zraven še diferencira- Ali ni kakim novim veleobr- samo par Odgovorni n Last in tisk Enkrat LISTEK, M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Gospod maršal,« ]e povzel krali po kratkem molku, proučavaje moško obličje svojega sobesednika, »ne bom vam govoril o zaupanju, ki ea imam do vas. Dasi sva se borila v nasprotnih vrstah, vendar sem vas cenil vedno od srca; to vam dokazuje najbolje dejstvo, da ste tu in da podate edini v vsem Parizu zavetišče. ki sem si ga izbral.« »To zaupanje mi je v čast,« je rekel maršal. '»Toda opozoriti moram vaše Veličanstvo, da noben plemič ni zmožen izdati njegove skrivnosti.« »Mislite?« je dejal kralj in se nasmehnil maloverno. »Jaz nisem tega mnenja in zato ponavljam, da ste vi edini, ki sem ga mogel povabiti semkaj z gotovostjo, da bom mogel spati mirno nocojšnjo noč.« »Posledica tega zaupanja,« je nadaljeval Bearnec, »je, da hočem govoriti z vami odkrito in vam povedati že s prvo besedo namen svojega Prihoda v Pariz.« * rri^0,in5Uni-^0nd6 sta začudeno pogledala kralja. On pa — ali ni videl tega pogleda, ali pa je storil, kakor da ga je prezrl. Dejal je s prepokojnim glasom: »Gospod maršal, naš namen ic, odvesti Karla IX., kralja francoskega. Kaj mislite o tem?« Kolinjijevo obličje se je pokrilo z rahlo bledico. Kondč se je igral nervozno z našitki svojega telovnika. Razgovor je bil planil s prvim mahom v višino, kjer se tudi vajenemu lahko zvrti. Toda maršal ni trenil z obrazom. Njegov glas je ostal prav tako miren kakor Bearnčev: »Sir. ali želi vaše Veličanstvo slišati moje mnenje o izvedljivosti aventure ali o posledicah, ki jih more roditi, bodisi da sc posreči, bodisi, da se ponesreči?« »O tein bova govorila takoj, gospod maršal. Za trenotek želim samo slišati vaše mnenje o... pravičnosti dejanja, ki je postalo potrebno. Povejte, kaj pravite o njem? Ali boste z nami? Ali zoper nas? Ali ostanete samo nevtralni?« »Sir, vse zavisi od tega, kaj mislite storiti s kraljem. O Karlu IX. se nimam niti pritožiti, niti se ne morem pohvaliti z njim. Toda moj kralj je. Dolgujem 11111 pomoč in podporo. Vsak plemič, ki se ne postavi za svojega kralja, kadar ga vidi v nevarnosti, je verolomnež. Zatorej, sir: ali imate s kraljem nasilne namene? Ali namerjate izpremeniti vladajočo Potem sem zoper vas. Ako pa hočete doseči samo pravično jamstvo za svobodno izvrševanje svoje vere, ostanem nevtralen. Podpirati vas ne morem ne v tem. ne v onemu slučaju.« »To je jasna beseda! Bogine, gospod maršal, pravo veselje je govoriti z vami. Poslušajte, zakaj smo sklenili odvesti mojega bratranca Karla. Jaz vem in vsi vemo — tudi vi — da se pripravlja kraljica mati na novo vojskovanje. Toda naši viri so izčrpani. Niti* ljudi, niti denarja nimamo več dovolj, da bi mogli vzdržati novo vojno. Ogroženi smo torej bolj ko kdaj. Dejanje, ki ga nameravamo, je povsem opravičeno vojno sredstvo. Ako bi korakal Karel na čelu svojih armad, kdo bi mi mogel očitati, če ga zajamem in ga storim svojega ujetnika? ... V tem pogledu se najbrže strinjava.« »Da, sir, in priznati moram, da bi se zavzel za vaše podjetje z obema rokama, ako bi mi bila čast, biti vašemu podaniku in ne kralja Karla. »Izborno. Ostane torej še vprašanje, kaj storimo s kraljem, kadar bo naš jetnik...« »Da, sir, to je tista kočljiva točka,« je rekel maršal. Bearnec je gledal zamišljeno pred se. Kai je videl v bodočnosti, ki je izkušal prodreti njeno meglo? Morebiti krono Francije? Ali pa je iskal samo sredstvo, kako bi se pokazal poštenega pred tem človekom, ki se mu je zdel samo utelešeno poštenje? Bodi tako ali tako. z njegovega obličja je mahoma izginil običajni zvijačni izraz. Izpregovoril je, ne brez otožne veličastnosti: »Gospod maršal, po svojem očetu Antonu Burbonskemu, naravnost-nem potomcu Roberta, šestega sina Lujza IX. Svetega, sem glede krvi prvi princ francoske vladarske hiše. Imam torej nekaj pravice, vtikati se v zadeve tega kraljestva, in če bi mi prišla v glavo misel, da si enkrat nemara ovenčam glavo s francosko krono, bi.bjja ta misel vse prej nego nezakonita. Toda Valoaški vladajo po milosti božji. Prepuščam torej milosti božji, da odloči, ali naj zasedejo Burbonci kdaj ta najlepši prestol sveta. In mol namen je, ne pospeševati volje božje z ničemur... vsaj v tem pogledu ne. Zdi se. da sem uganil vašo misel, dragi vojvoda.« »Sir, sumničenje vaših namenov je tako daleč od mene. da si jih niti ugibati ne dovolim. Rekel sem le in pravim še, da ne storim ničesar zoper svojega kralja.« »Mislim, da vam Je bil moj odgovor v popolno zadoščenje. Ni mi do Karlove krone. Naj vlada, moj dragi bratranec, le naj vlada, kolikor more sploh vladati človek, ki ima za mater Katerino de Medičisf Toda, tristo vragov, ako mi nismo sovražni Karlu, zakaj je on sovražen nam? Kaj pomenijo ta preganjanja Hugenotov kljub senžermenskemu miru? Čemu to razlikovanje med ljudmi, k> hodijo k rnaši, in med onimi, ki ne hodijo? Vsega tega mora biti enkrat konec! In ker nismo dovolj močni da bi vzdržali vojno, ni drugače, kakor da dosežemo isti smoter s pametno besedo. V to pa Se potrebno, da se pogovoriva s Karlom mirno, tako kakor zdajle z vami! Povejte, vojvoda, ali ni naša želja, polastiti se Karlove osebe, docela zakonita?, Oh, žalega se mu ne zgodi! Svobodno mu bo celo, odkloniti naše pogoje, ako jih ne bo maral sprejeti. Edino kar hočem, je to. da govorim z njim oko v oko. ne da bi kdo vplival nanj.« Bearnec je bil izvršil okret, kf ga je moral natihem občudovati. Tu ni šlo več za pravo zajetje, ni šlo za vojni čin. marveč za razgovor, v katerem bi bilo strankama prosto, da podpišeta ali zavrneta predlagano pogodbo. »Ali se v takih okolnostih lahko zanesem na vas?« je prašal kralj na« varskl. »Da se polastite kralja, sir? Odkritost za odkritost. Sam sem tu. In vas je mnogo. Odgovorim vam torej lahko tako svobodno, kakor zahteva moja vest. saj se mi ni bati drugega kakor smrti.« KolinH »e stopil k njemu., e**« -—■■'»v Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža46« 807. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 16. marca 1014. Leto 111. Posamezna štev. „Dnevaa stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže®. -„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedelja’.! "m praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-‘Togo »BODEČA NEŽA". Za ljubljansko naročnik« jtane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročniki itane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno V50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja s; upravništvu. Telefon številka 118. Posamezna stev. »Dneva® stane 6 vfn.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Nele®* t Uredništvo in upravništvo: :s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana p!.som_ le ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas«; se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana iu zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-' s: pust. — Za odgovor je priložiti mamko. K. urednik Radivoj Korene. Tiskarne". ~ Deželne doklade v trg. obrtni zbornici. V petkovi seji je predlagal gosp. Rohrmann sledeče: Častita zbornica blagovoli skleniti! Trgovska in obrtna zbornica Kranjska obžaluje, da je visoka c. kr. vlada predložila v najvišje potr-jcnie v proračunski seji deželnega zbora kranjskega dne 28. svečana 1914 sklenjeno brezpriinerno diferencirano zvišanje deželnih doklad, ker bo s tem tako obrt, kakor trgovina na Kranjskem hudo oškodovana. Svoj predlog je g Rohrmami utemeljeval sledeče: Častita zbornica! V nočni seji kranjskega deželnega zbora, namenjeni deželnemu proračunu za leto 1914 med 27. in 28. svečanom t. 1. zgodil se je neču-ven atentat na žepe kranjskega prebivalstva. V prvi vrsti na volilce trgovske in obrtne zbornice, na volil-čnet * eril' v>talne interese imamo ^ v te5 ugledni zbornici. S'e,nj2e ^ da bi se preje vr-. i a dolgotrajna temeljita posvetovanja finančnega odseka — brezpri-nierno tudi krivično zvišanje deželnih doklad. Kakor sem zvedel od poslanca, ki ga je poslala naša zbornica v deželni zbor, dr. Ravniharja, premišljevali so v ministrstvu dolgo časa, ali bi predložili to zvišanje tako. kakor je sklenieno. v najvišje odobre-nje. Navidezno je bilo še časa, da tudi naša zbornica kot najbolj prizadeta korporacija poseže vmes s predlogom, katerega sem zadnjo soboto, dne 7. t. m. predsedstvu naznanil. stn ,?"oCnia J.iub,ianska dnevnika Pa poduči3a. da je bilo naše upravičeno upanje zaman. Centralna Vlada izposlovala je že potrebno najvišje potrjenje. Stvar zgleda sedaj tako, kakor da ne bi bila več aktu-elna, kajti marsikdo poreče, da po toči zvoniti ne koristi nikomur. Toda temu ni tako. Naša zbornica še ni imela prilike se izreči, kako stališče li le zavzeti v tem velevažnem vprašanju. Ker se Je ni vprašalo, služi naj sedaj vsi javnosti resolucija, katero sem izročil predsedniku s prošnjo, da Jo kot nujno smatra in jo da na glasovanje. Preden se to zgodi, dovoljeno nn naj bo v podkrepitev tega par besed: Kakor Vam je, častiti gospodje tovariši, znano, sklenil je deželni zbor kranjski zvišati deželne davščine za 15. oziroma 35 odstotkov na zemljiški, občni pridobninski in hišnonajemninski davek. Na užitnino vina, vinskega in sadnega mošta, ter na užitnino klavne živine in mesa pa celo za 105 ostotkov na deželi, v zaprtem glavnem mestu Ljubljani pa nečloveško — na 174 odstotkov. Ni mi treba posebej poudarjati, da bo tako brezprimerno povišanje deželnih doklad vsak prebivalec te nesrečne kronovine bridko občutil, zlasti pa obrtniki, trgovci in indu-strijalci kranjski. Najbolj udarjena bo s temi nezaslišanimi zvišanji gostilničarska in mesarska obrt. Že sedaj reveži — ako izvzamemo eno desetino srečnejših — komaj dihajo, pa se jim hoče s takimi davščinami še konsum zmanjšati. Da bo konsum padel, je absolutno gotovo. Zlasti vina se bo dokaj manj iztočilo, ker bo moral vsak gostilničar ceno za 8 vinarjev pri litru zvišati. Naravna posledica tega zvišanja bo, da bo delavec, mali obrtnik in mali kmet segel k žganju. Odprta bo s tem pot večjemu žganjepitju, kar bo tudi v moralnem in fizičnem oziru na naše ljudstvo slabo vplivalo. Trpeli bodo vsled tega posebno dolenjski vinogradniki, ki že sedaj kot»s»i izpečavajo svoj pridelek, v bodočnosti ga bojo pa zamogli le v naimaniši meri. Vipavski vinogradniki ne bodo toliko udarjeni, ker se njih vina — slična dolenjeavstrij-skim vinom —* izvažajo na Dolenje-avstrijsko in Češko. Drugače je pa z dolenjskim vinom. Za eksport ni primeren. Dolenjski producent je navezan le na Ljubljano in Gorenjsko, na Notranjskem je Dolenjca dobili le v malo krajih. In če se Dolenjcu od-vzamn prilika ta dva rezervoarja, t. j. Ljubljano in Gorenjsko, napolnili, opustiti bo primoran nadaljno drago obdelovanje svojih vinogradov« iz katerih bo nastala puščava. Zagrabiti bo moral popotni les in se še v večji meri izseljevati v Ameriko. Uboga Dolemska »aziula fco neobljudena, kakor je ze sedaj velik del Belokrajine, in naravno je, da bodo potem dolenjski obrtniki iu trgovci svoja podjetja morali zapreti ter se istotako izseljevati. Koliko eksistenc bo s tem uničenih! Ni treba meniti, da slikam položaj v tako temnih barvah, ker sem slučajno sam sam Dolenjec, torej nekako »pro doino sua«, pa obiskalo me je v zadnjih dneh mnogo Dolenjcev in tudi pisma sem prejemal, v katerih vsi enako obupno jadikujejo nad tem nezaslišanim zvišanjem deželnih davščin. Industrija, kolikor jo imamo na Kianjskem, mora takorekoč prenehati. Gotovo je pa, da se bo vsakdo desetkrat premislil vsled teh brez-primernih in nih doklad s kakim novim Enkrat je bil en žurnalist, ta je izdajal časopis* bil je seveda narodu v korist, saj bil po grošu je iztis. toin pričeti. V naprej je že tako podjetje mrtvo rojeno dete. ker ne bo dotičnik zamogel konkurirati z drugimi deželami. Predlog g. Rohrmaima je bil enoglasno sprejet — zanj so glasovali tudi klerikalci. Iz tega se vidi, kakšen udarec ža deželo so nove do-klade. , Iz Koroške. Celovec, 12. marca 1914. V zadnjem dež. zboru kranjskem so se vendar enkrat spomnili koroških Slovencev. — Kako se tu godi s tukajšnjimi Slovenci — žalostna nam majka! — Ako bo šlo to tako naprej, kakor gre sedaj ravno v zadnjih letih, ne bomo dobili v 10. letih nobenega koroškega Slovenca več, ako bo še kje kateri, si ne bo upal priznati, da je Slovenec. Zadnji čas je, da pridejo sosedni Slovenci tukajšnjim na pomoč. Vse tukajšnji Slovenci imamo edinega zastopnika g. Grafenauerja, in ako bo tako šlo naprej, ga pri prihodnjih volitvah ne bomo več imeli, ker je itak žp pri zadnjih volitvah z malo večino zmagal. Seveda on se trudi, kaj pomaga, ko nima zaslombe, in je sam proti toliki premoči. Ali ni to žalostno? Naj navedem slučajev, kakor piše hči Enkrat je bil pa en „kiparček“ ta se ve, ni našel kupca, a dal je domovini tu in tam kak darček na primer Gubca. ali sin staršem ali svoji prijateljici, po navadi starši so še Slovenci in ne znajo brati (nemško), otroci pa so se v šolah samo nemško učili. In kakšna je ta nemščina: otrok sliši povsod samo slovensko, raztin pri uradih in v šolah Prva beseda, katero je otrok znal spregovoriti je bila slovenska, slovensko se je nadalje uči, pride v šolo, se uči 6—7 let, a ne zna napisati, kar ga je mati učila. Kar se je otrok navadil, to tudi zna namreč v šoli: evo ti pisma: »Im am fangs mein Schriben griisse dich oft mals Ich frage dich warum ich keine Antworht be kamine best be leidickt an tnich vo ich dir nieht Schicke ich hiit garn ne aber es \vahr mir unmoglich weill ich im Vatter mer geschickt bat als sonsta weil er an dir Reise auch mer Brauchte Ich wahr dir Schon am 16. Marz schiken jec weiss ich nicht ist der Vatter im Graz oder wa er Schreibt-mir nicht Bitte schreibe mir bald \ven dir moglach ist gebe mir bekant \vie die ge schickte Stiidt es griisst dich deine fraundm Mizi.« Ker je predolgočasno, da bi tudi drugo in tretje pismo vse spisal podam tukaj samo par zlogov. »Ich frage dich ob dir Votter zu dir ge Pracht hat die Bucli oder nicht ich im hab gescluieben er solit dir zu dir pringen das du mir herriiber Schicket ich Praucht hir notiviindig ih muss zum Zanerarst gchn im dot Bucli zigen Villeicht brauche dan nicht zahllen wird schon der Arsl besorgen dos her das Buch siet.« Iz tretjega samo to vzamem: »u Tejatter neucs zli Sagen als nut das dis dir gar Pigc« itd. Original na razpolage! Take iu enake stvari se godijo tu v tužnem Korotanu. Kdo je tu kriv? Ali otroci, ki delajo, kakor so se učili? Ali starši, ki morajo otroke pošiljati v šolo, ako nočejo imeti analfabete ? Kje sle slovenski poslanci brez razlike strank? Tu sem sc obrnite! Kje sta družba Cirila in Metoda in »Straža«. Tu sem se obrnite, tu je pomoč nujno potrebna! Ni še prepozno, ampak kmalu bo, ako ne pridete na pomoč še so tukaj zavedni Slovenci, kaj pomaga, ko nimajo podpore in zaslombe, nasprotno jim nemčurji vse uničijo. Tu je potreba društev, predavanj, pošljite prebarne časopise na gotove osebe, da sc razdele ljudem. Napravljajte izlete sem med nas. Včasih se tu pa tam pripravi kaka igra ali veselica, vedno je do zadnjega kotička vse polno, kaj pomaga, ko je vse to premalo preporedkoma. Tu manjka narodnih buditeljev. Kaf pomaga, ko gotovi tukajšnji Slovenci ne vidijo in ne slišijo narodnih in zavednih Slovencev; k večjem pride kdo par dni pred volitvijo, ali pa še tedaj ne. Kmet si pa misli: ja, samo sedaj nas pridejo obiskat, ko so volitve pred pragom, drugače pa nikdar ni nobenega videti. Še veliko bi se dalo pisati, pa «iaj za danes zadostuje, upam in prosim, da bi ne bile te moje vrstice bob v steno. Telefon na Gorenj-, skem. Dežela Kranjska je doslej glede telefonskih naprav jako na slabem. Razun mesta Ljubljane ni nobeden naših krajev deležen te ugodnosti. Tudi Gorenjska stran nima telefona. O gospodarski vrednosti telefonske naprave govoriti je pač odveč. Telefon je dandanes važna naprava zlasti v takih krajih, kakor_ je naša Gorenjska (za letovišča in izletišča, za tujski promet in turistiko.) Zastaviti bo vse sile. da se na Gorenjskem zgradi telefonsko omrežje. To priznava tudi poštna uprava sama. Država zahteva za graditev novih telefonskih mrež od strani inte-lesentov 30%ni prispevek za stroške. Brez teh prispevkov je vsako prizadevanje za telefonske naprave brezuspešno. Ako hočemo dobiti na Gorenjskem telefonsko napravo, je neogibno potrebno, da pokažejo lokalni interesentje, kakor so občine, denarni in gospodarski zavodi, ter posamezni kupčijski in privatni interesentje primerno požrtvovalnost. Marsikomu se zdi upravičeno čudno, da se od interesentov zahteva prispevke k gradbenim stroškom za telefonske naprave, so last države in ji donašajo dohodke. Toda postavni predpisi so taki, da je interesentom plačati za napravo novih telefonskih zvez 30% gradbenih stroškov. S tem je treba računati. Dokler niso zbrani prispevki, ne bo novega telefonskega projekta. Država je itak s krediti za telefonske naprave na tesnem in se takoj oprime izgovora, da interesentje niso izpolnili stavljenih zahtev. V Avstriji čaka veliko število novih telefonskih projektov, pri katerih so interesentje že vse storili, kar je država zahtevala na prispevkih. Če hočemo torej pri nas odpraviti zaostalost v telefonskih napravah, se ne bo ogniti plačilu gradbenih^ prispevkov. Prizadevanje za telefonsko o-mrežje na Gorenjskem sega daleč nazaj. Glavna težkoča je obstojata v tem, da ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih gradbenih prispevkov. Pred leti je trgovska in obrtniška zbornica po trdem naporu dosegla 10%ne prispevke k stroškom za napravo telefonske črte med najvažnejšimi gorenjskimi kraji, ali trgovinsko ministrstvo je vztrajalo pri zahtevi 30%nih prispevkov. Medtem so bile oglašene nove želje. Podražili pa so se tudi napravni stroški. Trgovska in obrtniška zbornica se je obrnila do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva ter prosila, da izdela nov projekt, za telefonsko omrežje po Gorenjskem. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je tej prošnji ustreglo ter izdelalo nov načrt. Nova projektirana interurbanna telefonska proga bi šla iz Ljubljane čez St. Vid, Medvode, Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Zidovnico. Jesenice, Mojstrano, Kranjsko Goro do FRANCE ŠTAJER: Leto dni! Podzemeljska jama na Krasu: avtor in gospica se priplazita po ozkem rovu. Avtor prižge zeleno žveplenko: sNa cilju sva!« Gospica prižge rdečo žveplenko: »Hvala Bogu!« Avtor prižge vijoličasto žveplenko: »Če prižigate v tej jami raznobarvne žveplenke in če imate količkaj fantazije, se vam bo zdelo, da ste dospeli v čarobno mramornato votlino, kjer so stene zgrajene iz ostankov morskih lilij in kjer se les-keče mlečnat, alžirski mramor, kjer se prelivajo smaragdni in vijoličasti refleksi in tako dalje.« Gospica: človek, oziroma ne človek, ah. sama ne vem, kaj sem hotela povedati, ampak zelo sem raztresena. Avtor: Bogve kolikokrat sem jaz tako raztresen, da govorim, kot bi se mi sanjalo. Gospica: Ali ste trudni? Avtor: Nikoli še nisem bil tako čil in spočit, kot danes! Gospica: Čemu ste tako žalostni? Zmeraj molčite! Avtor: Jaz zmeraj molčim? Hm. meni se zdi. da se preveč ogla-5am. To ni prav, če se človek preveč oglaša, ali sploh, če se človek redno oglaša. Gospica: Boljše. J£$.niči}p boliše je samo včasih.,,» Belepeči. Hkratu bi se gradile proge Kranj-Tržič in Radovljica-Lesce-Bled-Bohinjska Bistrica. V navedenih krajih bi se napravile javne govorilnice na poštnih uradih. Če bi se v posameznih krajih zglasilo dovolj veliko število interesentov za naročniške postaje, bi se v takih krajih napravilo tudi lokalno telefonsko omrežje, kakor je na primer v Ljubljani. Lokalno telefonsko omrežje bi bilo zlasti za Bled jako na mestu. Stroški za celotno telefonsko omrežje znašajo glasom projekta okroglo 201.500 K. Tridesetodstotni prispevki interesentov znašajo torej okroglo 60.500 K. No prošnjo trvovske in obrtniške zbornice je c. kr. poštno in brzojavro ravnateljstvo sestavilo proračun za gorenjske telefonske omrežje na ta na''n, da so razvidni stroški za posamezne dele telefonske proge. Ako bi v vseh krajih ne bilo mogoče dobiti na strani intresentov potrebnih prispevkov, je mogoče začetkoma doseči vsaj delno zgraditev gorenjskega telefonskega omrežja. Telefonsko vprašanje za Gorenjsko je tako velike gospodarske važnosti, da je pač nadejati v vseh krajih odziva, ki bo omogočil izvršiti projekt v celoti. _Na Gorenjskem je mnogo industrije, razvita je obrt, živahna je trgovina. Gorenjska je po svoiih naravnih lepotah, kakor ustvarjena za tujski promet, za letovišča in za turistiko. Električno razsvetljavo in telefon letoviščarji najtežie pogrešajo. V takih razmerah je nujno želeti, da lokalni interesentje na Gorenjskem po svojih najboljših močeh prispevajo k stroškom za zgraditev telefonske mreže na Gorenjskem. Akcijo, ki ima namen zbrati potrebne prispevke pri lokalnih interesentih na Gorenjskem, je prevzela trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, ker je uspeh take akcije le tedaj mogoč, če vodi to zbiralno delo eno mesto. Slovenska zemlja. IZ DOBRNIČA. Vse kav leze in gre v Dobrniču, staro in mlado, vse je v društvih. Najbolj napreduje Marijina družba — fantovska in dekliška. Pa kako? Z obrekovanjem. Vsakega, ki ni v tej družbi marinarji in marinarice opravljajo, da se poštenemu človeku studi. To so lepi Marijini častilci. Vsa čast našemu župniku. To je res prava, klerikalna vzgoja. TRBOVLJE. Nemški načrt se je pri volitvah na nesrečo Slovencev, popolnoma posrečil. Slovenskojzdajico iz Hrastnika, veleposestnik Zogerja, vzameta na voz na častno mesto ravnatelj Heinrich in inšpektor Ferenez Heut-mann. Srce se je smejalo Iškarjotu, ko je izdal svojega prijatelja in učenika Kristusa. Pozneje ga je le vest pekla, in se obesil na prvo drevo. Ali Vas je kaj sram izdajstva? Ali se ne bojite, da Vas pogrezne zemlja. Kaj bodo rekli k Vašemu činu Vaši sorodniki in prijatelji in vsi dobri Slovenci. Niti sanjal bi ne bil, da ste zmožni takega izdajstva. — Mesar Jaka Božič, katerega redijo Slovenci, je volil tudi z Nemci. Peljal ga je direktor Wiltschnig na volišče, kakor mesar pelja krave in teleta v mesnico. Nemci pravijo takim ljudem Avtor: Danes je minulo leto dni, ko sem napisal Rvačarja in takrat sem se oglašal samo včasih. Če pa berem danes stvari, ki sem jih napisal pred letom dni, se mi zdi, da čas hiti. Gospica: Čas hiti! Avtor: Jaz se pravzaprav čudim, da sem ustvaril tako budalost. Toda edina tolažba mi je to, da je zrastla ta budalost na mojem zeljni-ku. Edino dveh pesmi v »Rvačarju« nisem sam skoval. Naslednjo pesem piše moj prijatelj Tone že pet let vsaki gospodični v album: »Bolji od vseh spominov je vreča polna cekinov!.. ,Če jih pa ni? " No, če jih pa ni — naj pa bodo ti spomini sami svetli le cekini!« — Gospica: Ta pesnica je značilna za našo dobo. Avtor: Teh 7 vrst je zjecljal Tone v imenu človeštva... Gospica: Ne norčujte se iz človeštva, kajti kdor se iz vseh norčuje. ostane sam norec! Avtor: Ta modrost je sicer poceni ... Vsaka modrost je poceni. Gospica: Ah, kako ste poredni! Avtor: Vi ste pa zelo lepa. morebiti se bom še zaljubil v vas, ampak zdaj sem že v štiri naenkrat zaljubljen. — Kar se pa tiče druge pesnice. sem jo čul takrat, ko sem bival v Kelmorajnu. kako ie ob vsaki ve-\seli priliki prepeval nek .Maki »Stimmvieh«. Zenske, da celo vdove, katerim vsa čast so tokrat pokazale, da jim je pri srcu pravična slovenska stvar. Te so oddale glasove za naše kandidate, vi kot možje ste pa pomagali kopati nam Slovencem grob. Gospodje voditelji jugoslovanske socialne demokracije Sit-ter in Malovrh! Mislita li, da mi obrtniki in delavci soglašamo z vami. Pokazali ste. da vam ni mar slovenski delavec trpin. Niste hoteli voliti s Slovenci temveč odali prazno glasovnico, ter pomagali, do zmage nemškili kapitalistov. Ze na dan volitve ob 8. uri se je vedelo, da ne bodete šli v boj proti Nemcem-kapi-talistom. Baje je bila tajna vez med vami in rudnikom. G. Malovrh kaj je z vašo moško besedo, katero ste dali Slovencem. Za koliko grošev ste isto prodali? Mi bodemo sedaj vedeli, s kom imamo opraviti. Sicer se še pa vidimo, ako ne poprej, črez tri leta. V prihodnji št. pridejo na vrsto osebe, katere so pri zadnjih volitvah igrale zelo čudno vlogo in dobili zato primerno plačilo. IZ OREHKA PRI POSTOJNI. Daš »dušni pastir« je imel zadnje štiri nedelje predpustne pridige. Vsebino njegovih govorov ne moremo poročati, ker so bili tako pohujšljivi, da ni v vsej Avstriji tako brezverskega lista, ki bi si upal poročati o njih. Za spreobrnitev grešnikov je poskrbel na pepelnično sredo s tem, da je rabil pri pepelenju namesto pepela zdrobljeno oglje in z njim namazal dekleta. Za poučevanje vero-nauka v šoli izbira snovi, o katerih ne ve katekizem ničesar. Otrokom pripoveduje, kako hodijo ponoči fantje klicat dekleta in jim prav živo naslika vsako posamezno dejanje od prvega začetka, ko fant potrka na polkencc pa do nezakonskega poroda. Otroke kaznuje pa naravnost na nečloveški način. Zlasti rad kaznuje one otroke, katerih starši mu ne pošljejo pravočasno kolin. Ta učitelj in oznanjevalec ljubezni do bližnika, kaznuje uboge otroke takole: Otroku vtakne v usta kazalca desne in leve roke. Z umazanimi orjaškimi kazalci vleče potem narazen lice in tlači čeljusti gor in dol. Če se pri tem otrokova usta natrgajo, to gospoda ne moti. Nekemu dečku iz Hruševja, Žalilo v fant je bil to, je pri tem svetem opravilu tako nategnil usta, da so se potrgale dečku v sklepih kite. Deček je umrl čez tri dni po tem svetem opravilu. Spoštovanje do staršev uči otroke tudi na prav poseben način. Pripoveduje, kako da izgleda oče, kadgr je pijan, kako čika tobak \n pljuje tteVi Vn po setoV, kako so njegove ustnice zapeljive za otroški poljub, kadar se mu posuši čik, ali če kadi pipo. Za danes naj bo dovolj o tem »dušnem pastirju«, drugič kaj več. Vprašamo le, kaj da pravijo k temu početju- višje šolske oblasti, kaj sanitetna oblast iti politična? Deklicam pravi namreč: »Vi ste male svinje, doma so pa ta večje!« Ali je šola prostor za kvanta-nje? Ali je na Kranjskem duhovnikom res vse dovoljeno? IZ LEŠ PRI TRŽIČU. Čudno se bo vam zdelo, da dobite tudi od nas to sporočilo. Pod našo faro spada tudi vasica sv. Neža, kjer je majhna podružnična cerkvica posvečena na ime te svetnice. Pri farni cerkvi v Lešah je seveda vse v najboljšem redu, a drugače pa je pri sv. Neži. Ta cerkvica je v tako sla- »Srce naše je kakor kletka v njem shranjena ie mnogo Metka, premnoga v njem počiva spletka, ljubezen čudna zagonetka! Zdaj mil je njen krasen obraz ledeno zdaj odseva mraz iz teh oči — ah kak drhti srce... Kdo ve? Kak tam v obupu vsa divja, telo v tresljajih drgeta, lase si ruje — misli snuje — jezo kuje —« Oospica: Ali je bil tisti rojak zelo prifrknjen? Avtor: Malo pnfrknjen je bil gotovo, sicer ne bi bi1 ušel iz samostana. kjer je vendar zelo fletno! Tisti rojak je bil namreč kozel v nekem samostanu, a je potem pobegnil. Zdaj je pa najbrže v Ameriki ali pa v Egiptu, namreč mož ie ušel tudi iz Kel-morajna, ampak spremljala ga ie neka dama. — Bil Je dober pevec in če je spil tri čaše r/va, pa se ie oglasil: »Srce naše je kakor kletka v njem shranjena je omoga Metka, Gospica: Dovolj, ah, bi'volj, vendar ne boste še enkrat deklami- ‘ rali? Avtor: Zakaj pa ne. saj je fletna pesnica. Mož jo ie poslal vsem leposlovnim listom, celo »Kmetovalcu«, pa nihče ni hotel natisniti l Ne bol-te se. saj ne bom ^č dfilUamiral pesnil. v " * « bem stanju, da slabši biti ne more. Še slabši pa je njen stolp, ki izgleda tako kot bi bil v turški vojski. Našemu gospodu župniku svetujemo naj to cerkvico temeljito popravi, saj ima naša cerkvica na razpolago še nekaj denarja. Ako pa temu ne ugodi, pa naj nikar ne hodi po biro k nam in namesto, da piše tiste knjižice in vedno okrog leta, naj preskrbi delavce, da nam cerkev popravijo. Pa tudi v času volitev naj se ne vtika v naše razmere, ker naše geslo je: kmet s kmetom. — Prizadeti farani. IZ TRŽIČA. Poroča se nam: Kot je že stara navada se vrše po zaključku lovske sezije običajne lovske veselice. Tudi tržiški lovci smo priredili tako veselico v gostilni g. Ankele pri Sv. Ani, p. d. pri Žnidarju, ker je imenovani gospod tudi najemnik Sv. An-škega lova. Lovcev je bilo precejšnjo število zbranih in smo se dobro zabavali. Med veliko množico obiskovalčev te veselice je bilo tudi okrog 6 privandranih Nemcev in gospod sklicatelj ie pustil njim na ljubo natisniti vabila v blaženi nemščini, katera pa bi pri tem prav lahko izostala. Prosim, za 6 privandranih Švabov cela stran tiskanega vabila, za 100 naših domačih slovenskih obiskovalcev pa samo par vrstic. Kaj takega je mogoče pač pri nas. Škoda ker spada sv. Ana še k naši romantični Gorenjski. Ako pa je imenovanemu gospodu več za 6 privandrancev, je nam tudi prav! Ako mu tedaj to ne pomaga, naj rajši opusti drugič lovske veselice in naj drži svoje prostore za Švabe. Ljubelj je naš in dokaz temu obelisk, da smo še vedno na naši slovenski zemlji, ne pa na Pruskem. Če omenim še, da se je pri tem plesu pripetila nesreča, da si je eden od obiskovalcev zlomil nogo, sem povedal zadosti. — Nadlovec. Štajersko. Dramatično društvo v Žalcu priredi na sv. Jožefa, dne 19. marca ob 8. uri zvečer v dvorani g. Robleka gledališko igro. »Gospod Grob-ski«. V naslovni vlogi nastopi g. Miloš Štibler iz Celja. Naši renegatje do kosti blamirani. Kot smo že poročali, je mariborsko »nemško društvo«, ono v Celju in ono v Ptuju svečano protestiralo proti proporcu in so se obrnili do obč. sveta Gradec, da naj to reformo njim, renegatom, naljubo, pokopljejo. Odgovor graškega občin, sveta je bil v isti meri jedernat, kot je • bil tudi zasoljen. Kajti tem Klikam se je ravno povedalo, da jih delo graškega mestnega občinskega sveta prav nič ne briga, in da ta smatra proporc za stvar življenskega pomena. To je prav gorka klofuta! Zoološki vrt za mesto Gradec. Nek mecen je baje podaril za ustanovitev zoološkega vrta (zverinjak) v Gradcu, 25.000 K. Maribor. (Mestna kopelj.) Kot smo že poročali, je sklenila mestna občina nakup »Denzlove« kopeli za 160.000 K. Nakup je vodil dr. Orozel. Gotovo je, da bo vsa kopel veljala preko 300.000 K, predno bo primerno uporabna. Večina obč. sveta je hotela stvar rešiti kratkim potom in ni pustila niti toliko časa, da bi se bili občin. svet. zadostno informirali. Pri glasovanju sta bila proti dva svetovalca. od kojih je zlasti Fischer predbacival večini, da gospodari na Gospica: Zakaj ste jo potem vpletli v »Rvačarja«? Avtor: Da ovekovečim čarob-robno pesnico: »Srce naše je kakor kletka, v njem shranjena je mnoga Metka, Gospica: Oh. nehajte prosim! Avtor: Da ovekovečim to pesnico. sem jo vpletel v »Rvačarja«, kjer jo deklamuje »Poeta Natus«. — V besedi — deklamuje — tiči indirektno pojasnilo, da nisem jaz skuhal pesni: Srce naše je kakor kletka, vn jem shranjena je mnoga Metka. Gospica: Zdaj vas bom pa nabila. če boste še enkrat deklamirali. To me zanima, kako se piše tisti bivši kozel? Avtor: »Greh se pove. a grešnik ne!« pravi narodni pregovor! Gospica: Ali mislite, da me res zanima, kako se piše tisti bivši kozel, ki je skoval 15 vrstic? Če kuje še cmeraj take pesnice, petem je sploh ostal lezel in bo ostal! Avtor: Morebiti jih pa še kuje? M-.-Jij- je pa to minulo. namreč, da bi dehLi rime. To je namreč lahko, preveč Liko! Na primer:i »Ah. Vipava. ko nad teboj spomin moj plava, v udosti burje duša poigrava, od vina težkega boli me glava.« Gospica: Mene boli glava pa vsled vašega blebetanja. Danes ste zelo neslani I Avtor: Ampak to sem pa jaz skoval y. tem trenotku. —l Mo. pa ,vi lastno pest in zahteva od ostalih brezpogojno poslušnost. Ali je Fischer govoril iz lastnega proti, ni znano. Št. Lenart v Slov. Goricah. (Novo društvo.) V St. Lenartu v Sl. Goricah se je ustanovilo novo napredno politično društvo. Je pa že tudi skrajni čas. V sosednji občini. St. liju grozi slovenski stvari velik polom. In to da misliti! Maribor. (Ptujsko umazano perilo.) V soboto, dne 14. t. m., se le pred mariborsko okrajno sodnijo znova pralo umazano ptujsko perilo. »Hutter« ca. Giirtler«, Ornig in Zentrch, ki je našlo svoj pričetek v ptujski — toleranški hiši. O tem jutri več. Iz šolske službe. Na šestrazredni okoliški šoli (z dvema paralelkama) je razpisano učiteljsko mesto. Sola je v prvem plačilnem razredu. Na štirirazredni, mešani ljudski šoli tretjega plačilnega razreda v Novi cerkvi je oddati mesto učiteljice. V obeh slučajih je vložiti prošnje do 15ega aprila. Goriško. Gorica. Občinske volitve so že pred vratini. Glavarstvo je že pričelo z razpošiljanjem volilnih izkaznic. Slovenski volilci shranite dobro izkaznice! Gorica. (Lega Nazionale.) V kratkem bo imela tukajšnja skupina Lege občni zbor, na katerem bodo volili novega predsednika. Pravijo, da bodo izvolili profesorja Pitacco, ki bi se tudi rad vsedel na županski stolec. Laški klerikalci protestirajo proti event. izvolitvi prof. Pitacco, ker so mnenja, da državni profesor ne more biti vodja »Lege«, ki je v politični službi. Tržič. Sem pride kot začasni sodnik dr. Gradnik, ki je bil zadnji čas v Gradiški, kjer pa ga Lahi niso mogli trpeti. V Gradiško pa pride zaželjeni Petronio iz Tržiča, za katerega so se Lahi tako potegovali. Gorica. Naš slavni municipij je primoran pošiljati slovenskim strankam slovenske oglasnice. Do tega ga je prisililo tržaško namestništvo. Naša dolžnost je, da zahtevamo slovenske tiskovine v vsakem uradu. Gorica. »Dan« je na Goriškem, posebno v Gorici, najbolj razširjen slovenski dnevnik. Čita ga vsak, in-teligent in delavec. Zlasti pa se je — po izreku »Dnevovih« prodajalnic — zadnji čas število njegovih čitateljev znatno povečalo. Seslian. V pondeliek 16. t. m. se odpre zopet poštni in telegraiični urad, ki bo odprt do konca kopališke sezije. Tržič. V kratkem se otvori proga Trst - Tržič. Brzoparnik »Nineo« bo oskrboval to progo. Pristajal bo tudi v Sesljanu. Laški pesnik Ugo Bertossi je umrl v Korminu. Bil je tudi »Picco-lov« dopisnik. Časopisje iz laškega kraljestva se zgraža nad avstrijskimi oblastmi, ki niso poskrbele za sprejem v Vidmu (Udine) naglo umrlega ruskega generala Sjevena. Truplo se je peljalo čez Kormin in Nabrežino na Rusko. Italijani so napravili na rusko vlado ugoden vtis, ker so poskrbeli da se je izvršil pogreb dostojno. Čez 70 dni se zopet vidimo! je vzkliknil obtoženec Anton Malaroda iz Tržiča, ki je bil obsojen na 5 me- povejte, gospodična, kaj aktualnega. Pardon. če sem rekel, da me boli glava, nisem mislil »Vipavca«. Če pijete »Vipavca«, vas ne boli glava. Jaz sem napravil v naglici zaradi rime. da ne bo nesporazumlieui. (Kratka pavza.) Gosolca: Ali vam imnonir ' gleške boriteljice za ženske pravice? Avtor: Mi imponirajo. kakor mi sploh vsak pojac imponira. Gospica: Zdaj so eno obsodili na šest mesecev, ker je raztrgala Velazzouezovo sliko »Venera v ogledalu«. Avtor: Babe so pa res neumne, vi ste seveda izjema! Vsi časopisi poročajo, da se imenuje tista slika »Venera v ogledalu« — ampak če se jaz ne motim, se imenuje tista slika v angleščini: »Venus and Cupid«.,— Neoblečena Venera leži na divanu z desnico si podpira glavo, in njen obraz opažamo v ogledalu, ki ga angeijček drži z obema ročicama. Oziroma pravzapiav ga ne drži, temveč kleči ob strani in drži ročice na desnern robu oiffetlala* Jaz imam dve reprodukciji: eeo v »Hausgaie-rie bcrUhmter Gemiilde*. — drago p« mi le poslal nekoč pn'JbM*ij 'u Lon-dma. Sicer vam p* lahko zaupam, da smm videl tisto *>l:ko tudi na licu mesta. Dozdaj sem to «aup*l satnif; še tisti rifcpodHkc ki jo ljubim naj-silnejše! Jaz nisem nobenemu pisal iz Londona, in sploh nobenemu omenil, da grem tla. Medtem ie moj prijatelj zapustil Loodo«! — ->ecev težke ječe. Trije njegovi sokrivci pa so bil’ oproščeni. Gorica. (Izpred sodišča. Izpustili so Romula Simonetti iz Tržiča, ki je bil v tukajšnjih zaporih radi ponarejanja bankovcev. Izpustili bodo tudi še par drugih. Gorica. (Erancm golobi.) tukajšnja posadka na Gradu dobi era-rične golobe. Vojaška oblast je izdala stroge ukaze glede teh golobov. Vsakdo* ki bi poškodoval, ujel ^ali ustrelil kakega goloba, bo močno kaznovan. Erarični golobi bodo sive barve in bodo imeli na nogi poseben obroček. Tržič. (Laška kultura.) V gostilni Dclpbnte so se'sprli Janez Lussich iz Trsta, Angelo Simcich iz Fare na Furlanskem in Gin Ido Valent iz Sa-ciletta. Radi prepira jih je gostilničar vrgel iz gostilne, nakar so se razšli. Drugo jutro pa je na furlanski cesti Lussich napadel Valenta in ga je močno poškodoval. Lussich kakor tudi njegov tovariš Valenta so se u-prli občinskemu redarju, ki je končno aretiral tudi Valenta. Občinski redarji v Tržiču imajo sploh težek posel in je res skraino potrebno, d'a pride državna policiia. Laško prijateljstvo. Italijansko vojno ministrstvo je sklenilo, da se morajo zgraditi nove železnice v Furlaniji, in utemeljuje svoj sklep s }e,1b da pravi, da so železnice v Furlaniji velike važnosti v slučaju vojske z Avstrijo. Lepo prijateljstvo! kladami. — Kdo provzroča to gorje V Obveznost te občine je prispevati za 3 okoliške šole, občina sama niti ene nlina. Radi samo štirih v to občino pristojnih družin, se vpisuje v letni proračun svota 3600 K — kot »šolski prispevek«. Čemu tako velika svota? Kje so tu merodajni faktorji, ko-jih dolžnost bi bila take proračune natančno in vestno pregledati? Kdor tega ne ve — je »Pepe«! Tudi »Ščinkovec« lepo poje — »čiču v griču«, pripravlja si gnezdece v bližnej »češplji«, tam, kjer je bil nekoč nabran denar v Božjo čast, pa ga je srečno spravil pod streho »škofovih zavodov«. — »Poj, poj, ptiček moj! — Kak bom pel, k’ sem se v jel ?!« — Pa pravijo, da »glavo-bolni« ljudje nič ne vedo. — Pa še koliko! . Žrebanje razredne loterije. 1 n žrebanju petega razreda razredne loterije je zadela 100.000 kron srečka št. 98.309. — 20.000 K sta zadeli številki: 35.741 in 71.733. — 10.000 K sta zadeli številki 3930 in 46.514. — 5000 K sta zadeli številki 25.632 in 2578. — Po 2000 K so zadele številke: 14.697, 16.847, 28,931, 41.067, 43.689, 44.290, 4677, 62.555, 63.585, 70.300, 70.733. 76.792, 81.590, 83,754, 92.620 in 98.418. Liubliana, Dnevni pregled. Italijansko vseučilišče v Trstu — gotova stvar? Včerajšnja »Edinost« poroča, da je doznala iz gotovega vira, da je Italijanom univerza v Trstu zagotovljena. Mi sprejemamo rol«2 rezervo» 'n pripominjamo, da “[p1*0 nainesramnejši izziv sloven- f innoS .Včeraišnii uvodnik da mnogo Premišljevanja. O tem bomo še rovorlll. Svoie čltatelie “S danes samo opozarjamo na to Parkelj ie nosi! . . wa ' Miklavža, ki deli darila in plačila je Pa prinesel parkelj načrt disciplinarnega zakona, iti je v zasmeh in sramoto vsemu kranjskemu učiteljstvu. Človek, ki bere ta načrt, mora priti ncliote do mnenja, da so kranjski učitelji grešniki, kakršnih ni na svetu, torej vsi zreli za vislice in za obglavljenje. Ta disciplinarni načrt je naravnost škandal in sramota za današnji vek, ker spominja na srednjeveško inkvizicijo. Svoje »zasluge« pri tem načrtu imata tudi urednik r.?k°»v!KKvo'Zv^“. “ Graški »Šuftenblatt« se je v petek res pošteno izkašljal. Vsi narodi, v prvi vrsti Slovani, so veleizdajalci, samo Švabi so res habsburški dinastiji udani, čeprav prepevajo vedno »Die Wacht am Rliein«, katera ne teče kot mejna reka Avstrije! — »Deutschosterreicherju« pa svetujemo, da si da svoje švabske litanije patentirati. Mi jih dobro poznamo. »Orel in ptiček«. V »Lavteršnem vrhu«, dovolil si je nekdo, »ptičke jesti«, a ta hrana mu je močno škodovala in prepeljati so ga morali »na faro«; toda tu ne rabijo »ptiče- jedcev«, proč s takimi »Šuštarji«' Kaj je hotel. Pobrati je moral svoja kopita in se napotiti v Ljubljano za boljšo bodocnos jo, kajti »Orel in Slavka« sta kazala take kremplje, da je bilo »izmuzanje« Še najzdravejše. — Lovci, pazite na grabljive »Orle« in njih zavetišča, kajti »ptički« so v nevarnosti! »Ptičarji« in »Prepeli-čarji«, rešili ste »Johanco Vodiško« njenih »muk«, rešite še »Micko«. V občini Stara Loka občani tožijo 'n tarnajo nad vedno rastočimi do- ------------------------- »Večer na vasi,« ki ga je priredil Sokol I. v »Mestnem domu« je lepo uspel, kakor vse zabavne prireditve Sokola I. Dvorana je bila polna. Posebno pozornost je budila dekoracija, ki je bila krasno izvršena: predstavljala je — vas. Sredi te vasi so se zbrali prijatelji in znanci Sokola I. Spored je bil srečno sestavljen. Orkester je igral izborno, kvartet je pel lepo in tudi »Bucku v strahu« so se ljudje nasmejali. Krasne so bile skupine, ki so nastopile pod vodstvom br. Vidmarja. Po nastopu se je razvil vesel ples. Za jed in pijačo je poskrbel g. Štepic. — Zveza dramatičnih društev. Na izrednem občnem zboru Zveze dramatičnih društev, dne 7. marca 1.1. se je sklenilo sledeče: 1. Članarina od vsake predstave znaša 3 K; najmanj 10 K, največ 50 K letno. 10 K plača včlanjeno društvo tudi tedaj, če se v dotienem letu ne priredi nobene predstave. Članarino je plačati naprej, in je za odmerjenje merodajno število predstav pretečenega leta. 2. Za vsakih 10 K vplačane članarine ima včlanjeno društvo na Zvezi-nctri občnem zboru po en glas. Zneski nad 10 K, se štejejo n. pr. že 12 kron, za dva glasa. 3. § 27., drugi stavek Zvezinih pravil naj se glasi: V to skupščino voli vsako društvo, ki je plačalo to K, svojega zastopnika; za vsakih nadaljnih vplačanih 10 kron pa po enega zastopnika. 4. Včlanjenim društvom sc priporoča, da uvedejo pri vstopnini neki prispevek za Zvezo na ta način, da sorazmerno zvišajo vstopnino v toliko, da pokrijejo prispevke za Zvezo. Kjer to ni mogoče, naj se eventualno mesečna članarina sorazmerno zviša ali na drug način nabere eteuar za Zvezo. 5. Založništvo Tanjv. prevzame Zveza. — Talija ostane izključna last Zveze. Vsako včlanjeno društvo plača za vsako številko Talije prispevek, ki ga določi upravni odbor. Ta prispevek pa ne sme prekašati vsote 10 K za številko. Vsak zvezek prodaja Zveza včlanjenim društvom po 40 vin. komad, oziroma po vsakokratnem proračunu odbora. 6. Ne-včlanjena društva smejo vprizoriti kako Zveziuo igro le tedaj, ako jim da Zveza za to potrebno dovoljenje in ako naroče pri Zvezi, ne na knji-ževnem trgu od upravnega odbora ‘ predpisano število knjig. 7. Vsako včlanjeno društvo mora poslati Zvezi od vsake predstave po 2 lepaka. Lepaki, oziroma predstave na njih naj se zaznamujejo s tekočimi številkami: L, 2., 3. itd. Tudi nevčlanjena društva morajo poslati Zvezi po 2 lepaka vsake igre, ki jo vprizore (ako je izšla v Taliji.) 8. Nadzorovanje iger, ki se vprizarjajo, prevzame na Štajerskem »Dram. društ. v Mariboru«, na Koroškem, »Čitalnica« v Celovcu, na Primorskem »Dram. dr. v Trstu«, na Goriškem »Sokol« v Gorici, na Kranjskem pa Zveza sama. Ti imajo koncem sezone poročati o vseh igrali, ki so se igrale v do-tični deželi. 9. Talija se ne sme izposojati niti včlanjenim društvom. 10. Kdor izposodi Talijo ali kdor izposodi garderobo nevčlanjenemu društvu je dolžan plačati globo 10 K; v slučaju, da se hoče temu plačilu odtegniti, se ga izključi. Dovoljeno je le medsebojno izposojanje z drugimi gledališči v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Celju in Ptuju. Izjeme tvorijo nadalje vodstva ljudskih šol, ali posamezne osebe, ki ne morejo biti kot taki člani Zveze; to pa le tedaj, ako se vrši predstava v kak dobrodelen namen. 11. Talija naj obsega poleg vsebine še sledeče: a) kratek popis značajev posameznih oseb, njih starosti, itd., b) vrste potrebnih kostumov, c) eventualno izredne rekvizite ali obleke (slon, konj itd.) d) načrte posameznih slik i. dr. — Danes se vrši predavanje »Akademije«. Predava prof. R. Kenda o »Ustoličenju korotansldh vojvod«. — Jereb ušel iz zapora. Včeraj ponoči je ušel iz zaporov tukajšnjega deželnega sodišča znani vlomilec Jereb, ki ga je zadnje porotno sodišče obsodilo na osem let težke ječe. Jereb je imel svojo celico v drugem nadstropju. Prepihi je — najbrže po dnevi — mrežo, zvil je rjuho in se po nji spustil na tla, na kar je pobegnil. Orožništvo bo moralo napeti vse sile. da ga dobi. — Nemški cesar se bo 23. t. m. peljal skozi Ljubljano. Na kolodvor bo baje šlo več Nemcev, da izkažejo tako svojo velikansko ljubezen do preljube Avstrije! — V sredo 18. marca bode vže za dobiti novo pravkar došlo blago v ostankih za obleke najmodernejše in od navadne do najboljše kakovosti za skoro polovične cene pri podjetju zvezdnih tkanin »Hermes« Šelen-burgova ulica 5. Prodaja se samo vsako sredo in soboto. Gostilna. Anton Ivančič TRST, Andemo de Toni* via Nuova 5. TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j ■ ničim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ----------------izborno mrzlo in gorko kuhinjo.------------ Gospica: Ali je tista Venera lepa ? Avtor: Velazquez jc bil španski slikar — hm, slika je precej lepa. ah. če bi živela, in me ljubila ... V »T?va-čarju« sicer omenjam, da je plesal nek mladenič z Venero... Jaz pa še nisem nikdar plesal z Venero... kajti zelo sem previden, ker sem se pečal že v gimnaziji intenzivno z medicino in sem zmeraj uporabljal vsa najboljša tozadevna profilaktič-na sredstva... Gospica: Zakaj ste začeli kvanta«? , Avtor: No, zdaj mislite, da ^vantam. dasi sem hotel takrat samo ta,et°vati zreli mladini, naj se oglasi ko 11 Wr> doktorju, če le sluti muzi- iToV' se izrazim po domače. .7. - Jev$en r (Kratka pavza.) turist?SDica: Vi ste Pravzaprav tujko, so začeli trditi, da se takšna zvezda nahaja le na turških zastavah in da zvezda na albanskih zastavah po-n>enja Je turško nadoblast, Seveda so kristjani takoj začeli zvezdo trgati s svojih praporov. Morda so ti prepiri ušli pozornosti kneza; toda prišlo ie na dan njegovega prihoda še do drugih manifestacij in to v najbolj slavnostnih trenotkih, do manifestacij, ki bodo vzbudile Viljemu prve skrbi. Vladar je stal na balkonu in pozdravljal zastopstva. ki so se vrstila v vrtu. Naenkrat sc jc sprevod vstavil: človek z veliko brado se ie obrnil k kralju, pokazal z roko na množico gorjancev v strganih oblačilih in zakričal: »Veličanstvo, to so neodrešeni bratje s Kosovega polja, ki čakajo, da bodo odrešeni od srbske vlade! Veličanstvo, nikar ne pustite tujca na Vašem ozemlju.« Kralj, v zadregi, je odgovoril: »Vem; jih bomo oprostili. Naj živi Kosovo!« (To pot torej je bil vladar albanski korajžen vsled strahu; bal se je, da ne bi napravil slabega vtisa na množico). Navzoči srbski konzul jc povesil glavo ter se zgubil v množici. Množica gorjancev je šla mimo tiho, brez zanimanja. Niti radovednost jc ni prisilila, da pogleda vladarja. Prihod njegov množice ne interesira. ker vidi, da ni mogočen, da se ne bo takoj vojskoval in da ni pripeljal s seboj topov. Prva vprašanja dan pred prihodom so bila: »Ali bo premagal Srbe? Ali nam je prinesel mnogo orožja in topov. Če tega ne stori, ni vredno, da pride — tako je govoril gorjanec. Kandidati za ministrstvo. V Drač se ie nateplo tudi od vseh koncev in krajev mnogo ple-menitnikov. ki povdarjajo svoje zasluge in pričakujejo, da bodo za te zasluge imenovani za ministre. In če ne bodo. se bodo vrnili v svoje kraje z nezadovoljnostjo in togoto, ter trosili nered, kamor bodo stopili. — To je perspektiva za bodočnost v državi, kjer je vladar iz strahu korajžen. i i r v v r j Trst. Tržaški zrakoplovec Widmer je sklenil napraviti s svojim zrakoplovom sistema Bleriot dolgo pot — iz mesta Portorose v, Raveno in čez Najboljše Čevlje po meri dobile v novi ievljarnici A bi to n si Javorniku, Irst, -ulica Parneto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila. Perugio v Rim. Povrnil se bo ro isti poti, a spusti se na zemlio namesto v mestu Portorose v Reki. Polet namerava napravit' čez nekaj dni. Avtomobil št. 312. V petek zjutraj je vozila kmetica Uršula Gregorič proti Trstu. Na vozu je peljala mleko. Na nekem klancu blizu Dekan pa ji je priletel nasproti avtomobil, ki je vozil s tako grozno naglico, da "se ni mogla umakniti. Avtomobil je zadet s prednjimi kolesi v voz s tako silo, da jc Gregorič odletela z voza na cesto, kjer je obležala. Slučajno je privozil po cesti neki voznik, ki je bil priča temu prizoru. Pohitel je hitro h kmetici ter jo je dvignil na svoj voz ter jo pripeljal v Trst okrog 6. ure. Tu jo je odpeljal najprej v bolnišnico, kjer so ženski obvezali rane, ki jih je dobila pri padcu. Naj-opasnejša je velika rana na glavi. Ker ni hotela ostati ženska v bolnišnici, je bila odj^eljana popoldne domov v Dekani v Istro. Voznik je javil nesrečo tudi oblasti ter ji naznanil štev. avtomobila, katero je še utegnil prečita«. Razume se, da je avtomobil dirjal dalje in se ni prav nič zmenil zanjo, ker pa je znana njegova številka, ne more bežati daleč. Prijet. Svoječasno smo poročali o krvavem dogodku, ki se je bil odigral v ladjedelnici pri Sv. Roku (Milje.) Mehanik Edvard Muslavič je zabodel 4. svečana svojega delovodjo Jožefa Demarchija, ker ga je ta šikaniral pri delu. Mehanik je zbežal, nihče*ni mogel vedeti, kam je odšel. Vse poizvedovanje in iskanje policije. je bilo brezuspešno. Sedaj poročajo iz Žcnove v Italiji, da je bil tam aretiran 5. t. m. mladenič, v katerem so spoznali Muslaviča. Pripeljan bo čez mejo v Avstrijo in bo izročen tržaški policiji. — Ranjeni delovodja Dernarchi je ležal delj časa v bolnišnici, sedaj pa je že popolno-m okreval. Glasbeni večer, ki so ga priredili gojenci tržaške podružnice »Glasbene Matice« v. soboto zvečer v »Nar. domu«, je dosegel najboljši uspeli. Orkester, zbor, kvartet in kvintet, kakor tudi solisti, so izvajali svoje točke v najboljše zadovoljstvo ter so želi obilo polivale. Tudi udeležba je bila jrovoljna. Parnik »Vida«, ki jc last slovenske družbe, je pričel voziti iz Trsta v Grljan. Sedaj vozi samo ob nedeljah in praznikih, od 1. aprila dalje pa bo vozil vsak dan. Tržaško porotno sodišče. Pred tržaškim porotnim sodiščem sc je vršila v soboto razprava proti Jožefu Zahiroviču, mohamedancu. Bil je obdolžen, da je zabodel delavca Franca Nemetlia, Ogra. — Že pri zadnjem zasedanju se je vršila razprava proti njemu, tedaj je bil oj>ro-ščen, državni pravdnik pa je vložit pritožbo ničnosti. Razprava je prišla tedaj v drugič na vrsto v soboto. Zaradi pomanjkanja dokazov jc bil Za-hirovič vnovič oproščen. Revež je sedel 8 mesecev v priskovalnem zaporu. — Razprava sc jc vršila v hrvaškem jeziku. j Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI RAZBITA. — KONEC DRŽAV NEGA ZBORA. Dunaj, i5. marca. Češko - nemška pogajanja v svrho omogočitvt delavnosti državnega zbora so se popolnoma razbila. Češki poslanci so imeli danes v Pragi posvetovanje, na katerem so poročali o poteku predvčerajšnjih ir. včerajšnjih pogajanj. Po daljši debat’ je bil odklonjen predlog Nemcev. Češki poslanci so se nocoj vrnili na Dunaj, kjer bodo imeli jutri v parlamentu posvetovanja In bodo o izidu poročali grofu Sttirgkhu v to-rek* V torek najbrže bo tudi državui zbor odgoden. TURŠKO - SRBSKI D1PLOMATIČ-NI ODNOŠAJI. Carigrad, 15. marca. Za srbskega poslanika v Carigradu ne bo imenovan Stefanovič, temveč prejšnji srbski poslanik pri Porti. Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, s,™';1, umotvov v tka 20. t. m. do četrtk Kino-Ideal IZ ŽELJE - RACA. Dunaj, 15. marca. Dunajski in nemški listi prinašajo kratkočasno raco, ki se je porodila iz želje. Raca izgfeda tako-Ie: V Belgradti so prišli na sled častniškemu komplotu, ki je bil naperjen proti kralju Petru. Več častnikov je bilo že aretiranih, več jih je pod nadzorstvom. (Tu je prvi kos račje modrosti). Za komplot proti kralju ie vedel prestolonaslednik Aleksander. (To je drugi del račje pameti in ob enem tudi konec.) GORKI SE VRNE V ITALIJO. Rim, 15. marca. »Tribuna« poroča iz Trani: Maksim Gorki se v kratkem vrne v Italijo, dasi je pred odhodom v Rusijo zatrjeval, da je njegov odhod iz Italije definitiven. SESTANEK CARJA Z NEMŠKIM CESARJEM. Berlin, 15. marca. Kljub vsem zanikavanjeiu je vendar gotovo, da se snideta car in nemški cesar prihodnje poletje. RAZPOLOŽENJE NA RUSKEM. Pariz, 15 marca. »Matin« poroča iz Petrograda, da je znana proglasitev visoke ruske osebnosti v »Birž. Ved.« (kjer se naglašata moč in pripravljenost ruske armade na kopnem in na morju) napravila v državi velikanski vtis in napolnila narod z globokim zaupanjem. IZJAVO JE ODOBRIL CAR. Pariz, 15. marca. »Matln« poroča, da je izjavo o ruski pripravljenosti (ki je na rajliovcc napravila tako — slab vtisk!) pred objavo odobril sam ruski car. KDO IZZIVA? Pariz, 15. marca. »Petit Parisi-en« pravi, da je ostrost mednarodnega položaja povzročila Nemčija s svojim napuhom. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni n!C popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Insercnti v znamkah. Zaključek malih oalasov ob 6. uri zvečer. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseli vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Trgovina papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na „Anončno ekspedicijo* Josip Hočevar v Ljubljani, Šelenburgovaul.6. Mannlakturna trgovina prej Franc Souvan sin Ljubljana Mestni trg 22 nasproti lekarne Velika izbera zadnjih novosti za damske obleke Dobro ohraniena medena postelja se ceno proda. Korunova ut. 10. tik trnovske cerkve. Dalmatinska k let.___________________________75—3 Kupi se 4 m dolg pudel za modno trgovino. Ponudbe pod »Pudel« na upravništvo »Dneva«._____________69—3 Sedlarskega laklrarskega pomočnika iščem. Ponudbe poslati pismeno na Knoil, Otočac, Hrvaško. 70—4 Išče se za stalno riemeblovana soba v dvorskem okraju ali kolizej-?kem okraju. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. 53—3 Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Posilite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, VrSovico Štev. 383 pri Pragi (Češko). • Namesto K 12*—, samo K 5*50 20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi podplati, ki so bili pripravljeni za Balkan, so mi zaostali vsled voj-_ ske. Ker moram zalogo v kratkem rnzproduti, prodajam čevlje pod Izdelovalno ceno zn samo K 5 50. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendoi ferstras. 139 25. v L. MIKUSCH Ljubljana, Mestnitrg 15 priporoča svojo veliko izber dežni kov in solnčnikov> Popravila se izvršujejo točno in solidno. Krasno sukneno blago za damske pomladne kostume esa Mične novosti za bluze iz svile, krepa, batista in delaina Modistinja Minka Horvat, Ljubljana, Stari trg 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. n BALKAN« Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunaiska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala; THST) mediiiirodna špedicija, špedicije in zacarinanje V6ake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnim podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prcvaianjc polti&fvn v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omolneije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalina(le“ delniške pparobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za 1. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke“. Zmerne cene. Točna, postrežba. Zahtevajte vzorce! Oglejte si izložbe! Velika izbera preprog in zaves, Schrollovi sifoni, platno, rute itd. Št. 5027. Razpis ustanove. e, Spomladne novosti so tukaj. Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najntfvejših fasonali — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih. Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti. Ogledati si zamorete ie v trgovini Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. ■N Ljubljanska mestna občina ima za tekoče leto podeliti ustanovo v znesku 200 K, katera je bila ustanovljena povodom srebrne poroke Nj. c. in kr. apostolskih Veličanstev cesarja in cesarice. Pravico do te ustanove ima letos Ljubljančanka, ki je revna, in poštena, ki se je tekom leta 1913 omožila ter bila pred omožitvo samskega stanu (ne bivša vdova!). Ljubljančanke so le take prosilke, ki so imele pred omožitvo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnji je priložiti: 1. Poročni list; 2. Dokaz domovinstva pred poroko; 3. Nravstveno spričevalo. Prošnje je vlagati v vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 8. apri’a t. 1. Na prošnje, katere ne bodo opremljene v smislu tega razpisa, se ne bo oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. marca 1914. V Telephon 132. IS ANATORIUM ■ EMONA i ] LJUBLJANA ■ ko™^ul!CA^ g;F.F-7nrw/NiK.praNAi^ DR r H. DhKb KS M mmmma g—in bb ni mm hmimb HramTim vmm Iv/ Citajte v Vašo lastno korist! IV današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka jc V to sviho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima Jest žrebanj vsako leto, ker Igra še dolgo vrsto let in obdrži ker znašajo glavni dobitki vsako leto kupec po izplačilu kupnine trajno 400.000, 400.000, 400.000,200.000, igralno pravico brez vsakega na- H 200.000 in 200.000 zlatih frankov, daljnega vplačevanja, I ker vsaka srečka mora zadeti najmanj ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 400 frankov, 75 vinarjev, in ■ ker je teda zanjo izdan denar varno ker zadobi kupec ze po vplačilu prvega I naložen kot v hranilnici, obroka izključno igralno pravico. I Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila 1914. 1 turška srečka in 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo K 5 — 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. I Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. Pazite na dan 25. msrcfl t. L. Ne zamudite ugodne prilike. Samo nekaj dnij. Redka priložnost popolna razprodaja cele zaloge čevljev !L)iiblfaiia, Woliova ulica Štev. 14 kakor moških, ženskih, otroškili, gorskih itd., najnovejše oblike se bode razprodajalo od 16. t. m. dalje jjlobobo pod laafno ceno. — Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalniška oprava pri Združenih čevljarjih - Ljubljana *Vš7"olfova ”u.lica. sštev. ±2—3-^- Sladin! največji dobrotniK! t| frijlj dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladite K KI! kave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajutrku jejo, ju-■ žnajo ,,Sladin66, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni XVI V/ v/ • čaj. Prihrani se 3[