t.eto IVM štev. to*. V Ceilu, ceirJeH due 14. septemfera t922. Mtn\to $Mm * pretax BBHH ^^|L. /2// '^^^flf^^f ^^A^fl^H ^^^^B j^^^K ^I^H vH^^m ^^^^K ^^^^H. JP^S^^1^ ^ '^^^^3 SUSP ^Hr ^HP^ blj%n / W WWf ^HWHw^^^ l|[w*i!Kw ^^^Wp^^^ *^P SlHdO k'T-Jio 48 Din, juv^cCrvo '> 0?/», zft iriozc.üstvo icir.o 170 Dir:, — Ogiasi xa r«r,-; vlSirte sto-pea 30 p. Reklame i'.'cd teksioin, jsmrtnUrc In r.rJJvßk> 50 ?>-. I>o«ax»e2iufc Stcvilka stane €0 p. vsak torefc, četri^R m sofeoio* |[ UreftalL*.*o Sfiossinajcrjevu u*. St. 1, I, nodsfr. Telefon št. iv.\ l!fsr«*«nJRtwo Strossmaferjcva ul. at. 1 pritličje, Telefon štfo. Kacuu ks, pcSUicya čekovuetja uxada Siev. IU.066. esi Mi psraz v iäii flziji. i Dolgo časi! se v nasi javnosii ni j sovorilo \cliko o GrsJn. Sem in ija se | ie čulo, via sc vojskuje v Mnli Aziji. a j mi venio takv.« malo o nir.loazii.slv.cm sve- tu. Nasa .iavnost bi-se inorala bo!j xani- | inati za to važ«o vprasanie. zlasti ko sc biiŽ-atno tlobi, v katcri sc bo reSilo iz- ! točno vprašanje. Orška vo.hu> jk zelo ijiiercsantna z;< nas, kur io yodi eden na- ših ua.ib!r/iih sosedov. narod, ki od ieta 1915 ni jjrcnc-iial bifi iu vtrani linših y;:- veznikov. Danes noccmo nretresat'. to staro vprašajijc iu oprrcvičenosi liüsegn ; staliSca. Po /udnjili uorazih. ki iih je za- dala TiiTČija Grski, sc nahaja ista v ze- lo kriticni situacrji in av hočemo, J?. kaže naša javn-us*. v tern trcnufku vecjc zanimanje za njeuo use do. Kakor inane, jc Vdika aiitanta hotel:: rnzdeliti Turčl- io, za. Izvrsitev nupaavlaciie turAkejja cesarstva jc nnjela Orsko, ki ie miela nravico do nekalcrih iU'iloazijskili inor- .skih oba!i, kjcr sfanujcjo Orki v zuat- ncm štcvilu. Cnk\, aitinmlicni vs'cd ve- likih obljnib zavewjikov. so brez pomi- j sloka ugrjicnili v ta 1rdi oreli. pri katc- ! rßm «"> si pa polomili zobe. Niti 'intanta ' niti <">rki juso mislili, da .ie i/. zakopanc carigrajskc Pone, ^ zrasla nova mlada prerojciu TiiTCija, ki sc z vii kn^avo in z ogromnimi iežkočami zavc- zaH. Tudi mi smo ustvurjali novt; situ- acJMJ. Zato nas »nora vse to /atiimati. Res it' .iu« nas do^r-iki v Maii Azi.il ne tlčejo absoluhio direktiio, ricejo iu-is pa v toliko, kolikor so aiwaziranc sue uase.vi'ii !>rvcj(a sosodj m\ ju.^n i>1 v ko- likor so ic fiioci v niucuein, cc nc v breznpnem položaiu. Z ozironi na laJvl, da jc bila "OrsJva por<:ž'j;i;i. nioramo mt- siiti. ktij bode s to d-j'/'jl-x I .''soil a Ctrcije nam nc sin-j biti absolutn'j iiidlfcrciitiu;, zato Kcr .so io na.ši zavczniki poslali v boj. N.icna usoda nam ne sine biti indife- rcntiia nc .y.aio ker je ravno nnš sosed. ampak ziito, ker ic tudi oii^i cnvaj da- uašnjc situacije. Od vsch knucv priha- iajo vesti, da je njjcmi -Stvar izsitWjena. Te vc.sti so točne hli nctocisc, pristrrtn- ske ali skodožcljnc. Naša .iavnost jih nc sine presojati, kakor žclc uiihovi fr-.bri- kantje, mi s^ moramo postaviti na sta- liščc, katerega nam jiareku.ie.io višji m- icresi. Skrbeti moraino, da ^ zasi^iir« mir, zlasti v nasecn bHžn.iem sosodstvii. Zaradi tc^a wiora biti naša' /.cija. da ,jk' Orška močna in sreciia. Koristi novega stania v rivropi zalitevajo, da Grci.ia nc: bo oslabljena. Na.^a žcl.in ie. da mine knialu kriticna situaci.iu n.iene armatle v A/iji in da ne bo to prehudo vplivaJo na n.ieno življcnsko ;>dponi:jsr in l^uio sivarno državno m«K;. IV.Vs1 B1Z.1AK: OIJRTNO - NAOAIJUVALNA SOI.Ä. Obnništvo sc je v Sloveniji zelo po- trndiio, da jc omogočilo obrtno-nadalje- vaino solo, ki jc za obrtni narascaj eint- ucnttiega pojnena. Cujc pa se. da za is to v vladnih krojfiii nnnajo raiziuiievanja, crtalo se ie baje glavne izdatke. Sirijo sc vesri, da ne bo Jeto.s odnrta obrtna na- dalicvalna sola niti v Ljubljani, niti v Mariboru, celjska pa visi seveda' tudl v zraku ter K' odvisno (k! celjskc občine, kfli v tern vpra$anju ukreue. Po trilet- Jiein ob.stojn naj bi torej omenjene sole zffinile, uamesto da se odpro na podla^i pred kratkim r;izglašene^a zakona^ 5e po vseh druffili krajih rioye. ki naj o- mogočijo vajcTiistvu povsod dostop va- nje. Nc morem raziuneti, kako da se zü marsikak nepotrebni državni lnksrn i.ajde denar, dobi se denar za vzdrža- vanje tujili državijanov. a za povspe- ževanje obrti ni novaca. Ali ie obrtni- štvo res zadnjc kolo v dTŽavi?! Cujc se tt^ovor, da Srbija ni imela ubrtiiih k)h a :vendur je v vojni zmajrala. \ prasaino <4 bi bila zma^aia srbska hrabrost bre/. raz-vJlc irancoske in a.ngieskc tclmikeV Air ne obstoja fflavna ruoč uaroda v !/•- obrazbi? Po mojem piCDricaniu so nui- večji sovražniki na<.effa naroda tisti, ki um u7T^inaK'očaio izobrazbo. V inicnu obVtuistvu, katerciim ie za Drocvit nas<; državc, sein primoran izraziti uierodaj- s:iin činitclieni te irde besede, katcre so zaJi'bog bile v inicrcsu lazvoia našc do- uia.ee obrti potrebne. ^c je čas, in dolz- nost kliče vse naše poslance. du store neiiHidoma vse potrebne kor:skc hi o- iiioKOČijo obrtnc nudaiievaiiit« šok; ako to opuste, bii bi to Skandal, ki ga brez dvoma nc bi niogli- pred iavnost jo za- Rovariati. posebno pr-. tie pred nbrtni- štvoni. i*oliti6n« wests. Najv&jit manjjarlnslii svet. I ako na- zivl}e «Slovcnec« v neuel.iskem nvodm- Jvu visji šolski svei v Liubl.iani, ki ie v svoji seii odr.t'dil. da se uvedc discipli- narna preiskava proti nekemu dr/aviic- niu profesorju v Mariboru, kojeg'a sc dol?i, da je na takozvanili »katoHških- shodih Jnijskal narod proti Sokolstvu In proti dr/.avi. Citaii smo v »Slovencu*, ki ie iast katoliske duhovščine. žc ninoso suTovexa, mno^o prav malo katoliske» S«%*da r>a morvj pasti list v članku, ki pravi da ie principielen tako srloboko In tako surovo uizkotw.y, nisnio nikdsr ml- slili. P-ošteiregti človck.i niora biti sram take pisave slovenskcira časopisa in strah za mladino, ako bi io vzgaiall l)u~ die take srčne kulture. ki tako pišejo. Nič ne pomaga ne posveceuie, nc kato- iiška firma, nc iluhoviia obleka in oltar in prižnrca, ako ni srea in vesti mi čnta za dostojnost. Novo zasedanj« narodne skupščiiie. Na scji inin. sveta 11. 1m. se ic sklenik), da se sestane nar. skupščina 5. oktobra. Zakonodajni odbor pa pričnv z rednimi seiami že J. oktobra. Skupna nota BolRarski. Nas od- pravnik poslov v Sofiji dr. Lukovic Je izTočil 11. tm. imenom kraJievinc SHS. Rumiinije in Orske skupno noto boljjar- skemti zuruwijemi! ininrstru kot odgo- vur n;i svojecaino bolKarsko uotu» s ÄÄ- lero ,ie Bolgarska zavrnila vsako sodc- lovanje proti komiUski akeiii. Vzhodno vpra^a;jie. francoski iiüti hivJjajo, da je bil tm.t;leski prediog o prc- iužitvi bencske kon.erence radi vzhofl- iicjfa vprasania in izmeujave nmenj med vclesiiumi samim.i v Parizu najprisrene- ,ic sprejer. Sporazuni m^d Anglijb in i*'rnnci}o bo laliko moKOi. če bo Anglist ujcodila turškhn željani v Traciji. Jugoslavija naj z;»5>ede Sohin. Tii- biHia« piše, da bi 'Ah vsled dogod-kov v Mali Airijl dolžnost JuKoslavijc. da sčiti SNOjo juino mejo in zasede Soiun. Nasa držav.i morn biti na vs-)k načtn oprezna. Urški kraljl se odpovu: prestoiu. 'Observer« ra/motriva vprašanje, če ic potrebno, da sc kralj Konstantin <>d- povc prestolu v hiterc.su države. Kra- Ijicu se ne bo upirala abdikaciji v korisl prestolonaslednikw. Lloyd George in Zveza naj-odov. Po vesreh »P.-tit Parisiena« ie povabiia aiiffieška deleffacija i)ri Zvezi nar. Lay- da Georga, da pride v (iena\o. Mimstr- skt predscdnik je sprc.H.'l povabilo in bo- de odpotowal konoem tedna. mod i>otji<) se bode nsiav?! v Pariziu da debatira s Poincarcjem o re.^n'i oricntske^a vpra- Sajija. . A Cetjske noviee- I Slovenski otrok v sloven« ka &olo! To ie bilo že od m;kda.f naše načelo v bojtt za pravice naäeifa naroda. Biio Jc to v on in easih, ko so Nemci kruto in surovo gazili v bluto ta sveta prava vsa- toega naroda ter nam vsako ieto jia tf- soče in lisoče otrok :iase«a rodu in krvi ugrabili v nemške ponemčcvalnice, kjer so iz njih rzgajali lnladtuo, ki se je mo- rala sramovati svoie^a slovenskega ro- dii. To je tudi daivvs naše načelo, in sran« bi nas moralo biti, ako bi dopuščali, da se lažna vzgoja ali dresnra Doneineeva- I nja nadaljuje na nasili tleli. Ncmci, ki fi- ve nied nami, vedo prav dobro, da se jim ne godi uikako nasilje, lie družabno, IK- Rospodarsko - trtfovsko. vedeti tno- rajo tudi, da za par n.'ihovih otrok ne mo- remo vzdrževati Sol v ieziku. ki v naši narodni državi ne more biti to kar je bil nekdaj v Avstriji. Mi pustimo Nemce o- Rajko Vrcčer: III. Bled. Preostal jc se Bled. Minulo je zc ckoii 20 let ko sem te vide! prvič v živ. Ijestiu, ko šc nisem spoznal krasote Bo- hiiija in Vtatgaria. Vozeč se tedaj po sorenjski železnici, izstopiva z rajnkim prijateljent A. Sumljakoin, orvim nad- učrteKem gotovcljskim v Otočah. Pri .skromni postaji stoii »štakrski ba^erl^. ^vošček, ki naju ic v dobi zlatih dni pc- UaJ za en pfoldJnar k lomarski cerk\i Aiarrja pomaifcaj in nato še na Bled do Patrona. Ostal je spomin. Pa ker jc spomin že precej star, fca Je treba obno- viti in to sem storil sedaj, Ko }€ bitlo ukinjeno zborovanje, pa brž na vodo. »Pijakerji« so Kigali po jezerski tflad'ini; vsi so imeli dovolj de- la. Na Bledu je tudi »Orlovski tabor«, ki je privabil precej rjudi. Torej «Verkehr« na celi ctti. Ob obrežju se vkrea sku- pina mesajiica, kojim se uridraziva z Oriianom. Zapustili smo bre«: »na vc- ke«. t>ružba je bila pisana in dobre vo- lie. Med vožnjo pa pobira fantck vor- nino in po polurni vožnji smo na Otokn. Po stopnicali smo hiteli v oerkev. Pri zvoncu »lepšrh nadrn pa mis od daleč «leda in zavida, če tLKii je imel sam v svoji skupini vsega uoyolj. Tako je minul vcčer ncprisiljeno, prijetno in poštcno. Zunaj pa ic dež imel bvoj pies, ki iias je prezäral oba dneva in nam ni hotel skvariti onesca rajskejfa veselja, ki ga ima prijatelj narave v tu- iinii. Prišel je ločitve Oas. Hazhajali smo se z obljnbo, da se kmalu zopet snide- mo v »podobi raja«. Novo jutro. Cilj - kofodvor. V čakamici do prihoda vlaRa pa svitfajo ob ponovnem in ueprestanem oricdovanju po vsej krasoti misli, ki rc-producrrajo znova vse, kar smo videif in doživeli tarn, »kjer ni sjreha«. R. BAD JURA: VODlC KROZ JUOO- SLOVENSKE 41 PE. SLOVENIJA. Težko smo pričakovali dcio, ki }e- i\ kot lična knjižica v cbliki znamenitih BedekerjevHi žepuih vodnrkov pred na- mi. Kdor površno prelista knjijro, ie vc- selo presentčen. Kdor io podrobneje nrejrleda ali uporablia na ednem ali dru- Rcm potovaniu, obstrmi narl velikostio dela, ki ga je pisatelj zbral kot čebela. večinoma sam. S svinčnikom in zabiležnico v roki smo Äa videli po vseh krajih našc ožje domovine, kateri to delo v i)rvi vrsti [K>klanja. Badiura ima oster v.ki ter izvr- stno uho: vse vjdi, vse sliši hi vse za- hiieži. Na ta na4in je postala besteda nteso. BeJežke so raste, Ur se izpopolnjevale. dokler ni bilo celo ogrodje gotovo, ki ga ie pisatelj nato podrobno izdelal. »Ne vemo kaj imamo, pa se radi tega koljemo za malenkosri v razpaljenm politicnih strankarskih boiih. Bolje bi bi!o, da upre^mo oči v piirodo. da spoz- namo svojo zernljo in se n-a ta način bolje spoznamo. Skušajmo dvigniti o- gromen mrtvi kapital naše domovine v korist zdravju ljudstva in blajrostanlu države.« Te uvodne besede pisatelja naj bi it- važevaK premnogi oni naši roiaki, ki se prepirajo večkrat med seboi za oslovo senco. Pisatelju so te besede zvezda vod- nica: s svojim trudom, ki nam ga v knji- gi »Voiliču« predlaga, stvaril je svoji domovini, predvsem pa ožji »Sloveniji< tido neprecenljive važnostf. Le oni, ki >c kedaj sam skušal, kako težko se na- birajo drobtine, iz katerih zraste tako delo vc, kaj nam je pisatelj ustvarii- Namah je razgrnil meirlo. ki je naSe slovenskie kraje obdajala. Na stežaj od- pri duri tifjskemu promeru, ki je za SJo- venijo vir neizčrpnih in bojratih dohod- kov. Posebno naši bratje na juKu, ki posečak) vsako leto v večjem stevtlu na'Se kraje. -dobüi so v predTnetni knHffi Stt«a 3. • N O V A 0 O ** A « • V^tf. *05 stati mi mo, ako in doKlcr i;h 10 \-esdi. iK moremo pa dop"u&-c;ii. da hi sc naj otroci n-ekdaj zapeljanth in pouemceniri starišev dresirali na ist» način dalie, ka- fcor je to deiala pop re j Avstriia. To bi bil zlocm nad nara&čajeru. !;i ft* na$e krvi, podobc-n naziranju, da. mora otrok pijan- ca ali taiu biti Uidi to, kar ie bil njegov. oče. Naloga sole je, da se laž :nstrijske- *a nasiiia m-ed muni izbrise in üa stop! iia mesto nekuauje I a Žrd re-sure po ne-ni- Skth. šolskih palačn.h prava narodun in državna vzgoia mladiuv. Začetck solskega teta. V Celm »c /xjpct zavladalo novo živlienie, šob se /acne, in mlndina prihaia svcžih. ved- rih obrazov. od najtnaniSih -n uajmlajših začefnLkov do on ill. hi uhhaiajo uios zudnjikrat, da dokončujo svoje sihidije v Cclju. Vescii smo mladetrn. zdrnvcga vrvenja, ki ga pnuas;1). mladiua. ponosni sm-o ua nase sole. Naš pozdrav mladiiii ob 2acetk.11 solskc/a iela spremlja vro- ča želja, da bi Mhi Jobra solatia našim Hubim blagoslov in sreča zn ntili vzgojo in živlienje. Cas .w zlato, in mlada iota sc no povriK-.io nil: Jar vec. jU'adina za- vecku se tega v\ porabi čas lopih šolskih l-et raku, da bo v dobro tebi in doinovini. koji bos shižila / dolmn in svojim zna- čajeni- Ljutisko vseučLHŠče v Cdlu. f'rcd /acetkom šolskega kta na tuk. lind. vseučiiišču, bo medkincc g. Mikič imel dvt1 vel-ezaniimvi izvanredui predavanji, Ki se bodcta vrSili v poiidel.tkih 18. hi 25. sept, ob -vv8. uri zvečer v rLsalmci desks ineštanske sole. Tcna teh dveh razprav .se giasr: »Žalostiu» statrstrka pijance- vanja v .lugosiaviji in refonua alkohol- nega gospodarstva-. Tu sc nc bodo slišaie sanro suhoparne številke poralv- l.iene množine alkoholnih piiač teniveč tijdf uasveti, kako bi se dal alkohol v jiOS'Podarstvn Lzrabiti Uko, da bi bil Ijud- stvu ne \' potfubo inarveč \- korist. To »rezanimivo znanstvciio predavan.it sine obLskati vsakdo in brezplačno. - f^edna predavania. ki pa bodo sanio z:i člaiie Jjnd. vsenčili^ča, sc pa prično ¦/ 2. aktobroni tl. Mestna osuovna sola. Dečki in dc- klice sc naj /.berejo jatri v četrttk H. im. ob pol deveti nri v svojHi razrcdili, oakoder sc bo šlo k šolski maši v farno cerkev. Pevci in pevkc pa naj prldejo s pesmaricami v ^olo 'Ae ob po! 8. uri. NasJednje^a due v petek — je prvf sokski dan z reduini poukojji, ki se pri- a\e ob 8. uri. Mestna hranltalcu v CeHu. Upravo tega odličnega zavoda, ki k> ie dosedai vodil od vlade imenovani gereut, ie ie dm prev'zel redni, ad občinskega odbo- ra ccljskeg'a izvoljeni upravni svet. Pr\'dsednikoin ravnaicljsLva je izvoljeu dosedanji gereut g. mas:, pharm. Vojko Arko, lekarunr v Celjn, niecovirn name- ¦venikom pa g. podžupan Drajco Zabkar. Ma-dalje so v ravnateljst\ru gg.: Ivan fiizjak, dr. Anton Bozič, župan dr. Juro HraSovec, dr. Ernest Kalan. Franjo Ko- ren, revidejit Franjo Pavlinič in vele- . ¦ : z Ru-dolf SicniVfcki. Na. cch; ..iM.iiega sveta stoji j-:. dr. Anton Božič. : prčdsednvk ZadruŽno Zvx-zo. nj^oviia ! liiuiicstnikorri pn kJ določo»! i,r. Ka'roi ; (joričar, knjigarnar v Celrii. L'glednu I imena našlii prvi.li javnih vocliteljev, ki 1 iniajo -pose-bno tudl v naši narodno - ro- .! spo!d.ir?ki orga.nizaciji že narboljši slo- i \ es, kazejo, dn stops Mestna hranilnica ! v uovo dobo svr.ic?;, ja\-noT:oristne<.i::i i r.i/.mha. i Nem^ki trgovsk» j>otniki v Jusrosla- ! v}ji. Od strani nasili trgayecy dobivcuno offorcciui poročila u iem. da preplav- Ijajo v zadnjem časa Jugoslavia nemski potnlki \-soJi sirok \ siluo wlikeni ^U1- vlhi, kateri zastopaio novo ustauoviie- r.e tvornice v .'u^oslaviji, j)osebno v/ Hrvatske in Vojvodine. Njihova naciju- r'ahia prenapclost gre tako dnlec, da v naši' narodni državi rabijo dosled.uo s:i- mo svojo blaženo neinščino tako, kakor bi bili še večen. Vsled tega se skliaije p-o- novni občni z-bor v sniisln § S., zaAiJt edstavek dritštvenUi praW. za četrtek due 21. sept. tl. ob 20. uri v inalo dvo- rano Nar. doma. Ta obenr zbor k v smislu navedenega paiaarafa sklei)čen pri vsakem števuu navzočih članov. O- pozarjanio na to vsc ceni. člane God- bencga druistva lev y-h vabimo, da Po- kažejo s pohvoštevilnini posetoni stnhel za razvoj in prospeli enega najpotrcb- neišili kultuniili druStev. Odbor. Pri poštnom shranievaJneni uradu v Celju se vršl javna dražba ncoddatnih poStnih pošiljk z raznovrstiio \-soblno v četrtek dne 14. ini. v pritličiu poStnega ])oslopja in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.. Omizjc devjčarjev v CcHu mm v soboto, dnc 16. tm. d\> 20. uri v posebni sobs na »Skarpi« svo.i sestanek. Soil - pini! Kdor si hoče kratrti dolge /iniske vocere, naj se gotovo udeleži tega vc- levažnega scstauka. Somi^lieniki dobro- cioSli! Baktcriolo^ka poslahi v Celju. Mi- nister za uarodiio zdrav.ic ie odredil, da je v prostorih celjske iavne bohiice takoj otvoriti. stalno bakteriolosko po- sta.io. Postaja bo podrejena neposredno zdravstvenoiiHi odseku ter sc bo vzdr- /evala s posebniini redniini uiesečnimi prispt'vki ministrstva za naTodno zdra- vje. Področje celjske bakterk^loske po- staje je ozemlj-e bivše Štajcrske in Prekmurie. Jednaka postaja se otvori tudi v prostorih prosekture Dubljanske državne bobiicc, katcre področie bo 0- zetnljc bivše Kranjske podroben vpogled v krasoto naših kra- jev. Vsi oni, ki bodo v bodočih letih po- zdravljali in gledali vst večji dotok tu.i- cev in rzletnikov v svojih kraiih. so dolžni v prvi vrsti hvalo pisateliu, ki je kraje odkril širšenui svctu. Cda snov je prav srečm.) in pre- gkdno scstavljena. Kot izhodišče izletom izbral si je pisatelj. skoraj vse važ-neiše železniške proge in cestne zvezc. po katerili nas vodi od postaje do postaie. V vsakicm kraju je zabeleženo vse. kar mora izletnik ali letoviščnik vedeti. Prenočišca, gostilne. kavarne, kopaltšča, prometna sredstva, posebno pa izleti so pri \-^aki važnejši posta.ii nodrobno iz- delani. V zgodovinsko važneiših krajih je pripisana opisu kraj:> kratka in preg- ledna zgodovina. Najskrbnejše in najpopolnejs<- je 0- pisalBadinra Triglavsko pogorje, Kara- vanke, Kamnrškc ter Savinjskc plauine. Iz opisa jasno vidimo. dn pozna tu vsako pot, vsak vrh, vsako zanimivost. Turistu bo vodnik v teh planinah zaiiesljtiv in varen knžipot, ki se mu brezskrbno lahko zaupa. Pri vsaki večji turi opozarja pisatelj tuiisto na to, kaka je tura, ali je Ie za kvežbane turiste ali lahka, n.li jo priporoča samo z vodnikom ali k> pa označuje kot skrajno nevarno. Pisatelj se poslužuje v celi knjigi pri popisu kraja in izletov ninogo kra- t\c in zrtakov, ki so ka> prmravni ter v uvodu podrobuo in pol.iudnn razlo^etii. Uvodoma prinasa kniisra daljse članke 0 tujskeni promctu sploh. u turi- stiki, 0 lovu (iz percsa dr. Lokarja). splosni pregled prirodnih lepot in zna- menitosti 0 Sloveniji, pregled gor in al- pinskih fur s popisoni razgleda iz po- sanieznih viiiov in se2,naiu Doštnih in autoniobihiili zyez po celi Sloveniji. Kot lokalnhn patrijotom nani niauj- ka v kniižici popis izletov iz Celja \' znainenito celjsko poKor.ie. '1'udi Pohor- je ter Kozjak bosta brezdvoinuo niora- la biti še obširncje predelana. Pisat^lj to sain v svoii prvi izdaj.i obljubuje. ker ne miruje prej, dokler cela naša ožja domovina ne Iw predelana. tako, kot dlan :iaše roke. Vse priiatelje narave in krasov iui- se domovinc pozivlja. da mu fozadevno po'svojih močeh poma&ajo. Knjiga je pisana v lahikein srbo-hr- vatskem jeziku v latinici. Krasi jo se- dem zeinljevidov ter 75 prekrasnih foio- grafij. Knjiga se sama priporoea, ter je vsaka reklania zanjo odvee. Dobiva sc v vseli naSLh knjigarnali. Prcpričan sein. da v par mesecih ne bo slovcnske lii.se, ki se zaiiinia. za velevažni promet tu.i- cev, ki mora bitt naši Sloveniii v bodočc glavni vir doliodkov in blagostanja, brez te lepe. prcpotrebne in prekoristne knjižice. Dr. M. Hf. ObrtuiSki s«$ta«ek za čcrtek !•*• ; sept, se sklicujv v »Sckols'ci dorn-. j Za^eiek ob pol 8. uri zvečer. Pozor trailkamjel Dne 10. sept, ot) 1- uri pop. s^ \tš: v dvoraui Motel pn Kraul« v Cclju shed vseli irafikantw. Slvar je resna in niijua. Vabite se k 0- hitivi udeiezbi. V skuptiosti ie nioc-! Velika liudska stuvuost. ki io ie pri- J !vdii »Klni) '.iapri.\inili slovenskil» akadt- 1 mi;kov \" CeiJM1 ob nriliki s\oie i5-|etnv- ce v Nar. domu 7, tm.t se je prav lepo ob- nesla. Arwvhuw .1 l.il orvjivrsten in za Celie pr;-v:! r.n.s.J.Mio-.r. \'elika dvoraiw /. izburno ui'irib. vo.iasko <:odbo, galerija s planinsko Kolo. mal:» (ivoraiv, v zele- iii luci — iii visek vseg-:;. ameiikauski bar z nad'..*:•.• okusno stiii/irnnitui pavi- ijCivi v ienino'isdeci iuči — za ten: k- la- hko v^akoinur /a), kdor ui posctil te lepe prireditve. Na:lvse agilnemu. temu :ili oceniu moi'da aiaüj zuaueniu »Kluhu n»pred. slov. ;rka 1. i;luži tucli to d^?io poleg neštolili ki'.ltunilh \' nrav posebno priznauje. Naiver:;o zadouženic jt: )>aC to, da je b\'.o občinstvfj l^onclnoiua oea- rnnö. Opoza/Jai'.io našc ceuj. lavnost, &.\ posveča v-jvnr. nad vs>; siinprit'cih'-niTi Mubu odslej še vecjo pažnosl \- moral- lieiii in ginociuMii oziru Jesen I11 dož. Zadnje dni snio imeli si hie ualivv- in plohe. ki so nnrn prinesli prezgodnjo jesen. Vse si želi /opei solu- ca in gorkot- in iepega vreniena za spravljanje iwljskih pridclkov. Vsled dc- ževja je prav inalo kroniniria na «lašeui trgu ter je cena istetnu naravuo pre- visoka. V Ljubljain se prodaie krompir po 6—7 kron na drobno, kakor kaie bo- do tudi v Cclju te cene za kroi'npir, ki ga je obilo. Kriza v tnesarski /adrtiRi. V celj.ski >Obrtni zadrugi mesarje/« ie nastala pretekli ni'jsec kriza v toli'ko, ker sta z:\druzni načelnik kakor tudi njegov 11a- niestnik odsiopila iz razloga, ker »is-a imcla uspeha z intervencijauii v prid mesarjev, katere so \p zadniem času sodnijske oblasti začele nrav neprijetno prijemati. Obrhia oblast jc radi tega sklicala za 8. tm. izreden zadružni zbor. ki je bil sicer povoljno obiskan, a se ga uisa udeležiii ravno tisti tnoistri. ki se imajo iraj^cč prltofitr Se ^'(>dl^¦^ poznbi. da je pojcdincu težje bran it i sc prati eventnalnim krivicam kakor pa orga- nizaciji. Novim načclnikom ie bil izvo- Ijen g. Ivan Zupan iz Cclia. n-jegovlm uainestnikoni pa g. Andrei Serdoner h Ločice. Upajuio, da se bo noveinu na- eclstvu jmsrečilo vzbuditi med mesar- skiini niojstri več solidarnosti ki jiin !e v sedanjem času potrebnejša, nego jim je bila kedarkoli. Sokolstvo. Sokol v Celju poziva vsc starejf-e brate, ki se nameravajo udeleževati te- lovadbe. da se javijo dancs (v sredo) in \ petek dne 15. tin. vsakikrat ob 18. uri (6. zv-ečer) v telovadnici, kier se bo vr- šila razdelttev. Dolžnost tudi starejših članov je. da se posvca.io telovadbi kot sredstvu za teles-no utrditev. ki jim daje možnost opravliati svoje druge dolž- uosti cim dalje časa. Vsled tcga jih po- ziva drustvo opelovano, da sc, pnjavijo v čim večjein številu in sodeltijejo vsak po svoji zinoznosti. Na svidenje v telo- vadnici! Zdravo! Turistika in sport. SK Celje - SK Maribor (7:1) - (4:1). Preteklo nedeljo je igral SK Celje z omc-flieniin klubom ter podlegel ne- pričakovano. »Celje« ie nastopil v nc- koliko iz'prenucnjeni postavr Krivda leži na half-čvti, nikakor ne na obrambi ali vratarju. Oopisi« Iz Trbovelji! Sprejem škoia dr. Kar- lina ob priliki binne je bil prt nas nad vse žalostcn. Odkrito poveda-no, da se nain je vLsoki gospod, ki ie v Trstu toll- !;o pretrpcl za narodno stvar - - v srec smilil, ko je stnnec glecial krog sebe, pa ni videl drugtga, kakor oar duhovskih belih srajc, tri rdeče orlovske čepice in GS'Cin Mar. devij. (), kaksne sprejeine je doživel svojOas stari avstrijak skof Napolnik! Kakor izvetiio izza kiilis, kle- rikaJni poltii^m petelini sploh ne inara- jo dr. Karlina, ker je prevcč - Jugo- slovan in prcmalo Italijan t. i. rimski. Radi bi videli na mariborskem škofov- ; skem sedeiu dr. ^ohnjeca. ki bi imc-t koi i tak Kvo priliko in moč razdfrati iugo- ! slov. nüado državo. Zaio tako hladerv j .sprejem. Nobeiic rcklame, nobenc brigt, ! nikakih /astav niti na klerlkalnein dru ; štveucni donin. Na$i pe-teliin so to po kazali očividiio; sijajen pa ie bil spre- j jem na Dolu pri Hrastnrku. kicr ima ta- i mošnji župiiik svoje duii. pontočnike boij ; na vaji-ti-h. kot naS ubogi Casl! I Dnevna kponika. j Krall v Londonu In Parizu, Kralj Aleksander je (fdpoto\a] v London v pose to k angleskciuu kraliu in kraljici-ln svojeniu kinnn, vojvodi Yorskemii. Krali ostane v Lotrdonu tri dni. Nafo se vrtie v Pariz. kjer počaka prihoda mmistrske- ga Predsc-diiika Paš>ča Posetii bo pri- \atnn francoskega predsednika Mitle- randxi in njegovo soprosro in sprejcl istoča-sno tudi min. -,>reds. Poincarčja.. Tc/iim sesiankn pripisnieio \ vladnih kregih važen poineu. ZagrebSki hongres »iavulli rudiilkü». V nedeljo 10. scrrienrbra se ie vrSil o"o veliki udeležti v Zagrebu kongres lav- niii dehivce%. Razlicno ga komentira nn§c casopisic. V kolikor ^redo komei:- tarji ča.sopisja v ono smer. da se od •vOngrcsa in udelczbe m\ nieni priča- ktije razpad vladne koaliciie. ki se je izkazala kot dela-zmožna, niso pozitivni. Dcjstvo je, da si ustavmh bojev in bor!> ne želiino, ko imamo vendar vsc porno gospodarskih in sodjalirih vwra'San), ki zahtevajo neodložljivc resüve. ako no- čctno, da trpi c!rža\-a in celot<;n narod še večjo skodo. Mnenia vn Mtio, da bi bilo na drugi strani nep-clrtično in neod- govorno vnaprej odrckati dobro voljo in rskreno liotenje koitsolJdacije notra- iiji-h prili-k, ki je gotovo potrebna in isto- tako nujna. Kdor mor-j v tei smeri pr:- nesti v napctost neko olaišanic, tudt če ne povc ničesar novega, je storil vcliko. V politicnein življenju iji bnrhaJi posa- nicznih strauk niso vsikdar nnncipi in načela, ki ločtjo, mnogokrat je način, obli'ka in oseba ono, k;ir lock razburia in pal; strasti. Ce kjc. je to v naSern po- iiticno malo solanem in inalo zreiein JiaroiJil, \h-i; pr:!:»"Cno- \nrldrvncr»t ha- d-omcšca -strast ia oscbno saniodjtjblc, gotova resnica. Ako ie siner naše notra- lije polHik-i.- dovedia do n-e-ke točke, ki 11am vseni pravi, da bi naj bik> drugače, boJj<;e, naj se to zgo-di in nai bi možje, ki so na neknkcm nevtralnem meshi. kakor je bil kongres v Zagrebu, javiw . odkrito hi i-skre-no i/povedali svojo pn- prnvljenost za sporazumno delo v snii- slu jugoslovenskem, to svojo pripravlje- nost in voljo do dela v oznaceni smeri .skusaii ineLutviu tudl v slrankah, v ko- jih imajo uplivno besedo. Ootovo se da pri vscstranski dobri volii ninogokaj iz- boljsali in razoepljenost, ki nam je vsem v kvar, znianjšati. Nas Slovencc ta 0- tročja razcepljenost sil-no sla'hi. in naroci. ki ni sicer jx)Iitično na višku, pa Ima vendar svoj zdray instin-kt. to dobro ob- čuti in reagrra na vse te poiave s svojo v-edno večio pasiviiost.io in Dripravljle- nöstjo slediti vsakotnur, kdor prinasa nove nairkc, četudi niso zani dobri in zdravi. VI. mCdzavczni^ki invalldski ko«- sres v LjubljanL V veliki dvorani ljut)- Ijanske univerze jc bi) svecano otvorjeit v nedeljo popoldne Vi. medzavezniški invalidski kongres. ki bo z^oroval do 19. tm. v Ljubliairi, Zagrebu in Beogradu. Kongres bo razpravljal 0 osebni od- Skodnini invalkk>m. 0 jeticnili. o s pfl- 110111 zastruplienih, o j>akoininah. 0 sta- nju invalidov v odrešenih krajih in a protezah. Predsednik zborovanja Je skupäeinsk-i poslancc Radosava Agata- novic in častiii predsednik minister za socijahio poli-i'i'ko 'dr. 2crjav. Jitgoslavija je poslala 22 delegatov in 20 zastopni- kov iuvalidskih udrnžcnj. CeSkosIovä- 5ka 7. Prancija 16, Belgiia 10. Italija 6, Japonska in Poljska pc enega delogata. Ruinunija, Orška in Portujralska se u- deleže kongresa še Ie v Zagrebu ali Reogradn. Pri otvoritveui seji so bili navzoči: pokrajinski namestnik Ivan Hri'bar v zastopstva oboleles:a mkristra dr. Žcrjava. podnamestnik dr. Baltic, liačelnik oddelka za socijahio skrbstvo Adolf RibnLkar, minister na razpoloženju dr. Kukovec. dr. Jež, mestni komisar dr. Senekovič hi Češkoslovaški konzul dr. Beneš. Z darjšim ftajicoskim govo- rom je otvoril zborovank w>slanec Aga- tonovič, v karerem se je spominjal velt- ¦V-r^v. 103. » $ Ü V A i; 0 Ü 4 « 5tsan_1_ ¦:;ii jrrtcv zavczu&k-Ui uaiodov. Nato je •••OidravS! zborovalce mesto oboldejn iufmstra dr. 2criay;i ,w-kra.Unski name- \m:k Fvun Hribar. Francosk: deleg.ai •.>roi Jacques Teutsch je prosiavljal po- •TOmfsn k-ral.ia Petra ft jimaiivo-srbske- ¦4a naroda ter sklenii /, vzkUkotu: »Nn- -orc.) /K* medTu-rodnl komitc.« Pio Pos. '•liYjunsln senator Je sovoril /a niedsc- ?>oinc prijutel.ist'.-o med Italijani in .Ju- ^tav'uii icr /i.iklica! »Zivdi!- Poln i.iu.Vrni co nu-e obljubll sodelovanje svoje vla- :k* m» ko-nferenc!. CcSkoslovaski dele- ?2rv dr. HleLschmnnn je nasriašal pomeu >ktj.r>7ie^a di'Lovanja Ceboslovakov in liisjasUivaiiov. Nulo- k. -bila otvoriivenn »ofr x;ikljuLeiui. Na predtos Francozov #• bib odposhm Kniliev-i rfvo.fici r>"- •dravna brzojavka. Zvečer u: bil rout -¦ verrki dvora-ni ir.uncstniškc palace V acnatei.iek so deicgati ogledali mesto '.n Kaa&iVi vvlcsejeiii. V mesmi -/bornici »e -cmjravil došlcce dvoini svetnik ür. -¦em&ovič v ¦ stoveiJSKCttJ. jcziku, iuii\. ?roitfsor dr. Pitimic jut je tolmacll po- /-drav v fraiicoSClni. Popoldine so so ¦ .tftv.tyal: udelcžniki na Hied in y Bohiivj. Princa Jwlja dar iuvulMknu. Princ iurij >e puslal invalidum vdifc d:ir ! ¦rriVrion Dni in istoeasno pis-mo, v kate- rem ?Ue, da darnje c»b priliki obletnice smrtJ svoK'Ka očeLi kra'.ia Petra nboä'im nv;*s)cknn mati znesek. Swlnamki Kou&res v No vein SaUu. Novinarski xoijvjres, ki st- ie vriii le dni v. Nk'vern Siuk», ie bil /iakljuccn 11 tin. ^borovanj- jo vodil osebtto novoizvolje- /ii i'«rcdsednik Sto.vti, Protič "V zahval- iviTi nagovoru je povdarjal, da hoče k.r. rrtusednik ' asm« uolovati /a porzdigo ¦^vmarskega stanu in p.oviTiarstva splof1.. 7,a\"^0!inati se hocw u\ vscst.'ansko'svo- >odu -ti&ka, /ato pa Jo treba. odprudsednik: Kreso Kovačič (Za- greb): II. podpredsi-dnik: Prune Smodei (L.iifljliana); tajnika: B. Vodeb (Beojfrad) ,n A. Brozovič (Zagreb); nadzorsivo: Maksfrnovič (Sarajevo), Ilič (Novi Sad) ii Larstpel (Sirbotica). Na doooldanskeni ibt»rovaiijii so bila sprcieia tudi pravila ¦'¦a sindikalno orgaiiizacijo noviuarj«v. ki bo unci.'i začasno scdcž v Ljubljani. OpoJdnc so prirediH »ovosadski mescam basket. V Sremskili Karlovciii je sprejel ?9Stt' patrijarh, iili povabil na zakusei: i) ostal med njimi dve uri. Vs nedeljo so bill udcležcnci n.'i vse.i poti i/. Subotico .io Sombora v Novi Sad novsod svecauo sprejeti in v veCvkrajih ootro^ceni. Zve- čer .um ie bit v Novell Satlu ki je bi! ves v zastavah. prire.v:n banki:t. Prostovoljno «asiJuo Uruštvo v Re« iicl ob Savlnji proslavlja dnc 17. sept- Iv ^učaju slabega vremena drugo nc- ifcr.vo 24. tm.) svo.io 40-letnico druStve- ¦jeara obstauka. '/druieno z veliko Ijiixtsko veselico. Sosednji -tovariši m orijatelji društvu se k tei slavnosii vljudno vabi.io. Hiinen. PoročiUs se je \- Velcnju gdvi. <.\hlii Jczovnikova iz znant ugledne iiarodne rodbine / ondotnim nadučite- !}em «s. Stopar.iem. Zelinio mnosfo sreče? Samoinor vpohojeiieKa uradnika. ",' blax'onskeni Brodu so »asli v stanovst- iiju mrtv-ega vpokojeneca kotarskega .toiclista Sinia Sučeviča. Zastrupil se ;e na.ibrže s striiiuinoni. Vzrok smrti je Wl naveden ua listk». ki k ležal polcg rijcjtn. Napisano je bilo: »Padel sum kot zitev zločeste državne uprave .. 1. sept. sem tkjbil P0]v- cc!,;> 22 0 15 p, preinalo tz življenjc, a veliko za snirt -.. Drza- va nn doteuje od J. 1. do danes 1764 Din iia dokfadah.<- Uradniški problem čaka res takojšnje rešitv^. Uradniki «uniini na niiliinetre«. kakor pravi uesnik Kru- njtevic. Trtelavaiiski /bor. V nedeljo. due 17. tm. se vrši v Laske-m zborovanjc stareišin in aktivnih TriKlava-uov. Spo- rect ie sledeči: Po priliodu popoldanskih vlakov iz Maribora in Liubljane se vr- ^'i <;b 3. uri v prostorth %. Henkc-ja se- atituck delegatov Stare.isJnske zveze, certfrale in obeli podružnic. Po sestanku :e istotam zborovanje vsch starejšin in akti\Tiih Trig lava nov, na katercm se bo 'i/bravnaval-med druarirn tudi ooslovnik, •• jjOsStibiio ra>mer.ie cenuali' i1« vqgvvz- ! nLc fn podružnic med J=abo. Nadalje se bo fiksiralQ tudi programatidno staiišče »Trifflava«. Zborovanjo zaključi druža- ben veter, katere^a pri rede eospodičnc v Laškem. Udeležba je za vse Triglava- j it ob'/ezna. pri.iatelii oruštva so vablie- | ni in dobrodosMi. .). A. D. »Trigluv«. v Zasrebu pozivn vse svoj-e člauc, kakor tudi Clane dunaj- j ske in ljubljansko poUnižnicc, da se u- deleže Triglavauske«:-i zbora, ki se vr5t v ncdcljo, 17. tm. pop. \ LaSkeni. Ker ,ve bodo obra\niavala tudi nacclnä vpra- ian.irt, W udeložba y.a v se Triglavane ob- \-czna. Odbor. »Goriška Maiica«. Pod tem nasio- vom so si usianovili nasi roiaki v Julij- • ski Krajini knjizevxio rodiefe pod na- slovoni »üoristca Matica«. ki 7.i nizko j j ceno izdaja vsaki» leto svoüni clanoir; razne knjige beletrisricue vsebine in pa koledur za prihodnje leto. Za leto 192.1. i-zideio sledecc kujicre: 1 Koledar, 2. Za- bavnn knjižnica, 3. Sirahova knjiga. Ko- ledar se odlikuje po bomti v&ebhü ter prinaSa raznovrstne slike naših krajcv in i/ delovanja in zhüenia naših roja- i kov v zasedenetn ozcmliti. Po}-ejj te bo- | Kate vsebine irna se posebno ^ prilo^o /emlje-vld cele Julljske Krajine. Zabavno knjižnico je priredti ujiledni naš pesnik Alojyjj Oradni'k in je v njej priobei! ore- v(ide najlepSih hrvatskih povesti Senoc in dfugih pisateljev. Sirahovo knüso pa ;e uredil dr. Pavlica. Zn Juffoslavijo sta- nc to izdanje 20 Oin in sa »e naroeati z dopisnioo pri ZaJožbi »Jujr« v Ljubljaui, Prcd Skofi.10 21/1. Kniiße dospejo v Lju- bUaiio mesecn lKA'cmbra ter se bodo iakoj potem razpo5il.ia}e- Prosimo ro- inke v svobodni doinoviiii. dri podpirajo to podjetje naSih bratov v /asedenem ozemJju ter obilno naročajo publikiicij:.' ¦'¦¦ Goriškc Malice <. Spröiiiembc v državni službi. 1 )r- žuviia zivino'/dravrrika Franc Vebe! v •Konjicah in Franc Baš v Mozirju sta prenidičena k okr. jjlavarstvii v Man- boru. Zakliucek II. l.iubijaa.l mil.fardc krön. Za pribodnje leto je zasvrunilo ?.e 50 ino- zemskili tvrdk prostore. Siutina uesreča. Petnaistletni Jožet i'epelnak iz Malevesi pri Ponikvi je kopal pesek. Naenkrat pa se i-.;- odtr.^aln zeirrlja in ga je pedsnla. Ker se nm je zlomif ti-rnik, je bil na incsiu mrtev. Munlcijska eksplozi.ia v Poitiersii V rnunicijsko skladišee v Poitiersii >e vdariJa strela, vsled te«u je eksplodiralo 3000 Granat, ki so padaie ttidi v mesto. Vojaške zgradbe in boli oddaljene hise so trpele znatno škodo. Od nrebivalstva ni nihče izgubLl življenja. Sedemletno dete — aviatlk. Sedcm- le-tui niali Franco/. Gilbert Riser ima re- kord avijatikov, kar tree inladosti. Pre- letcl k1 -700 ur v raznih avijatičnih ^o- la'h. katerc poseča. Lani je napravil pot od Pariza v Strassburg-Prapso-Varsavo. Preletel je tudi -\n^leško preko kanala La Manche. Dosedai je preletel 8000 km v zrakn. Rekord v aviiatikh Avijatik Broc- papa iz Tnrinn ie dosegel rekord na ueropJanu iclyde br/ine. napravil .ie v e-ni nri 336 kin. Samoraor zene. Neka stara /ena .ie skočila v dolnjo jezero \ Maksimiru. Na breff» so našli po\ rsno obleko, v žepu suknje pa ie bila poselska knjižica, jrla- seča sc na ime Julka Kristan, s-trcžnica, rojena 1875. Policija ie odredila, naj se .truplü potesiie iz iezera. a Ra do sedaj še uiso naSli. Sirote vojaških gažistov - preskrba. Po Se veljavnetn avstri.iskem preskrb- nhisketn zakomi imajo sirote no voj. ga.- žistih (častnikih, voj. nradnikih, gažis- tij] brez čina) pravico do vzcojevalnine do Kpolnjoiie^a 2A. leta starosti ali do prejSnje pre-skrbe. Kot preskrbljcne je linatrati .sirote, ki nastopiio iavno ali priviitnt) sln-žbo s plaČo. mezdo. adjn- ioni ali dnevnino, ki vstopiio v vojsko. v vojaSki ali javni civilni zavod z brez- plačno oskrbo. v semeniSče ali sanio- stan, ki se nčijo pri trgoveu. obrtniku ali umerniku, ki jih popolnoma oskrbu- ie, ki izvrSuiejo trgovino ali obrt, dalk zßnske sirote, ki se omožiio icd, Naka- i zujoča oblasi ,k* doROula, da ainot'.c stranke niso prijavile toJclh iz-premenib. Zato oureia pokraiinska uprav;.i, da inia- jo vposiati vse vdove vojastöh gažistov, ki prejeniajo za svoje orroke vz^oje- \ahinio {cnako vnruhi za oboiestrau- 1 ske sirote po ^ažistih) najkasneje do 20. septentbra 1922 »Raciwiskeinu oddclkn deiegaeije ministrstva financ (vojaške inirovine) v Ljubljani^ kratko nekolc- kovano prijavo s sletkčmii podatki: i.t imena in rojstiii dattnni otiok: 2. s čern se peča sirota (poklic) in od kdaj; 3. do- 'hodl\i iz tega poklica; 4. kie biva in v čegavi oskrbi je sirota; 5. knüzni izpisek Klasoiii zadnje cek. nitkaznLce. Podatui naj bodo točhi in strogo zanesljivi. ker 1)0 izvršena kontrola. Strankain. ki ie prijave ne bj vposlale. bi si* ov. nkinüo | izplucevau.'e vz?oje\-nlniiic za üirote. stnru vcč nogo 16 let. ' Takse za voiovc na vzinetelt. Oe- icccucija nnnistrsiva iiuanc v Liubljaui objavl.m: Gemjr;ilna- direkciui posrednili Moreza je daln z razpisom šte\-. 20.473 /. dne 17. avgusia. 1522 gledc izplacila tak • se na vozove na vzmeteh (iedrih) siede- [ č[; nova pojasnila: Ker moraio b:ti vc- ' zovi na vzmeteh po svoii konstrnkciji ali običajni (navadni) 'vozovi na vzme- ieh ali pa poh'ijnkerski vozovi. je od te- Ra tndi zavisno pobiranie tak.se, in po- Mrati se iriora v prvem prüneru (navad- ni vozovi na vzmeteh) sarno priiavna t?.ksn, v drugem primern (i>oJfiiakerski voz) pa prtja's-na in letna taksa. StatbMičiii podatki ooititlh, brzo- .»aviiil« iu teleionskili postaji v Jugosla» viji. Srbija ima 140 ikdsiiio - br/,ojavnih, 90 brzo.iavnili, in 1 -40 telefonskih postaj; Hrvatska in Slavonic 44! poStno - br- zojavnib, 210 brzojavnih. 175 telefon- skih in 220 železniških oostai. ki so z\c~ zane z glavnimi; Sloveinja 357 pošrno - brzojavnih, 175 brzoi;ivnih. 70 telefon- skrh in 100 zeleznisküi brzoiavnih i>o- staj zvezanili z glavnimi; Bosna in Mer- cegovina 120 poštno - brzojaviiLh. Ü6 bržojavnili. 70 telefonskih ir. žclczniških brzojnvnih postaj z\'e/.anih i glavniini. Crna icora 30 poštno - brzojuvnih, 26 br- zojaMiih in 16 telefonskih postai; Da!- ! rnaciia 112 poštno - brzojavn?li, 90 brzo- javnih. 22. telefonskih m 11 železuiških brzojavnih postaj zvezanih / glavnimi; Vojvodäna 296 poStno - brzojavnih. 147 brzo.iavitih. 233 telefonskih m 50 žeiez- 1113kili brzo.ravni'h iiostai /vozanih /. ffluvnimi. j SoeUstlna ruera v PrusijTt. Woliiov I urad javlja, da je prusko ministrstvo notranjih zadev izdalo naredbo proti za- pravljanin. Siuisel nove rnere je. da .-. razmeniim obdaCienjem uredi v gostil- r:ah. plcsnlh dvoranah. barih in podob- nih podvzctjiih izdatke. ki nrekoracik» skrajno niejo. doloteno od ohlasti. I>o- licJ-ok tega davka sc porabi /a <><;}ve "bobe. 2 -\ Poklic uiigJe^kili žen, Nelui revua je nedavno obeiodanilu statistilw? žen- skiii p-oklicev jui An.r;lc.šltcni Po tei sta- tistiki živi na AnjjIeSkem d.o oet m pol nsilijona žen, ki itnajo lasten poklic, s l.aterim se preživljajo. 867.0^)0 süi služi kruli v tkalski iudustriji, 903.000 v kon- fekeijah, 806.000 \- raznih trerovinah, o- kolr 100.000 na posestvih. UčitelKc je priblizno 200.000, 44.000 jih živi od Rias be in umernosti, doyil; ie 79.000. 292 žen je dobilo na vseu^iii^cih dokto-rat. Od tcb pet in pol miüjoiiov se iih ni poroči- 1<; tri milijone, tudi ako so dosegU- dvaj- seto leto. Vdov je l,24o.407. neomoienih 0c/ 35 let je 1,000.000. Ljubezen in ple§a. Neki oari5ki list i>iže o razlog'Lh. zakaj se pleiavost dan- dane.s tako širi. Učenjaki «rdijo, da je t &lavui vzrok sedanit rane ole^avosn I bnrno žn-ljenje naze dobe. Nikdar se .;¦ i '/ivljeniu elove^tva ni loliko mislilo, pi- | salo. diskutiralo in nind^o. kakor dana- snk dni. Naipoffosterl povod pkie pa K' žena. Dajvdane.s se bavi možki veliko \"oc z ženo, kakor r-okdanii čiovek. Ty- krat ic bila žena ^nn- snžnh in dekla. Zaradi ženske eiui'incipacije in du§uv- nega povzdi.^a i-iorabiio HndU: vcč časn /. ženskami, kakoi nil;d-«.r prew. Zato je danes več Ijubezni in .»ojrostoisit, kakor nekdaj, Vsled strasii. i.inbezni in niržnje, €d zavist; in strähn, h ljubosumnosti, seksualnih in senriment;dn:h ekscesov •-- od vsesa te>ra trpi.fo nasi uboj?i las.t«. Potrebuiejo tniru in zopet mini, da mo- rcjo nspevati. V neniiru, v strasti in vecni borbi nmirajo )iaši lasie ~- od !.jri- bc/.ni. VojaSka sluiba učiteljev. Kakor po- rocajo iz Beotfrada. je vlada ukrenüa, da smejo učitelii parcijelno odst-užiri svoi i'ok v vojski in sicer od 1. jimija do 1. oktobra wsnkfejca letn. Obencm ie bilo sklenjcno, da se nčitelji za čas \-oja^>ke- Ka shi7.bovH!iia tie r^zre^iio svojo do?z- nosti. •Dragoeeiiost vsuke tUSe ic lckarriarja r'dlerja prijelno dišcči »K!safluid<, na;- boljse sredstvo za drjcneuje hrbta, rok, nog in celepa ielesa, kot kosmetikurn [ /a negovanje zob, zobne^a nesa-, usr, g-lave itd. Ai-octiej^i in boljši kakor fran- cosko žpfanje. 3 dvojnate stoklenice alt t speci.ialna stekleirica z zamoiom in po5f- ivno zu 72 K poSilja: E. V. Peller, Stnbi- ca donja, rTlsatrn št. 356. Hrvatsko. ce Narodno gospodarst vo. W M E L J. I. brzojavtio poroiMlo: Žatec ČSR, dne 11. 9. 1922. Kitpčija neizpremonje-no mlačna. Nürnberg posta.ia čvrste.Ki. I/da ja in nska: Zvezua Usi'^rtia v Celju. ! Odtfovorni urediilk: Lie. Etlvard Slmmta. PFQdo se mlin 1061 ' na tri tečaje na Poki nri Štorah. ProtJo se M\\ 0 3e dobro ohrnnjen v Carinarnici v CeJju pri hiSniku. 1 Lepa bela obleka primerna za doklico birmanko od 8 -10 let, se «no proda. Poizvc se pH upravi llsta. Sosii \ in citre se prodajo. Nasiov: Krekov trg 6/IIL 2-2 Učenec rostenih stari5«v se sprejme v manu- faktumi trgovini Franc Dobovičnik, 3 Celje. 3 Kupim po visoki ce«i vsako množino jarasljcga lesa p'aüljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov KoroAcc Dragotin, &7-13 tesna trgovina, Braslovfe. 834 -N>an 4. »NONA U Ü B A « štfv. -hv:. ^®«iražiiica___________— LJntolJaifSlte krediitae bai&l&e v €el|u GEWTRÄLA V LJUBLJASiS TcJcfor» «rt« 75 hi 76 I f?*taifcfe* L««%«?e* 5»#.*fö$ fc.rco. I W«.^^rw«? *»evd5 viad 3afö^0.Ö'>tt fe**on» | »prcjeina VlOge lia Kj&ftŽice $|t geR&Čt 9E3E Kupuje iii prodaj* vs« vrste vrednofttnth papirjev, racim pwoti ngodnemu obrestovaaftt. ^2^8 vaiut in žavne i»az^eclne Iot<äjc»ijö. trd in meiiek, rezifn in lesan l*?s. Cen.H-uc pisnuMic poiui-dbe z -na^/edbn di- : ineruij, l76 trsrovina v Cel.iu. 10-*) Brusnice! svefce, vsuko množiiio, .špeceri;sUo in kokm'ja'no biufc;o po /rv.ernih censh. | 1(04 Caitltarletf a c, 4, 5-4 Pozor! hmril goztJo?E, hžžc in gssp. postopže Zavaruje se lahko za par mesecev. - Premij« ze»o nizke. - - Poja.Ar.iia da5e ustme;:*o aii pisineno 949 zastop 9 Eelto, Inn II n-n Češpije sveže, kupl vsako množtno Robert Dieitl, parna veJežRanjarna Ceijc. öl j SbIjc f«B«, li|»\!« (4«t}t, kri-; I njac o!jf its poijs^e pritfti^t ! p!a,N»j najboljc tvrdUa 40-- 18 SIRCRANT, KRAM J lelefts»« int. At. 9r in nudi po n^hti^jih ccnah na dvbc!o sia^koi-, vii.% «*ljcs teawe Htl. Prosim 2a povzorjcnc ponudb« gob. SprEjme se yüineo v pekft'sko obit Muiije Z«dr?ivt:c, Tcharjo St. 4$. p. Store, 1057 ?¦- ? v ci-.iih serljah i;i 'opeiijcc, po mo- d«ntlh kopilnih obllkar? aii am<;- riksnskih oblücah irrezyritf. do- büvlja y.'d tovarne obuvaiu in čcv- ijarj«. ApartnCj clcgantne obUUe. VelikansKa izbtra nov:U-t z;j vsa- KO SC71J0. Zftttm^e dele ii:d^!uj«m iz od naročnika rv.i do- posiancga matenjala, prvovrstno, hii.ro ir» po ceni. Poscbnn dela- zmoJfnost v montlranju zgornjih tovarne o^uv^Ia, '•^kup, reparatura in prodaja F. Riottter, Subotica VI. v vseh strokah, niootrno, rntha- nifne izdeiave obuvala. Zahtevajte prospekt. ^^' 78- 21 Kupujemo lycopodtl (omMSJt), kumno, JarraŽ, llpo* vo cveije po najviš- jth cenah. iDroprijs t9SflNITflS" Ceije. in ,;)u:.;c dcželno piideike KUpilje in prodaja j Oset Andrej, Marlbor j $UcKia.»irov« ceil« 57 V1S 69-17 Teltt»u KB j IMEDKIN/1LNI KONJflK i KOBS5RT Di^HL. Najfinejši medicinalni konjak j in vse vrste žganja iz sadja izdeluje ?mm miiMwmn. robeht diem, ; C^SIJL^FS: SLOVENIJA GZ^IY-^XIEZ J*[ 60—15 najboljšl uspeh imajo oglasi ,sloue Dobe Centrala: Razfagova ulica. Lastni kamenolonw. Izvrfiuje r&fl»9x»oi3x&e spomenike, ff^ob> nice, oltapje, pohiltvene p>lo&öe, zidne oblTlstae las pohepskega gi»anlta }ri ^r«eln s^Avke In vsa v to stpoho spadajoča dela.