskih kablov v Maribora jse ' sobota dne 14.januar,a v vseh in že izdalo zadevni gradbeni nalog. Z deli bodo že začetkom februarja pričeli, tako da bodo spomladi vsi reflektanti dobili telefon. Zgradili pa bodo tudi novo progo Brezno - Remšnik, tako da bo tudi ena najvažnejših kozjaških jank zvezana s svetom. pošto- ..Vrnitev" v Krčevini Po zaslugi agilne m požrtvovalne ge. Terezije švarcove se je osnoval pri društvu R. K. Krčevina - Košaki dramatski odsek, ki namerava prirejat; predstave v korist te za naše predmestje prepotrebne socialne ustanove. Na praznik sv. Treh kraljev je uprizoril J. Vombergerjevo »Vrnitev« na gledališkem odru v krčevinski šoli pri nabito polni dvorani. Vloge so bile prav dobro zasedene in so se igralke in igralci prav dobro vživeli vanje. Posebno so se odlikovali nosilci glav n ih vlog: ga. švarcova kot Lenka, gdč. Ida Žohar kot Jerica in naš drugi akademik g. Hvalec kot Janko in g. Sentočnik kot Peter. Občinstvo je ganjen) doživljalo tragiko, izraženo v igri, nagradilo igralke in igralce z odkritim priznanjem. Na splošno željo bo dramatski odsek ponovil predstavo ob istem času na Svečnico. čestitamo režiserju g. A. in dramat-skem odseku k uspehu ter želimo, da bi prav pogosto nastopal na krčevinskem odru! Mariborčanka zmrznila na Dravskem polju Nedavno smo poročali, da so blizu Št. Janža na Drav. polju našli mrtvo žensko, ki je ponoči zmrznila. Njene identitete niso mogli ugotoviti. Neznano ženo so pokopali, ohranili pa so njeno obleko v svrho ugotovitve, kdo je nesrečnica. Tc dni se je v Št. Janžu zglasil upokojeni železniški sprevodnik Čeh iz Maribora, ki je že dolgo pogrešal svojo ženo AnO. Pokazali so mu obleko žene, ki ie zmrznila. Po obleki je ugotovil, da je pokojnica njegova žena, na kateri so že dalj časa opazovali znake zmedenosti. prostorih Sokolskega doma. Sodeluje prvovrsten Slaničev jazz. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. * Po končanem koncertu je v sredo zvečer družabni večer »Glasbene Matice« v hotelu »Orel«. * Sreča je pred vrati! Srečke drž. razredne loterije za 4. razred so dospele in so na razpolago pri »Viru sreče« Putniku, Maribor. Žrebanje že v petek, 13. jan. Pri Borzi dela v Mariboru je iz dneva Preizkusite tudi Vi svojo srečo! v dan vedno večji naval brezposelnega | Nočna lekarniška služba: Lekarna delavstva. Delavci pravijo, da so bili od- pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. puščeni. Mariborska in okoliška indu- (št. 1, telefon 21-79; lekarna pri Sv. strija odpušča manjše skupine delavcev,; Antonu, Frankopanova ul. 18, telefon le tekstilna industrija obratuje z malimi i 27-901 . izjemami z nezmanjšanim kadrom de- ......... lavstva. Papirnica na Sladkem vrhu je Kino Vedno več brezposelnih odpustila kar 50 delavcev, ki so vsi prišli prosit pomoči v Maribor. Vsekakor je to pozimi zelo nerazveseljiv pojav. Pojasnjene tatvine v Trgovskem domu 1. decembra preteklega leta je nastopil v Trgovskem domu na Aleksandrovi cesti službo trgovski pomočnik Franc Bezjak iz Ptuja, je bil doslej uslužben v trgovini Nedog v Ptuju. Ker so se za časa njegovega službovanja v Mariboru pri Pregradu pričele pojavljati tatvine. m. Premeščen je od tukajšnjega okrožnega sodišča na okrožno sodišče v Murski Soboti sodni pripravnik dr. Živko Šifrer’. m Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 12. jan. ob 19. bo predaval strok, učitelj g. A. Rudež o »Italiji nekdaj in danes«. Tedenske slike! Vstopnine ni. m V bolnici je preminula zadeta od kapi Jožefa Lipavic, 65 letna vodova po j žel. zvaničniku. Pogreb bo 11. t. m. ob Vsi 6. uri na Pobrežju. m. Knjižica o lekarniški službi. Mariborski klub lekarnarjev je tudi letos izdal red lekarniške službe, ki i je zelo dober priročnik za naslove ; lekarn, zdravnikov in živinozdravni-kov. Knjižica se dobi v vseh lekarnah brezplačno. 1 Grajski kino. »Nanon«, znamenita opereta, sodeluje najboljši pevski par Erna Sack in Johannes Heesters. ■ Esplanade kino. Danes zadnjič »Tiha noč — blažena noč«. Jutri vesela dunajska igra »Milijonari«. * Union kino. Danes zadnjič »Bela eskadrona«. Sledi »Pikova dama« prekrasna drama. Mariborsko gledališče Torek, ob 20.: »Vse za Šalo«. Red B. Sreda. Simfonični koncert v Sokolski dvorani za red A. Četrtek, ob 20. »Matura«. Premiera. Fodorjeva »Matura« ie tako mikavno zabavna igra. da skozi vsa tri dejanja združuje mlajše in starejše obiskovalce v vzajemno občutenem zadovoljstvu. — Osebe so živahne in prijetno prikupne, kar velja celo še za staro pedagoginjo, ko se izpreobme. V vodilnih vlogah nastopita Rasbergerjeva in Nakrst. Kultura Estonski Pudski ples JEstonski znanstvenik Oskar Loorits mi je zadnja leta poklonil 15 do 20 narodopisnih publikacij. Sredi lanskega poletja ini je prišla v roke razprava R. Pdldmae & H. Tampere, Valimik Eesti Rahvatantse (Izbor estonskih narodnih plesov), Tartu 1938. Na 188 str. dobrega papirja srečaš med besedilom precej slik, vmes tudi barvitih, in obilo napevov. Za neki mesečnik sem bil priredil daljši izvleček iz lepe knjige, toda urednik mi je sestavek izgubil. Zato naj v kratkih vrsticah tu namignem na vsebino, ki bi utegnila zanimati •kakega našega folklorista, saj se pri tem plemenu razodevajo kaj pogosto vplivi sosednih naših bratov Rusov. Ritmično gibanje je prvotnemu človeku sredstvo, da si skuša z njim pridobiti naklonjenost duhov, obenem pa izraz notranjega doživljanja, zlasti prekipevajočega veselja. Na prvo potezo spominja rajanje okoli kresa. Ob zvokih mešnic ali dud po skakuje mladina na večer Marijinega obiskovanja okrog ognja, nato pa fantje odvedo dekleta na skupno ležišče v log tako častč duhž plodnosti, ki mu pravijo Metsik (divjak) ali ponekod Peko. Vrča-nje (ringarajanje) okoli vodnjaka je razodevalo prošnjo za blagoslov. Na božičn: večer so se po trgu kolobarili okrog goreče jelke, v čemer vidimo že ob koncu srednjega veka zametek poznejšega bo-ičnega drevesa. Sploh so Esti kakor slovenski Tolminci kaj dolgo oboževali zimzeleno drevje. Krščansto je preganjalo plesalce, hudičeve služabnike, in nastale so pripovedke, podobne zgodbi Prešernove Uršike v »Povodnem možu«. V 18. st. so neki pastorji prepovedali diple in svi-račem onemogočili obhajilo. Toda godbe in plesa niso mogli povsem zatreti. Saj glasba baje podaljšuje življenje: Smrt ne prenese zvokov strunjaka (kanela), trzala na 6—7, celo 20—30 strun, spričo tega vražarji radi igrajo bolniku ob smrtni postelji na kanel . . . Orisanih je do 80 plesov, od katerih se mnogi izvajajo na preji, drugi na veselicah (guljenje). Ob določenih dneh se same ženske zbero na kmetiji, da žganje pij6 (v Loškem potoku je včasih ženstvo smelo brez spremstva v gostilno le na belo nedeljo), razdirajo kosmate šale in brusijo drzne ovrtenice ali poskočnice (pirupolka = vražja polka). Delo se končuje s pregledom dosedanjih zbornikov s tega področja. Dr. A. Debeljak. RIKARD KATALINIč JERETOV. V nedeljo 8. t. m. je slavil v Splitu, kjer zdaj živi, 70-letnico življenja hrvat-ski pesnik Rikard Katalinič Jeretov. Ri-kard Katalinič je bil rojen 8. januarja 1. 1869. v Voloskem pri Opatiji v Istri in je prevzel — po domačem nazivu »pri Je-relovih« — psevdonim Jeretov, ki ga je ohranil ves čas svojega literarnega dela, nad 50 let. Študiral je na Reki gimnazijo in trgovsko akademijo ter deloval pozneje na Reki, v Trstu, Zadru, na Dunaju, v Zagrebu itd., dokler se ni nazadnje pod večer svojega življenja zatekel k svojcem v Split. Pesniško in sploh literarno delo Rikarda Kataliniča Jeretova, ki je bilo posvečeno pretežno Istri, je ogromno in oglaša se še sedaj kdaj pa kdaj v hrvatskih revijah, tednikih in dnevnikih. Prvo zbirko pesmi, pod naslovom »Pozdrav istarskog Hrvata«, je izdal leta 1891. v Zagrebu, sledilo pa je pozneje še deset drugih njegovih knjig, večinoma zopet pesemskih zbirk. V vseh teh svojih delih je bil Rikard Katalinič Jeretov predvsem glasnik narodne misli svojega istrskega ljudstva in Hrvatov in je prav v tem njegov glavni literarni pomen. S svojim življenjem in delom, zlasti v Istri in Trstu, je prišel jubilant često v tesnejše stike tudi s Slovenci, -r. k Mladi avtorji na zagrebškem odru. Zagrebška gledališka uprava je sklenila, vprizarjati v Malem gledališču v Zagrebu dela mladih avtorjev, ki naj bi dobili tako vzpodbudo za nadaljnje delo. Kot prvi je prišel pretekli teden na vrsto Ante Dean, ki se je uveljavil doslej že s pesmijo in novelo. Vprizorili so njegovo prvo dramsko delo »Mali ljudje 1. 1918«. Kritika ga je ocenila kot še nedozorelo stvaritev. k Jubilej v bolgarski literaturi. Koncem preteklega meseca so Bolgari proslavili 40-letnico književnega dela pisatelja EH-na Pelina, z meščanskim imenom Dimitrija Ivanova. Elin Pelin je bil rojen leta 1878. v Bajlovu in je napisal dolgo vrsto romanov, novel in del za mladino. Njegovi najboljši romani so »Zemlja«, »Pepel z njegove^ cigarete«, »Venec junaštva« in »Crne rože«, njegovo mladinsko delo »Jan Bibijan«, pa je klasičen mladinski roman, ki je doživel tudi prevode v tuje jezike. Sedaj je Elin Pelin ravnatelj muzeja Ivana Vazova v Sofiji. h. Brucknerjeva družba. Dosedanja Mednarodna Brucknerjeva družba na Dunaju je bila spremenjena v Nemško Bruck-nerjevo družbo in za njenega novega voditelja je bil imenovan dr. Wilheim Furt-vvdngler. S tem je prešlo delo slavnega avstrijskega komponista Antona Bruck-nerja (rojen 1824. umrl 1896) pod zaščito nemške države. Gospodarstvo Predlogi za hmeljarski zakon V Celju je bilo zborovanje slovenskih hmeljarjev, ki ga je vodil predsednik Hmeljarske zadruge narodni poslanec g. Alojz Mihelčič. Zborovanja so se udeležili hmeljarji iz Savinjske iri Šaleške doline. Predmet razprave je bil osnutek hmeljarskega okraja. To zahtevo utemeljujejo savinjski hmeljarji s trditvijo, da se prišteva hmelj slabše kakovosti v štajersko savinjsko hmeljsko znamko. Hmeljarji iz slovenjgraškega okraja so zapustili zborovanje, ker s tem niso soglašali. Zborovanje sadjarjev v Celju V Celju je bil občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ga je vodil železniški inšpektor g. Vuga iz Celja. Poročila odbornikov so pokazala zadovoljivo bilanco preteklega leta. Sadjarji bodo tudi letos obdržali škropilne kolone. Sklenjeno je bilo, da bo podružnica v Medlogu pri Celju zgradila sodobno urejeno sadno sušilnico in prostor za kuhanje marmelade. V ta namen bodo kupili potrebne kotle. Nova sušilnica bo koncem marca že zgrajena. Na zborovanju so razpravljali, še o zaščiti in nezaščiti ptic, o sadnem izboru in o obveznem škropljenju vseh sadov. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s poslancem Mihelčičem na čelu. se bo s tem razmerje nekoliko izboljšalo ter popravila trgovinska bilanca s Francijo, ki je bila zadnja leta zelo nerazveseljiva. di SK Planina, nje v skokih Ljubljana. Medklubsko tekmova-Ljubljani, priredi SK Skakalnica v Betnavi popravljena Skakalnico v Betnavi so neznani zlikovci, ki so kradli les, do neuporabljivo-sti pokvarili. Ker bo 22. t. m. tekmovanje v klasični kombinaciji v Mariboru v izvedbi ISSK Maribora, je podzveza dala skakalnico popraviti, tako da bodo interesenti že te dni lahko začeli s treningom. Obisk angleškega gospodarstvenika v Mariboru Včeraj je prispel v Maribor angleški gospodarski strokovnjak Stevens, ki ga je angleška vlada poslala, da prouči naše gospodarsko stanje. V spremstvu glavnega tajnika Zbornice za TOI gosp. Mohoriča si je ogledal mariborske zanimivosti. Dopoldne je konferiral s tukajšnjimi gospodarskimi predstavniki in se zanimal za naš izvoz in uvoz. Ob tej priliki so ga opozorili na velike težave pri izvozu v Anglijo. Popoldne si je g. Stevens ogledal veletrgovino g. Miloša Oseta in nekatere mariborske tekstilne tovarne, elektrarno Fala ter tovarno za 'dušik v Rušah. Zvečer pa je bil odlični Anglež gost tukajšnjega Rotary kluba. Trgovinska pogajanja s Francijo V Pariz je včeraj odpotovala posebna trgovinska delegacija, ki bo vodila pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Francijo. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra M. Pilja. Po dosedanjih izjavah sodeč se bodo gospodarski odnošaji med Francijo in našo državo postavili na širšo bazo, tako da Generalna lista izžrebanih 2l/s%-nih obveznic voine škode je te dni izšla v samozaložbi Avgusta Pertot-a. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke c vseli do sedaj izžrebanih 3114 obveznicah vojne škode, tega pri nas najbolj popularnega papirja; urejena je po dosedanjih izdajateljevih izkustvih v aritmetičnem redu. tako da je vsem intresntom prihranjeno liepotrebno in zamudno iskanje po malo pregledanih uradnih žrbnih listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in overovljena od ljubljanske borze, je s tem podano jamstvo za absolutno točnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižica stane din 20.— in s naroča pri založniku: Ljubljana, Gledališka ul. 13. g. Cene svinj za izvoz v Nemčijo. Trgovinski minister je s posebnim odlokom določil cene, ki jih bo zavod za pospeševanje zunanje trgovine plačeval izvoznikom za izvožene svinje. Cene so naslednje: za žive svinje (nemški kontingent) 11 din za kg fc. Dunaj, za žive svinje (dunajski kontingent) A razred 11.50 din, B razred 11.20 din, C razred 10.20 din fc. Dunaj oz. Graz ali Dunajsko Novo mesto. Borzna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2391— 2429, Berlin 1766.12—1783.88, Bruselj 742 —754, Curih 995—1005, London 205.65— 208.85, New York 4376.75—4436.75, Pariz 115.75—118.05. Praga 150.75—152.25 Trst 231.45—234.55. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 473—474, 4% agrarji 60—63, 6% dalm. agrarji 89—91, 6% begi. obv. 91— 92, 7% inv. pos. 99—100.50, 7% Blair 91 d., 8% Blair 97 d. Delnice: Narodna banka 7.600 d., PAB 225—230, Trbovlje 182 —184, Dubrovačka plov. 320. Zavrnjen protest Mure Poslovni odbor LNP-a je zavrnil protest Mure proti verifikaciji prvenstvene tekme Mura-Železničar, odigrane 20. nov. pr. 1. v Murski Soboti, ter tekmo verificiral z rezultatom 1:1. ZNP ZA SODNIŠKO AVTONOMIJO. Zagrebu je bil v nedeljo izreden občni zbor klubov ZNP-a. Na občnem zboru je bila na predlog Jože Jakopiča izvoljena nova podzvezina uprava z dr. I. Kraljevičem (Gradjanski) na čelu. HAŠK je odklonil sodelovanje v novem odboru. Iznesenih je bilo več zanimivih predlogov, med drugim, da se n aj na celem področju ZNP-a igra za nezaposlene delavce, revidirajo naj se vsa zadnja črtanja klubov in diskvalifikacije funkcionarjev, igralci pa naj se zavarujejo. Vsi predlogi razen zadnjega so bili sprejeti. Na sporedu je bilo tudi vprašanje sodniške avtonomije. Sodniško vprašanje je danes v ZNP-u takšno ,da bodo po vsej verjetnosti vsi klubi solidarno zahtevali na občnem zboru JNS-a, da se sodnikom vrne avtonomija. DUNAJSKI RAPID ZMAGOVALEC V NEMŠKEM CUPU. Na olimp. stadionu v Berlinu je dunajski Rapid pred 100.000 gledalci porazil FC Frankfurt s 3 : 1 (0 : 1). Rapid je bil tehnično boljši, vendar je nasprotnik še 15 minut pred koncem vodil. V »četrt ure« je Rapid izenačil in zmagal. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Plenarni sestanek mariborskih sodnikov bo v petek, 13. t. m., ob 20. pri Zamorcu. Pri tej priliki se bodo izvedla vsa potrebna zaslišanja. — Poverjenik. s. V Karlovcu je KSU porazil v hokeju na ledu »Slavijo« (Varaždin) s 6:3 (0 : 1, 2 : 1, 4 : 1). Še v zadnji tretjini so vodili Varaždinci s 3 : 2, a so kljub temu podlegli Smrt Zimsko-sportni spored koncem tedna Celje. — Klubski dan Sarajevske zimskošportne podzveze. — Posavsko prven- Zimski športniki bodo imeli v soboto m nedeljo jako pester spored. Predvidene so sledeče prireditve: Izlet gorenjskih smučarjev v Kranjsko goro, v priredbi GZSP-a, Jesenice. — Podzvezlno prvenstvo MZSP-a v alpski kombinaciji za juniorie in naraščaj v izvedbi SPD-a, Safi Turnir v Hastingsu SZABO NA PRVEM, PIRC ŠELE NA TRETJEM MESTU. Kot smo že včeraj napovedali, je zasedel madžarski mojster Ladislav Szabo prvo mesto s 7 in pol točkami. Izgubil ni nobene partije 6 dobil, 3 remiziral. V 9. kolu je z lahkoto premagal sir Thomasa. Dr. Eu\ve je dobil igro proti Kleinu in tako s 6 in pol točkami sam zasedel drugo mesto. Pirc je v zelo lepi igri premagal dr. Landaua. Oba sta se tako plasirala s 6 točkami na tretje in četrto mesto. Tylor je premagal Sergeanta, Milner-Barry pa Golombeka. Končno stanje: Szabo 7‘Aj, dr. čuwe 6J4, Pirc in dr. Landau 6, Klein in Mil-ner-Barry 4V2, Golombek 4, sir Thomas 2%, Tylor 2 in Sergeant l‘/s točke. KONIG ŠE VEDNO NA VODSTVU. V predzadnjem kolu rezervnega »A« turnirja je Konig remiziral z Miesesom in prav tako zaključil tudi partijo iz prejšnjega, kola s Honlingerjem. Vodi Konig s 5Vs točkami pred Luckisom 5, Miesesom 4J4, Listom in Honlingerjem 's po 4 točkami. V rezervnem »B« turnirju je situacija še popolnoma nejasna. Na vodstvu so s po 5 točkami Perlmutter, Fiister, Thomas in van Seters, Winser in van Does-burgh imata .po 4Vj točke. V rezervnem »C« turnirju vodita stvo v alpskih kombinaciji na Mrzlici, prireditelj SPD Trbovlje. — Tekmovanje za juniorje in seniorje na Planici, v iz-vedbi SK Ilirije. — Medklubsko tekmo- Hammond in Richardson s po 6 točkami vanje v teku na 15 km v Delnicah, prire-lpred Illingworthom ter Kirkom 5" Partije iz Hastingsa Nepravilna otvoritev. (6. kolo v Hastingsu) Beli: L. Szabo Črni: Vasja Pirc 1. c4, Sf6; 2. Sc3, e5; 3. g3, d5; 4. cd5:, Sd5:, 5. Lg2, Sb6; 6. Sf3, Sc6; 7. 0—0, Le7; 8. d3, 0—0; 9. Le3, Lg4; 10. a4!, a5; 11. Tel, Tc8; 12. Sb5, Sbd5; 13. Lc5, Lc5:; 14. Tc5:, Lf3:; 15. Lf3:, Sdb4; 16. Del, De7; 17. De3, Tfe8; 18. Tfcl, f6 19. T5c4, Tča8: 20. De4, g6; 21. h4, Kg7; 22. Dg4, f5; 23. Dg5, h6; 24. Dd2, Tad8; 25. De3, Ta8; 26. h5, g5; 27. g4, e4!; 28. de4; (4; 29. Dc3 + , Kg8; 30. e5, Tad8; 31. Tc5, Df7; 32. e6, Te6:; 33. Tf5, De7: 34. Dc4, Td7; 35. Sc3! Kg7; 36. Sd5:, Sd5:; 37. Ld5:, Tf6; 38. Tf6:, Df6; 39. Lc6:, bc6:; 40. Dc6:, Tdl-f; 41. Kg2, Tel:; 42. Del:, Db6; 43. De3-f, Kf7; 44. Dc4+, Kf6; 45. Db5, Db5:; 46. ab5:, Ke5; 47. f3!!, Kd5!; 48. Kf2, Kd4; 49. Kel, Kc4; 50. e3!, fe3:; 51. Ke2!, Kd4: 52. b3!, Kc31; 53. f4, gf4:; 54. g5, Kd4!; 55. gh6:, f3! -J-; 56. Kf3:, Kd3; 57. h7, e2; 58. Dh8, Del; 59. Dd8+, Kc3; 60. Dc7:-|-, Kb3.; 61. b6!, Ddl+; 62. Kg3, Dh5:; 63. b7,_Dg5+; 64. Kf3, Df5-f; 65. Ke3, Dgo-f-; 66. Kd4, in črni preda. š Mariborski šahovski klub ima svoj redni sestanek v kavarni »Central« v sredo, 11. t. m. ob pol 9. uri. Sestanka naj se udeleže v prvi vrsti sledeči igralci: Bien, Daneu, Dr. Gabrovšek, Krajnc, Kukovec, Dr. Lippai, Lobkov, Merlak, prof. Sila, Sterniša Stojnšek, prof. Stu-pan. Dnevni red: medklubske tekme in nato brzotumir. ELAINE HAMILTON Nekoliko boječe je segel Keppel po »vojem povratku v London po slušalu telefona. »Ali ste vi, doktor Tyler?« je vprašal.-»Pravkar sem se pripeljal .. Hvala, prav lepo potovanje... Da .nekoliko sem utrujen in ne mislim priti za vami — razen če želite.. • Mislim, da sem izvršil v New Yorku vse naše ukaze in naročila... Da imate presenečenje zame? ... Kaj? Da ste prodali plinovo formulico?... Prav dobro, gospod, pridem k vam zgodaj zjutraj.« Keppel je položil slušalo, čuteč le nekoliko zanimanja za Presenečenje dr. Tylerja. Prav nič ni slutil nikakih tragedij. v katere naj bi bil zapleten. In ko je mirno sedel doma in kadil, ni mislil, da je to poslednia brezskrbna urica. DRUGO POGLAVJE. Žrtev. Vane Ingram je odprl vrata svojega stanovanja, razsvetlil ter vedel svojega gosta v knjižnico. DETEKTIVSKI ROMAN »To je za vas nerodno, kaj ne,Ingram? Zvesti Parsons je obenem vaš oblačilec gledališču, ne?« Ingram je pokimal. »Da, ampak v tej igri je njegova glavna naloga, igrati cerbera ter odganjati vsiljivce od moje garderobe. Nastopam samo v prvem in tretjem dejanju in obakrat v salonski obleki. In tako se večkrat, če sem len. oblečem že tu, preden odidem.- »Zadnje dejanje vas gotovo pošteno izčrpa,« je pripomnil njegov družabnik. »Opazil sem, da ste neprestano na odru in v polni igri. Končni prizor, ko vzplamtite v tako strastno jezo in zaničevanje Ne razumem, kako morete igrati tako prepričevalno in potem — pol ure pozneje — priti mirno sem, mi ponuditi cigaro in napiti, kakor da se ni nič zgodilo.« Igralec se je smehljal in si prižigal cigaro. »No. saj se tudi res ni nič zgodilo,« je I rekel lahkotno. »Tretje dejanje je včasih »Moj sluga ima nocoj prosto.« je rekel I malo naporno, priznavam. To je vsako »u podajal gostu škatlo cigar. delo. Vaše delo kot delo sodnega pravd- nika je gotovo prav tako utrudljivo. Naj bo, kakor hoče — igranje je moj poklic. Poglejte medtem te-le fotografije, preden vam prinesem whisky, Mansfield. Napravil sem jih pretekli teden.« Načemeril se je, ko je slišal zvonček. »Halo! Kdo je?« Zelo dobro sredstvo za ugotovitev te uganke je, iti in odpreti vrata na hodnik,« je pripomnil Mansfield. »Pričakujete nekoga?« Ingram je stresel z glavo. »Živo dušo. Ni mi za nikogar, naj bo, kdor hoče. Ampak...« Vdano je zmignil z rameni ter šel k vratom. Zunaj je stala žena v večerni obleki, zavita v krasen plašč. »Nisem jaz kriva, Vane,« je rekla tiho. »Drugi so vztrajali na tem, da pridejo, in tako sem stekla naprej, ker —« glas ji je odpovedal — »ker sem morala dognati, ali ste odpustili —« Ingram jo je prekinil. »Sploh se ni nič zgodilo,« je rekel nežno. »Kdo so tisti drugi spodaj?« »Beran Norrington je dajal danes v Orientalnem večer in ic toliko govoril o igri, ki jo igrate vi in on, da se hoče neka ameriška dama po vsej sili seznaniti. Lejla in Ouentin sta tudi tu.« Nekaj časa je molčala, »če nočete biti nadle govani, jih morda utegnem spraviti od I tod.« »Ne, ne morem vam nalagati tega. Upam le, da mi ne zmanjka whiskya.« Ženi so zažarele oči. »Črna kava je vse. kar naj dobi Beran. Tu so.« Halo, Ingram,« je donel silni, iskreni Norringtonov glas. »Privedel sem vam presenečenje. Vstopite, dame in gospodje, in videli boste velikega moža v njegovem brlogu.« Udaril je igralca po hrbtu in se obrnil k vstopajočim gostom. »Torej zdaj — tujci naprej! Gospa Willensova. tu je eden naših najboljših igralcev in režiserjev, Vane Ingram.« »Ne govorite, Norrington,« je godrnjal Ingram. Iztegnil je roko k sivolasi dami in slišal njen mehki, južnjaški glas, ko je pravila, da se boji, da je nenadejani obisk nedobrodošel začetek seznanitve. »Vzlic temu pa, gospod Ingram, verjemite, da sem neizmerno vesela, da vas spoznavam,« je dodala stara gospa. Toliko iskrenosti je bilo v njenih mirnih očeh, da je Ingram čutil, kako ga mineva nejevolja. »Prosim, pojdite in sedite,« jo je iskreno vabil. »Privedite ostale, Norrington. jaz poskrbim za gospo Willensovo!« Norrington je privedel vitko, reično dekle zlatih las in modrih oči. 'Dalfe.) Mariborske drobne vesti ■c,TI, ■ - -.-^V f— Angleška gosta med Mariborčani Snoei sta bila Mr. Stevcns in njegov sprcmljcvalcc dr. Andres v kazinski dvorani gosta naših ro tari j cev, kjer sta bila sprejeta zelo prisrčno. Po pozdravnih besedah predsednika Ro-larijskega kluba g. dr. S t a m o 1 a je pozdravil angleškega gosta g. dr. Ra-potec v imenu mariborskih rolarij-ccv v angleškem jeziku in pri lem podčrtal veliki pomen kulturnih in gospodarskih odnošajev med Anglijo in Jugoslavijo. Sinočnjega sestanka Ro-tarijskega kluba se je udeležil tudi zastopnik Angleškega krožka v Mariboru g. Šorli ml.. ki je isto tako prisrčno pozdravil gosta v angleščini in naglašal, da vzdržuje in pospešuje Angleški krožek v Mariboru že dolga leta kulturne stike med obema narodoma. Nad prisrčnim sprejemom vidno vzradoščen se je zahvalil Mr. Ste-vens za pozdrave in izjavil, da bo iz naših krajev odnesel najlepše spomine. V teku popoldanskih razgovorov je Mr. Stevens na vprašanje, ali misli, da se bo britanska ekonomska politika v jugovzhodni Evropi , kakor jo je inavguriral v angl. parlamentu g. Hudson, nadaljevala, izjavil, da v tej zvezi ne more reči nič več, kakor je rekel g. Hudson in da min sli, da pojde vse po tej poti dalje, kar se bo poznalo že v prihodnjih 6 mesecih, tembolj ker je naletel na tako veliko pripravljenost ravno v naših gospodarskih krogih. Danes nadaljujeta gosta z ogledom naših podjetij, m. dr. tudi tvornice za dušik v Rušah, nakar ob 1.40 odpotujeta iz Maribora. Požarna nevarnost na Aleksandrovi cesti V stanovanju trgovca Kravosa na Aleksandrovi cesti 26 je včeraj izbruhnil požar. Služkinja je kurila v sobi v četrtem nadstropju. Pri tem ji je veter odnesel goreč papir na otoman pri oknu. Vžgala se je zavesa, ki je bila hipoma v plamenu. Zgorele so 4 blazine, pregrinjalo, volnena odeja,;-2 predposteljnika in frotirka, ožgani so okenski okvirji, soba pa je popolnoma okajena. Gasilcem, ki so prišli na pomoč, ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so požar že domači pogasili. Nesreča »pobreškega preši denta" Včeraj je na državnem mostu dobil aO-letni Franc Hantič, znan pod imenom „pobreški prezident“ ,hud epileptičen napad. Hantič je pri padcu dobil nevarno rano na čelu. Poklicali so reševalce, ki so nezavestnega moža prepeljali v tukajSnjo bolnišnico. m. Generalka za simfonični koncert GM 11. t. m. bo istega dne ob 15. uri in bo dostopna edino dijaštvu proti vstopnini 2 din. — Koncert se bo pričel radi radioprenosa točno ob 20. uri, zato naprošamo občinstvo ,da pravočasno zavzame prostore. — Glasbe-an Matica vabi občinstvu, da pridno sega po vstopnicah, ki se nahajajo v predprodaji pri ,,Putniku“. m Na Remšniku je umrl Jožef Koležnik, bivši dijak iz Maribora iz znane Ko-ležnikove rodbine. Pogreb bo jutri ob 10. uri dopoldne na Remšniku. Težko prizadeti rodbini naše sožalje. m. Mariborska bolnišnica je prenatrpana. Letos je izreden naval na mariborsko bolnišnico. Vse sobe so prenatrpane. Mesto 10 leži v eni sobi 15 do 18 bolnikov. Bolniški paviljoni pa stoje že mesece nedograjeni... m Ukradena srečka. Delavec Josip Narat iz Orožnove ulice je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel tako zvano srbsko tobačno srečko za premijo 10 zlatih dinarjev serije 8210 št. 6. m Žrtev poledice. Na Rotovškem trgu je na poledici padel trgovec Pavel Jerin iz Tatenbachove ulice in se poškodoval na desni nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Svojega gospodarja je napadel. Prevoznik Ferdinand Matel z Ruške ceste je vozil po Rajčevi ulici. Za njim je prihitel njegov delavec Štefan P. Skočil je zadaj na voz in udaril gospodarja s pestjo po obrazu s tako silo, da je Matel padel z voza in se poškodoval. m Studenška žandarmerija je aretirala Poletnega strugarja Karla Švajghoferja, ki je priznal, da je železničarju Ivanu Gotali iz Sokolske ulice v Studencih ukradel dve zlati verižici in jih po nekem dečku prodal. Verižici je raztrgal in jih tako razpečal. Pri njem so našli samo še zlat obesek. Njegovi ljubici so zaplenili 40U din, ki jHi je aretiranec dobil pri prodaji zlata. m. Nesreča pri igri. V Vojašniški ulici se je pred hišo igral 14-letni učenec Henrik Rcsiier s svojimi prijatelji. Deček je »ned igro tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Poškodovanca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m. Tatvina perila. Zasebnici Neži Fi-deršek z Betnavske ceste 26 je neznanec s podstrešja ukradel še mokro perilo in io oškodoval za okoli 200 dinarjev. m. Ukradeno kolo. Tkalka Jožeia Križanec je prijavila policiji, da ji je nekdo izpred Grajskega kina ukradel žensko kolo znamke »VVanderer«. Ukradeno kolo je registrirano z evidenčno številko 131512. m. Prijava koles. Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike biciklov in fiakrskih vozov, da prijavijo za leto 1939. svoja vozila do 28. ietor. Pri letošnji registraciji biciklov in fiakr-skili vozov je treba poleg redne prijavne takse plačati tudi davščino za državni cestni sklad, ki znaša za leto 1939. za vsak bicikel din 10.—, za vsak fiakrski voz din 50.—. Prijave je izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije v pritličju na stražnici I za ceno 1 din. Izpolnjene prijave je oddati v sobi št. 4 v I. nadstropju. Zamudniki, ki ne bodo prijavili svojih vozil, v .določenem roku, bodo morali k rednim prijavnim pristojbinam plačati še kazen, ki znaša 32.50 din za vsak bicikel, za vsak fiakrski voz pa 42.50 din. m. Kriminal v mariborskem okrožju. V obeh mariborskih okrajih je bilo v preteklem letu 4780 kriminalnih primerov, med njimi 7 umorov, 9 razbojništev, 39 požarov, 38 tatvin in 71 težkih telesnih poškodb. m. Prošnja Tezenčanov avtobusnemu prometu. Ob času slabega vremena se vidi, koliko Tezenčanov se vozi z mestnim avtobusom, saj je ob vseh vožnjah nabito poln. Ker je na Teznem mnogo večja brozga na cesti kakor v mestu, bi se oddaljenejši potniki vozili do konca proge, to je do Pulka. Zato bi bilo umestno, da mestni avtobus vsaj v zimskem času vozi vsakokrat do zadnje postaje, kar bo gotovo tudi podjetju v korist. m Prijava motornih vozil za leto 1939. Predsedništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike motornih vozil, da prijavijo za 1939. svoja vozila do 28. febr. Obenem sc mora letos izven redne prijavne takse ter banovinske trošarine na pnevmatiko plačati tudi davščina na državni cestni sklad, ki znaša za 1939. za vsak potniški avtomobil din 200,—, za vsak motocikel brez prikolice din 50.-r, za vsak motocikel s prikolico din 75.— za I. 1938. pa se istočasno pobere ta davščina v višini 50*/*. Prijave je izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri tuk. predstojništvu mestne policije v pritličju na stražnici št. 1 za ceno din 5.-za avto in din 3.— za motocikel. Spopol-njene prijave je oddati v sobi štev. 4 v 1. nadstropju. Zamudnike, ki ne bodo prijavili motornih vozil najkasneje do 28. febr. bo zadela kazen. Zanimivosti ODLIKOVANJA ZA DOBRE MOŽE. Angleško Združenje žena je priredilo v Londonu veliko zborovanje, na katerem so žene obravnavale položaj žena v Angliji in njihov odnos do moža m družine. Neka govornica je predlagala, naj društvo čimpreje začne z izdajanjem posebnih kolajn, ki bi se naj podeljevale dobrim možem. Ta predlog so zborovalke sprejele z veliko večino glasov. Ko je za ta predlog izvedela javnost, se je pojavila pri mnogih zakoncih reakcija. Nekateri od njih so izjavili celo v listih, da se bodo tudi nadalje trudili, biti dobri možje, da pa nikdar ne bodo od žena .sprejemali takih odliko- vanj. še manj pa jih nosili. VAŽNOST ZDRAVJA NAŠIH OCI. Neki ameriški zdravnik je napisal knjigo o raznih medicinskih problemih, v kateri pravi tudi to-le: Trditev očesnih zdravnikov, da glavobol po večini ni nič drugega, kakor posledica prevelikega naprezanja oči, je popolnoma pravilna. Imel sem primere z boleznimi ledij, želodca in trebušne votline, ki so spominjale na vnetje .slepiča in so jih zdrav- niki tudi tako označili, pri mnogih pa sem moral ugotoviti, da so vsa ta obolenja v zvezi s prenaporno zaposlitvijo oči. Neka gospa je srdita zapustila mojo ordinacijo, ker ji nisem zapisal sredstva za pospeševanje prebave, temveč sem ji dal očala z zahtevo, naj jih nosi, potem mi pa naj sporoči po 14 dneh, kako je z želodcem. Tudi njen mož je zahteval, naj se ravna po mojem navodilu. Čez !4 dni pride k meni v čisto drugačnem razpoloženju Izginilo je neugodje z želodcem in tudi glavobol. X Bik pognal avion v beg. Na berlinskem lptališču se je primerila nenavadno komična scena. V klavnico so pripeljali bika, ki je pa pobegnil in zašel celo na aerodrom. Naključje je hotelo, da se je tisti čas spuščal na teren potniški avion. Bik je zagledal letalo in’ se ves besen zakadil proti jemu. Bik pa ni čačunal s hladnokrvnostjo pilota; ta je takoi spoznal nevarnost in namesto da bi pristal, se je zopet dvignil. Tako se je umaknil pred napadalcem. Službujoči orožniki so nato bika ubili. Šele tedaj jč letalo lahko pristalo. X Ječa je rešila ženina pred neželjeno nevesto v Messini v Italiji. Na dan poroke se je tako napil." da 'ga je policija aretirala in obsodila na teden dni zapora. Ko je nevesta zvedela za njegovo :>ne-zgodo<'. je potoni svojih starsev intervenirala^ na policiji, da bi ji ženina osvobodili. Fant pa se je temu uprl in izjavil, d.a rajši presedi kazen kakor stopi pred oltar. Toda policijski komisar ga je hotel na vsak načjn osvoboditi, in mladeniču ni preostalo drugega, kakor da se je stepel z orožniki, samo da bi bil še strožje obsojen! MALI OGLASI CENE MALIM OCL^SOMi V tnalili octaslh stanc vsaka ticseda 60 par: itaimaniža orlsioiblna za to oglase le din 6—. Dražbe preklici dopisovanja In ženltovaniskl oslasi din I.- oo besedi. Naimaniši znesek te oslase le din 10.-'. Debelo tiskane besede sc računalo dvoino. Oclasnl davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oslase se plačuie takoi nri naročilu oziroma ca ie v poslati v pismu sktipai r naročilom ali pa oo ooStnl ooložnici na čekovni račun Sl. 11.400 Za vse pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din Posest HIŠA Z VRTOM za 12.000 din naprodaj. Vprašati: Lekarniška ul. 7. Vrban čfč. 178 Sluibo dobt X Odvadil se je spanja neki Henri Worthon v Ameriki, ki mu je zdaj 68 let. Pred 10. leti je bral neki znanstveni članek, ki je trdil, da človek ne more vzdržati več ko 80 dni brez spanja. Morthon temu ni verjel in začel je trenirati... Zdaj že vsa ta leta ne spi, pa se je počasi tega naveličal, toda bdenja sc je že tako »navadil«, da mu tudi zdravniki ne morejo več vrniti osveževalnega sna. POLJEDELEC Kmečko, srednje veliko posestvo. se odda na podlagi enake delitve pošteni tri do štiri članski družini, ki sc popolnoma razume na ktnee-ko-vinogradna dela ter živino rejo. v najem. Ponudbe z življenjepisom in pridobljenim znanjem na upravo ood »Poljedelec«. 187 Prodam ŽELEZOSTRUGARJA ki je izurjen v rokovanju z I vijačnim avtomatom (Sclirau ben-Automat) išče tovarna v Zagrebu. Ponudbo pod »Stalna služba« ' na upravo lista. 179 MIZARSKEGA PO.MOCNIKA sprejme mizarstvo Unterlech ner, Kopitarjeva 6. 181 Prodam SPALNICO IN KUHINJSKO OPREMO Mizarstvo Kolarič,. Tezno. Ptujska c. 187. 189 Kupim SLUŽKINJA sposobna za vsa hišna dela, se sprejme takoi. Vprašati Tezno. Gregorčičeva ul. 3. 184 | Službo iSie DEKLE z nekaj spričevali želi mesto v gostilni za natakarico, lahko vloži kavcijo. Kreiger, Zrmjskega t;rsr 153 Zgubljeno Izgubila se je mlada. MAČKA oddati proti nagradi v ki. postajališče Tezno. trafi- 191 Spomnite se ČUDI 6000 komadov VINOGRADNIH KOLOV kostanjevih, se kupi. Ponudbe na P. Majzel, Maribor, Gregorčičeva ul. 4. 185 V nalem RESTAVRACIJA »SVICARIJA. V PTUJU se odda v najem s 1. aprilom t. I. Natančnejša pojasnila daje »Putnik«, podružnica v Ptuju. Ponudbe sprejema do 15. februarja t. I. Olepševalno in tujskoprometno društvo v Ptuju. 166 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM lakoj oddam. Zupančičeva 16, Spesovo selo. 180 Oddam OPREMLJENO SOBO Slomškova 3-11. Tomšičičv drevored. 186 Stanovanje Dvosobno zaprto STANOVANJE sc odda s 1. II. 1939. Vprašati stavbena pisarna. Vrtna ul. 12. 182 SOBO IN KUHINJO lepo, Magdalenska ulica, oddam s 1. februarjem stalnemu namenščencu ali upokojencu, mirni stranki do 3 članov. — Dopisi pod: »Visokopritlično« na upravo »Večeruika«. 190 SETA VLOŽEK /e n o »o, čevlje ” Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobayljajo v valonskih pošiljkah apnenice Ant. Birolfa v Kresnicah Cene konkurenčne "* . Pisarna Ant. Biroila, Ljubljana, Dalmatinova 10 širile ,,VečerniikM Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarnu <1. d., nc vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA uredništva štev. 25-67 iu uprave v Mariboru. Oglnsi po ceniku. — Rokopisi sc štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.