92. štev. V Ljubljani, sreda 20. aprila 1921. Po5,oi“ ' **•“■ IV. leto. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu m..-,... , štev. 8. Telefon štev. 44. - Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi na] se trankiraio — '' " Rokopisi se ne vračajo. — Velja v Ljubljani in po pošti: tlo leto . K 350* — pol leta ...» 180-— četrt leta . . „ 90'- ta mesec . . „ 30 — 2-a inozemstvo: celo leto . K 480 — P«! leta. . . . „ 240'-— četrt leta . „ 120 — w mesec . „ 40 — Za Ameriko celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolaiia Nori narucuik. 0» naročnino do nakaznici 0 g I a s 1 se zaračunajo po iiorahllenem proštom in slet 1 mm visok ter 55 mm Utok piostoi za enkrat 2 K ta večkrat popust. Draškovic ostane minister notranjih zadev. Beograd, 19. aprila. (Izv.) Vprašanje imenovanja ministra notranjih zadev bo gotovo rešeno še danes. Med člani vlade Pašičevega kabineta se je dosegel popolen sporazum, da prevzame Svetozar Pribičevlč ministrstvo notranjih zadev, a Ljuba Davidovič ministrstvo prosvete. Opozicija pa se protivi kandidaturi Svet. Pribičeviča za ministra notranjih zadev. Beograd. 19. apr. (Izv.) Na današnji popoldanski seji ministrskega sveta se je razpravljalo vprašanje zasedbe ministrstva notranjih zadev. Vsled ostavke ministra Draškoviča je demokratski klub kandidiral Sve-tozara Pribičeviča. Radikalci, kakor tudi sam predsednik vlade Pasič niso simpatizirali z njim. Na današnji seji ministrskega sveta je večina ministrov zaprosila Draškoviča, naj obdrži svoje mesto do sprejetja ustave. Draškovič je temu nazadnje tudi privolil. Na tej seji je bila sprejeta tudi naredba glede javnega reda v Črnigori. Vprašanje Protičevega mandata. Netaktno postopanje demokratskega kluba. Beograd, 19. apr. (Izv.) Na današnji seji radikalnega kluba razpravljalo se je o obdržanju mandata Stojana Protiča. Sklenilo se je, da ostane Protičev mandat v veljavi in sicer za okrug kruševački. Tudi de- mokratski klub je danes razpravljal e tem vprašanju ter uvidel netaktnost svojega dosedanjega stališča. Sklenil je, da se zadeva reši pred plenumom verifikacijskega odbora. Burna seja konsiituante. Debata o Proticevem mandatu. Beograd, 19. aprila. (Izv.) Usta-votvorno skupščino otvori dr. Ribar ob 9. uri in pol. Najprej se prečita protokol prejšnje seje, zatem prošnje in oritožbe. Poročevalec verifikacijskega odbora, A. Magovčevič priglasi ostavko Stojana Protiča, na katerega Tnesto pride Aleksander Dodič. Nato nastane v zbornici silen nemir in krik. Radikalci in člani Narodnega kluba očitajo Magovčcvi-Ču: »to je falzifikat«. Zopetno razgrajanje pri radikalcih in 'Narodnem klubu. Nastane tak nemir, da mora predsednik prekiniti sejo. — Nastane daljši odmor. Za časa odmora odidejo člani v svoje klubske prostore. Ob 12. uri se nadaljuje seja. Predsednik dr. Ribar ponovno otvori sejo ter izjavi, da je prečital poročilo verifikacijskega odbora z dne 12. aprila 1. 1. o ostavki Stojana Protiča. . Dosedaj se je prakticiralo, da se taka vprašanja rešujejo v slučaju spora »per rolam«. Za njim govori po- slanec dr Surmin. ki se opira na člen 17 poslovnika. Govornik protestira, da se verifikacijski odbor ni držal tega člena. Dr. Šurmin vpraša predsednika. jeli je voljan uvaževati določbe poslovnika, ker sicer je mogoče, da se nekega dne vsi poslanci znajdemo na ulici. Predsednik verifikacijskega odbora Dragutin Pečič želi govoriti, a ne dobi besede. Tudi več drugih govornikov se priglasi k besedi. Predsednik prekine debato o tej zadevi.' Zatirn govori minister agrarne reforme Uzunovič, kateri pejasnuje uredbo o agrarni reformi in vprašanju dobrovoljcev. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri in pol. Nadaljevanje ob 4. uri popoldan. Beograd, 19. apr. Na jutrišnji seji konstituante bo govoril dr. Trum-bič. pri čemer bo zlasti podal pregled ustvaritve naše države z ozirom na dosedanji zgodovinski razvoj, na krfsko deklaracijo in ženevski pakt. Pariz se vznemirja. Pariz, 19. aprila. (Izv.) Vprašanje prisilnih odredb, ki se naj uporabijo proti Nemčiji vznemirja nepretrgoma vso pariško javnost. Fi-garo zatrjuje, da se glede eksploatacije rudnikov hoče antanta poslužili dveh načinov. Prvi načrt predvideva vojaško obkrožitev ruhrskega ozemlja in izključno izrabljanje na račun aliirancev. Računa se pa v tem slučaju s tem, da bi v tem slučaju večina ravnateljev, inženerjev in delavcev zapustila ozemlje. Maršal Fodi se nagiba k drugemu načrtu, po katerem bi se dobava premoga ne ustavila, temveč se obremenila s takso ca. 20 zlatimi markami za tono. V tem slučaju je upati, da bi ravnatelji in delavci ostali na svojil; mestih. V tem slučaju bi tudi ne bilo treba razširiti vojaške zasedbe. Pariz, 19. apr. (Izv.) O razpoloženju na Angleškem je zvedel londonski sotrudnik Joumala. da pusti Anglija Franciji proste roke. da pa ne bode podvzela ničesar, kar bi bilo preračunano samo na zunanji efekt. Angleška je na jasnem, da 'odplačilo 50 odstotkov, kot ga je ; predlagal Lloyd George, ne doseže »svojega namena, in da istega brez ^sodelovanja nemške vlade tudi ne bo dosegel. Anglija želi, da ostane v, ‘ sporazumu s Francosko, da se pa ne bo spustila v nikake pustolovščine. Pariz, 19. apr. (Izv.) Iz francoskih »krogov se poroča, da se bodo nemški predlogi o popravi škode nepo- Washington, 19. aprila. (Izv.) Nev/ York Ilerald javlja, da ni pričakovati posredovanja Zedinjenih držav glede vprašanja povrnitve škode. Večina članov finančne komisije bi se namreč s tem ne strinjala. Pariz, 19. aprila. »Echo de Pariš« piše: Doznava se, da so na včerajšnji seji vojaških ln gospodarskih Izvedencev končnove-ljavno določili mejo ozemlja, k! naj se še zasede. To ozemlje obsega rubrsko ozemlje razen okrožij Hanima na severovzhodu in Iserlohna na vzhodu, zato pa na jugu okrožje Ilberteld. Vse ozemlje Je 75 km dolgo in 25 km široko In šteje 4 milijone prebivalcev. Vojaško postopanje je primeroma enostavno, gotove enostavnosti v gospodarskem oziru pa je treba še določiti, zlasti vfsočlno pristojbin za pridelovanje premoga, ki se cenijo na pol drugo mililardo zlatih mark na leto. Pariz, 19. aprila. Novi nemški proti-predlogl se predlože najbrže v sredo ali v četrtek ali neposredno zaveznikom ali pa direktno reparacljsk| komisiji. Med Parizom In Londonom se živahno izmenjavajo brzojavke. Obedve vladi se v svojih nazorih popolnoma strinjata. Fašistovski teror na Reki. Bakar, 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Fašistovski Izgredi, ki se dogajajo po vsej Italiji so se pričeli sedaj tudi v Reki. V petek zjutraj so vrgli fašisti pod voz cestne železnice, ki je bil poln na delo sc vozečih delavcev bombo, ki je eksplodirala in težko ranila 2 delavca. Takoj sc je podala depu-tacija delavcev do koncllija in izjavila, da ne smatra za vse podobne napade osebno, odgovorne samo člane koncllija, temveč, da sc bodo delavci maščevali tudi nad njihovimi ženami in otroci. Nato so blil fašistovski napadalci aretirani, toda pod vtisom energičnega pritiska raznih voditeljev aretiranih llšlstov, so bili izpuščeni. Vsled ponovne Intervencije delavstva so bili tl fašisti zopet aretirani in ž njimi tudi karabinjerji, ki so jili izpustili. Teror fašistov se nadaljuje. V nedeljo zvečer so vdrli fašisti v stanovanje dr. Blažiča, podnačelnika Za-ncltovc stranke, vrgli bombo, ki je težko ranila dr. Blažiča na očesu, njegovemu otroku pa odtrgala prst na roki. Berlin, 19. aprila. »Post« javlja iz Milana: Včeraj popoldne so priredili vojni poškodovanci velike demonstracije; zasedli so glavno poštno poslopje in poizkušali odstraniti uradnice in uradnike. Tudi na kolodvoru so poizkušali z enakimi demonstracijami, toda brez uspeha. Vzrok demonstracij je nedostatnost državne podpore in nemožnost, da bi vojni poškodovanci dobili primer ne službe. ITALIJANSKE VOLITVE. Božen, 19. apr. (Izv.) Za volitve v italijansko zlfornico so postavile meščanska stranka in socijalisti last ne volilne liste. Volilni poziv meščanske stranke zahteva avtonomijo in ohranitev nemškega in tirolskega značaja dežele. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Dunaj, 19. aprila. (Izv.) Iz raznih strani se javlja, da se položaj v Grčiji poostruje. Politika, katero je vodila antanta napram tej državi, vodi k imperialističnemu polomu. Mesto miru je pričel kralj z novo vojno, ki utegne imeti zle posledice za državo. Vsled tega dobiva Venizelos vedno večji upliv in opozicija se dnevno veča. Ni izključeno, da pride v doglednem času do očrtega spora med obema strankama. Atene, 19. aprila. Časopisi poročajo iz Smirne, da so grške čete odbile turški napad pri mestu Hassan Teppe. Grško topništvo je s svojim ognjeni pregnalo sovražno konjenico. Turki so bili potisnjeni do Kara-dagha. Grške postojanke na južni fronti se od dne do dne bolj utrjujejo, po drugi strani pa vsak dan.dohajajo nova velika ojačenja. Vsi prehodi in križišča so močno zasedena po grških četah. Odpor grških čet pri kraju Ruatha je vedno močnejši. Vsi turški napadi, ki gredo za tem, da bi se grške postojanke oslabile, se izjalovljajo ob odporu grških čet. Prostovoljci iz Male Azije se vsak dan v velikih skupinah priglašajo v grško vojsko. Reakciia. Reakcija je na pohodu, o tem nc more bit) nobenega dvoma več. Kakor v bivši Avstriji po zloglasnem paragrafu 14., se tudi pri nas uveljavlja čimdalje bolj vladanje preko zakona. Vladanje z uredbami in naredbaml, vladanje na podlagi »administrativnega postopka« — obznane. Vladajočim strankam hi vladajočim porodicam se malejo tla pod nogami. Neenotne, gnile in trhle na znotraj hočejo ohraniti zunanjo silo s pomočjo nasilja. Ne strašijo se pri tem nlt| najreakclonarneišlh sredstev, sredstev ki bi se Jih moral sramovati vsak državnik, ki ve, da obstoj naroda ni istoveten z obstojem gotovih strank. Morda čutimo reakcijo pri nas danes močneje, kot v drugih pokrajinah naše kraljevine. Pred občinskimi volitvami stojimo in vladajoča stranka izrablja vsako priliko, da pokaže, da je v njenih rokah denarna in politična moč, da so v njenih rokah bajoneti in policijske sablje. Ker sl ni mogla pridobiti zaupanja ljudstva s stvarnim delom za njegov blag obit, mu hoče ukloniti tilnik pred svojimi polnimi žepi z protizakonitimi nasilji. S toga stališča moramo opazovati dogodke zadnjih dni, ki razburjajo našo jav- AMERIKA SE UDELEŽI KONFERENCE V PORTOROSE. Pariz. 19. apr. Kakor poročajo listi, je sklenila vlada Zedinjenih držav. odposlati na konferenco v Por-torose, ki bo uredila finančno Jn gospodarske probleme v Sredni Evro pi, svojega odposlanca, ki se udeleži /“sredno sprejeli in da se bo vsako ^posvetovanj, katera se začno30. apr. ' posredovanje izključilo." v' kot oficielni opazovalec. ' nost in marsikaj nam bo postalo jasno. Ljubljanska porodlca hoče pred volitvam) pokazati svojo moč in klika pod vodstvom nedotakljivih milijonarjev se krije za policijski' mi sabljami. V svoji objestnosti je prepovedala našim akademikom celo vstop * gledališče. To pove mnogo! In za napredne in svobodomiselne ljudi je to pri vsej dušeči atmosferi našega lavnega življenja vendae vesel znak, ker: kdor se mora kriti za policijskimi sabljami in aretirati akademsko mladino naroda, ta propada. Propada kljub bajonetom in kljub protekclji nedotakljivih milijonarjev. Reakcija Je na pohodu, o tem ni dve* ma. Ravno tako nedvomno pa je, da tira svoje nositclje z železno nujnostjo k propasti. Svaka sila do vremena in nasilje mera rodmiti odpor, ki je bo končno strl. Gledališka uprava kri gledališča se je že mo« rala opravičiti teptani omladlni in kapitulirati bodo morali tudi njeni zaščitniki. Vladajoči naj še tako besno bijejo okrog sebe, tla se Jim majejo in že bližnja bodočnost jim izpodnese tla. Neupogljiva, sveža sila narodove ornla-dlne, neokužena od materializma vladajočih nam je porok zato. Stavka v Angliji se nadaljuje. London. 19. aprila. (Ivz.) V stavki angleških rudarjev ni dosedaj tii-kake spremembe. Rudarji so odločeni, da sami nadaljujejo započeto stavko. Na Škotskem pozivajo rudarji svoje tovariše, da začnejo s stavko. Dosedanja škoda v škotskih jamah, ki so pod vodo, znaša dosedaj več milijonov funtov šteriingov. Rotterdam, 19. apr. (Izv.) Delavci iz Snu Walesa izjavljajo svoje pre- pričanje, da pomenjajo dogodki zad-njih dni triumf revolucije, kar bodo dokazali prihodnji dnevi. London, 19. apr. (Izv.) Opaža st, da je del rudarjev za nadaljevanja stavke vedno manj navdušen. Lastniki rudnikov se bodo v sredo odločili o svojih protipredlogih. Ni izključeno, da pride do sporazuma med lastniki in rudarji. PROTIČEVA IZJAVA O RADIČEVEM USTAVNEM NAČRTU. Beograd, 19. apr. »Politika« pojoča, da je Stojan Protič izjavil Radičevemu odposlancu dr. Basaričku, ki ga je posetil in trm prečital Radičev ustavni načrt, da je ta načrt gola fantazija, IZGRADBA ŽELEZNIC. Zagreb. 19. apr. Semkaj je došel pomočnik ministrstva za promet inž. Sabo Jelič, ki bo z ravnateljem zagrebške pokrajinske direkcije inž. Leonidom Vraničem, z načelnikom oddelka za zgradbo novih železnic inž. Lapajnetom in bivšim tajnikom dr. Fischerjem, nadzoroval železniške proge GoapičrKnin. KnujjSplit in T^prkovič-šibenik.'^ POLJSKE REPARACIJSKE ZAHTEVE. Varšava, 19. aprila. Poljske zahteve po reparacijah so bile vkljub nemškim protl-predlogom določene na 42 milijard zlatih mark. PRAŠKA DELEGACIJA PRIDE V PARIZ. Pariz, 19. apr. (Izv.) V Parizu se pričakuje delegacija praškega občinskega sveta pod vodstvom župana dr. Baxe. Ta delegacija obstoji iz 22 članov, med temi več trgovcev češke prestolice. Ob tej priliki se bodo vršile različne slavnosti, za katere se pariško časopisje že sedaj navdušuje. VIVIANI ČASTNI MEŠČAN NEW-YORŠKI. Pariz, 19. apr. Po neki brzojavki iz Newyorka -je bil francoski finančni minister Viviani imenovan za častnega meščana omenjenega mesta. — Druga brzojavka iz New-yorka se glasi, da ta poset ne uveljavlja le interesov in simpatij za Francijo, temveč, da bo važnega pomena za dogodke, ki slede. RIMSKA KONFERENCA. Rim, 19. aprila. Juridična kombija konference nasledstvenih držav v Rimu je danes proučevala predloge za razdelitev arhivov bivše skupne uprave. POGREB NEMŠKE EKSCESARICE, Berlin, 19. aprila. Danes Je bil svečan pogreb pokojne bivše nemške cesarice Avguste Viktorije. Za grob je bil določen antični tempelj poleg nove palače, k| so ga Izprcmeni!) v mavzolej. Velike množice ljudstva so prišle k pogrebu od blizu in daleč. Ob pol desetih so se člani bivše cesarske rodbine, plemstvo, dostojanstveniki Itd. zbrali na postaj) Wldpark. Med zvo-uenjem zvonov Je šel sprevod med špalirjem dijakov, domoljubnih društev hi častnikov prejšnje vojske ln mornarice k templju, kjer se je rakev položila na oder. Ob mrtvaškem odru so stražili štirje sinovi pokojne cesarice kot častna straža. Po POLJSKA NAPADE NEMČIJO? Breslava, 19. apr. (Izv.) Schlesi-sche Landeszeitung javlja, da je polj-« ska 23. peš. divizija pripravljena na pohod proti Nemčiji. Vsi tozadevni polki nosijo imena, ki naj pomenijo njihova bodoča garnizijska bivališča v Gornji Šleziji. NAŠA VOJSKA ZASEDLA HVAR, VIS. MLJET IN KORČULO. Split, 18. aprila. Danes odide od tukaj naša vojska na Hvar, Vis, Mljet in Korčulo. Snoči se je vojska vkrcala na parnike ter jo je spremljala godba in mnogobrojno občinstvo, ki je manifestiralo. Parniki so vsi okra-šeni z zastavami. Split. 18. aprila. Italijani so konč-110 pristali na to, da se izvrši evakuacija Krka in Raba dne 22. in 23, t. m. Danes popoldne odide naša delegacija za razmejitev na Krk, da sa določijo modalitete izročitve z italijansko delegacijo. BORZNA IN TRŽNA POROČILA« 19. aprila. Valute in devize. Zagreb. Devize: Berlin 225—225.50, Italija Izplačilo 665—670, Italija ček 665 do 666, London 554—561,'New York kabel 140 do t), New York ček 139.50—140, Pari* 1008—1014, Praga 196—196.50, Švica 245» do 2460, Dunaj 2230—22.45, Budimpešta 5» do 51. — Valute: dolarji 138.50—139.50, avstrijske krone 23—0, carski rublji 75—82* napoleondor 475—478,. nemške marke 0 do 228, rom. leji 210—213, ItaL lire 650—660* češkoslovaške krone 190—193. Beograd: Dolarji 34.75—35.50, angv. lun tl 130.7—130.8, iranski Iranki 250—251, Italijanske Ure 158—160, leji 53.50-54, levi 42.5—43.5, nemške marke 56—56’/», napo-leondorl 118—118*/». Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 925—« 930, Jadranska banka 1950—2000, Jugoslov, grcbnl govor je imel vlšil dvorni pridigar 1 kreditna banka 585—595, Ljubljanska kre-dr. pl. Traueder. Okrog mrtvaškega odra , dltna banka 925—0, Prva hrvatska stedlo-90 položila zastopstva raznih dru|tev. In » nlea 9900-10000, JReiOčJia pnčka.banka 499. korporacij nežtevilnc vence. [ do .460* ', Izpraznitev Dalmacije, »Idca Nationale« od 13. t. m. prinaša uvodnik, iz katerega posnemamo sledeče: »Italija ne sme pozabiti sramote, ki jo je doživela pri rešitvi jadranskega vprašanja. Vlada je bila pri izvršitvi rapallske pogodbe malomarna In popustljiva napratn mali Jugoslaviji. Ne samo odnošajl med Zadrom in ostalo Dalmacijo naj se lurcde pred izpraznitvijo Dalmacije, temveč tudi varstvo italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji naj se pravočasno zasigura. Jugoslovanskim delegatom razmejitvene komisije, ki zahtevajo brezpogojno izpraznitev jugoslovanskega ozemlja, medtem pa omalovažujejo naše koristi, naj velesila Italija dopove, kako opasno je vsako nestriktno izpolnjevanje zahtev glasom rapallske pogodbe. Vlada ne sme dovoliti vzpostavitve jugoslovanskih zastopstev v Goric!, Tolminu in drugih primorskih mestih. Jugoslovani najbrže ne vedo. da na italijanskem oze TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Pogajanja z Italijo bi se imela začeti te dni. Formalno pa so se pravzaprav že začela, in to. kakor se vidi, po želji italijanske vlade, ki je kar naenkrat poslala svoje delegate v to svrho v Beograd. Dočim so morali za politična pogajanja iti naši delegati v Italijo, kjer je ta lažje izsilila nesrečno rapallsko pogodbo, so se gospodje Italijani za trgovinsko pogodbo milostno potrudili v Beograd, kjer se hočejo posluževati sedaj drugega orožja — hlinjenja prijateljstva. ker nimajo nade. da bi mogli kaj s silo doseči. To novo orožje ni nič manj nevarno, nego je bilo prejšnje. Naši delegati bodo morali biti jako oprezni in trdni, ako nočejo, da doživimo drugo rapallsko pogodbo. Italijani so prišli v Beograd pripravljeni do zadnje pičice. Kakor poroča. je njihov apetit ■ precej velik. Zahtevali bodo plovitbo ob naši obali, koncesije za italijanska podjetja v naši državi, svobodno eksploatacijo naših prirodnih bogastev, zvezo Za-der-Knin za svojo gospodarsko infiltracijo v Bosno in Bog ve, kaj še. Naši delegati pa. kakor se poroča. niso dobili od vlade še nikakih navodil. Zadnji čas je bil torej, da so se naši poslanci ganili ter vložili Interpelacijo na vlado radi izročitve luke Baroš in radi italijanskih nasll-stev proti našim ljudem v Trstu in Istri. Pojavljajo se vendar že v kon-stituanti glasovi, da se ne smejo vršiti z Italijo nobena pogajanja, dokler ne bo razčiščeno vprašanje, ali hoče Rim pokazati svoje prijateljstvo proti naši državi ne le v besedah. temveč tudi v dejanjih. Dejanja pa so taka, da mora naša država zavzeti absolutno odklonilno stališče proti vsakim trgovskim pogajanjem Z Italijo, dokler ta ne krene z dosedanjih poti na druga pota. Zahtevati moramo, in zdaj je čas in menda zradnji čas, da italijanska vlada povrne vso škodo, ki so jo prizadejali fašisti našim rojakom v anektiranem ozemlju, da razoroži faSistovske tolpe, ki noč In dan ogrožajo naše rojake, ter da prevzame formalno obvezo, da bo respektirala narodne, kulturne in gospodarske pravice našega prisilno ji izročenega naroda. Izprazniti pa mora prej. nego se pogajanja prično, vse po ra-oallskem sporazumu pripadajoče nam ozemlje, predvsem pa nam mora izročiti v popolno last baroško luko. Skrbeti mora za to, da se volitve na Reki izvrše tako. da bodo odgovarjale pravi volji pristnih Rečanov, da smejo torej voliti vsi Rečani, ki so bili izgnani iz Reke od d^nnunzi-ja in njegovih arditov in pozneje fašistov. a da se izbrišejo iz volilnih list vsi oni priseljenci, ki so prišli v Reko po prevratu. To je v moči Italije, ako le ona hoče in antanta jo bo gotovo podpirala pri tem delu, ako se Italija ne bo upala oziroma mogla izvesti sama te naloge. Končno pa se mora povedati našim ljubim sosedom, da se naša država ne more odreči nobeni pravici na gospodarskem in trgovinskem po iju. ki izvira iz njene suverenosti. O dovoljenju sabotaže, o ribarenju ob naši obali, o eksploataciji naših železnic in prirodnih bogastev, o koncesijah za italijanska podjetja ne more in ne sme biti govora. Na lastni zemlji hočemo ln moramo ostati gospodarji sami. Upamo, da bo naš delegat za trgovinska pogajanja dr. Trumbič, ki je moral podpisati rapallsko pogodbo, znal povedati Italijanom v obraz, da naša država ne bo nikdar podpirala tako sramotne in škodljive trgovinske pogodbe, kakor si jo zamišlja Italija. Naši poslanci pa naj nastopajo z vso odločnostjo proti italijanskim nakanam ter naj dajo s tem vladi ono moralno podporo, ki Jo vlada v takem trenutku potrebuje. PODRAŽENJE MESA. Dne 19. t. m. je bila pri deželnem predsedniku deputacija Zveze jugoslovanskih železničarjev, Zveze poštnih organizacij in Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev, da dobi od njega odeovor. katere korake je deželna tflada storila na zahtevo gorinavedene deputacije. ki je 12. t. m. zahtevala odgovor v teku 6 dni. Deželni predsednik je dal depu-taciji sledeči odgovor: Deželna vlada je pri Centralni vladi energično zahtevala omejitev izvoza mesa ln živine. Obenem je naročila ljubljanskemu rnaelstcatu. da maksimira cene na višino, kakor je bila pred tem nastalim podraže-i njem in kakor se vjemajo s cenami V Mariboru, Novem mestu in Kranju. Magistrat mora v slučaju, da se me-, sarji maksimiranju cen ne pokore, ali, da bi ne hoteli sploh prodajati, odvzeti obrtne koncesije. G. predsednik je izjavil, da dobi točnejša poročila od magistrata še tekom dneva, da po njegovi informa^ ciji stopijo zahtevane nižje cene v veljavo v sredo, dne 20. t. m. O. predsednik je tudi deputacijl zagotovil, da zadeve ne bo izpustil iz vidika, in da bo vse ukrenil, kar je potrebno v varstvo konsumenta in špecijelno najbolj prizadetega jav-i nega nameščenca. Deputacija se je po nadljem raz-, govoru zadovoljila z odgovorom predsednika deželne vlade in mu tu-« di obljubila, da za sedaj ne ukrene ničesar, o čemur ne bi prej obvestila deželnega predsedstva. H* Nove železnice. Ministrski svet li na predlog ministra dr. Kukovca odobril kredit za zgradbo železnic Kočevje-Brod, Rogatec-Krapina in železniške zveze s Prekmurjem. + Stabilizacija relacije denarne veljave med našo in češkoslovaško država, Odbor češkoslovaške poslanske zbornico za zunanje stvari Je odobril tole resolucijo: »Z o&irotn na to, da je izvoz naših produk« tov v Jugoslavijo radi nestalnosti valuta in nemogočnosti oferiranja natančno kal« kullranega blaga v Jugoslavijo Jako otež« kočen, se priporoča, da se med obema dr« žavama sklene sporazum o medsebojnem stalnem valutnem kurzu, omejenem na b*> tovo dobo, n. pr. na 6 mesecev. Tekom ta dobe naj b| se medsebojni posli Izvršili ta en mesec pred potekom termina naj bi se določil nov termin.« + Carina na les se zniža. Vsled krizo v naši lesni industriji namerava ministrstvo za šume in rude carino na les znatno zmanjšati. 4- Izmenjava kronskih novčanic v izpraznjenem dalmatinskem ozemlju se je pričelo te dni na ta način, da se izdala za 1000 K prlznanica na 400 K. Predujem no presega vsote 8000 K. Izmenjalni kura pa bo določen Sele ob priliki definitivno Izmenjave. + Tudi Uvoz moke In otrobov Je prepovedan. Kakor znano, je ministrski svet že 1. aprila t. 1. prepovedal izvoz ljudske in živalske hrane. Sedaj (skoraj po 3 tedniki) pa se razglaša uradno, da je pri prepisu naredbe slučajno izostalo, da se tiče prepoved tudi inokc in otrobov. V 18 dneli sa lahko vač precej moke izvozi in zraven mnago »zaradi*. + Podpisovanje delnic Slovenske tr< govsko delniške družbe v Ljubljani. Opozarjamo, da sc podpisovanje za pristop k Slovenski delniški družb] te dni zaključi, vsled česar vabimo vse, ki se zanimajo za to gospodarsko trgovsko organizacijo, da zanesljivo do konca tega tedna vpoSiV io svoje prijave, ker bi se p<*zneie vposlane prijave ne mogle upoštevati. + Razpečavanje avstrijskih zakladnic, Vkljub temu, da je avstrijska država vzela iz prometa z ozirom na premoženjsko oddajo okoli 4 milijarde kron, ter da v Avstriji vlada razmerno denarna pičlost, je država razpečala od 1. febr, t. I. naprej skoraj za eno milijardo jakladnic. Tudi inozemstvo in posebno Nemčija se zanima za te zakladnice. Kako pa pri nas? Pri nas so premoženjska oddaja sploh še ni udel-stvila, a zakladnice se tudi ne spečavafc), All ne bi bilo v naši bogati državi mo?o-če. kar je mogoče v bankrotni Avstriji? Kje leži vzrok tem negativnim finančnim pojavom v naši državi. Zdi se, da se pri nas preveč politizira, a premalo gospodarsko misli. Upajmo, da bodo po sprejetju ustave naša vlada in naše narodno predstavništvo našlo tudi kaj časa za razmišljanje In sklepanje o gospodarskih in finančnih vprašanjih. + Mednarodna donavska konferenca jo sprejela člene o pooblastilih, pravicah itt predpravicah evropske donavske komisijo ter o njeni kompetenci. Nadalje se je razpravljalo tudi o vprašanju morebitnega ukinjen ja njene polnomočnostl. Posvetovanja so bila odgodena na 10. t. m. + Uvoz v Rusijo stalno narašča. Do-sedaj so prevažali blatgo v Rusijo samo trije vlaki. V kratkem jih bo treba sedem ali osem na dan. Nemčija bo poslala v Rusijo ta mesec prvih 100 lokomotiv, kii jih ie sovjetska vlada naročila v Nemčiji. + Cena kruhu v Nemčiji je z višina: od 4.80 na 5 mark, t. J. na 11.5 jugoslov. kron za kg. Pri nas v žitorodni deželi Je pa kruh za 50% dražji. Ali bi se ne dalo tprt nas doseči to, kar dosega Nemčija, ki mora žito uvažati. + Di-žavul proračun v Švici za I. 192I izkazuje 343,556.351 frankov dohodkov In 443,093.081 frankov Izdatkov, torej deficita 99,536.730 jrankov, Dnevne vesti. — Obrambni muzej v Ljubljani. Ker je mestni občinski svet dal Ju-goslovenski Matici za 10 let v najem svet na Bregu, kjer je stala nekdaj Naglasova hiša. se bo zgradil tam lični paviljon za Obrambni muzej, kjer se bo zbral ves materijal, ki se nanaša na naše izgubljeno ozemlje. Rodoljube ponovno prosimo, naj darujejo Jugoslovenski Matici tak materijal (naše in nasprotne brošure, letake, slike, zemljevide itd.). — Ostudna gonja se je pričela zoper naš list in njegovega izdajatelja Antona Peska, ki ga kandidira Nar. soc. stranka za ljubljanski občinski svet. Kdo jo je insceniral ni težko uganiti. Predlansko in lansko leto so JDSarji ponujali g. Pesku milijone ter mu poleg tega obetali vse mogoče, če jim prepusti »Jugoslavijo«. O. Pesek pa ni hotel podpirati korupcije fer je vslcd tega odločno odklonil vse ponudbe. Sedaj pa se bližajo občinske volitve in preklicana »Jugoslavija« je marsikomu trn v peti in hoteli bi jo uničiti na kakršenkoli si bodi način. Nobeno sredstvo ni pre-umazano! Sredi marca t. 1. so povzročili krizo v uredništvu, vsled katere sta izstopila dva urednika: »Jutro« jima je ponudilo mastnejše plače. »Jugoslavija« pa vkljub temu še vedno izhaja in laskamo si, da ni Postala kljub vsem intrigam nasprotnikov nič slabša. Nasprotno! Krog njenih čitateljev in njena priljubljenost se stalno veča in vsak dan dobivamo nova priznanja za odločno zadržanje v boju za ljudske pravice. — Ker torej to sredstvo ni uspelo, so gotovi »svetli« elementi napeli nove strune in hočejo g. Peska očrniti in ga oškodovati z širjenjem abotnih izmišljotin. Ker nimajo nika-kih stvarnih argumentov zoper mlado. čilo se razvijajočo NSS hočejo z osebnim obrekovanjem doseči svoj namen. Žalostno je, da se nasprotniki NSS poslužujejo že zopet osebnega blatenja v volilnem boju. Da še več! Spravili so se celo nad »Jugoslovanski kreditni zavod«, katerega predsednik je g. Pesek, ter širijo o njegovem stanju vznemirljive vesti. Takšna volilna borba je gnusna. Jugoslovanski kred. zavod je hranilne vloge slej ko prej izplačeval brez odpovedi in to celo v dobi denarne krize, ko so vlagatelji iztisnili n. pr. od Jadranske banke tedensko komaj po pet tisoč kron in to bo delal tudi ?a naprej. O vsakem denarnem zavodu se dado širiti vznemirljive vesti, tudi o Jadranski in Kreditni banki, a da se ta metoda uporablja kot volilno sredstvo, je ostudno in nemoralno. -- Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. Marijin trg 8 se je razvil v krepak denarni zavod. Lansko leto je imel preko 128 milijonov kron Prometa ter ima dva in pol milijona jamstvene glavnice. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4 in pol % od dne vloge do dne vdiga, ter jih izplačuje vsak čas brez odpovedi. — Delegati naše vlade in anuije na Krku. 17. t. m. so odpotovali na otok Krk delegati naše vlade in ar-mije ter se bodo pridružili komisiji za razmejitev na Krku. — Denarni zavodi pozor! Ameri-kanec Leo Vuds Kapser je izgubil v Beogradu knjigo amerikanskih če-Kov, in sicer 5 čekov po 100 dolarjev in 2 čeka po 50 dolarjev. Nepošteni najditelj bo gotovo poskušal peke izmenjati pri kakšnem denarnem zavodu'v Sloveniji. — Škandalozna korupcija v upravi Uub. opero se zrcali najbolj jasno v dejstvu, da je baletni mojster g. PoJian imel ob priliki zadnjih demonstracij na razpolago nešteto prostih vstopnic ter jih ponujal akademikom, da pridejo pbskat za Rukavino. Res čedne metode, s katerimi se hoče koruptna uprava in z njo vred g. Rukavina vzdržati na površju. Pa ne bo sreče! — Razpisano učiteljsko mesto. Na štl-rirazrednici v Boštanju ob Savi, pol ure od žel. postaje Sevnica, jo prosto začasno mesto učitelja (učiteljico). Za hrano in sta-novanje ie preskrbljeno. Nastop čiropreje (vsaj s prvim majem). Prijave je poslati 1 akoj na šolsko vodstvo, a še boljše je, da se prosilec osebno predstavi okr. šol. nadzorniku v Krškem. — Dar Iz Amerike. O. Rider, predsednik ameriškega društva za pomoč našim revežem, je poslal v Beograd 100 šivalnih strojev, da se r»zdele med siomaš-.ie tičenke ženskih obrLmh šol. — Po 500 gojencev sc sprejme do 15. maja v prvo pešadijsko podoficirsko šolo »Prestolonaslednika Aleksandra* v Beo-Cradu in v drugo podoficirsko šolo v Sa^ •'afevu. Glavni .pogoji za vstop so, da je Kolenec naš državljan, da ni mlajša od 17 in 6tarejšl nfl 21 let, da ie dovršil dva raz- reda gimnazije ali realke (v skrajnem slučaju, da ie dovršil 4 razrede ljudske šole), da še ni bil kaznovan, da ima od starišev ozir. oskrbnikov dovoljenje itd. Drugi natančnejši podatki se dobe pri občinskih uradih. — SezIJa v Rogaški Slatini traja od 1. inaija do konca meseca septembra. Od 1. maja do 15. junija predsezrja s primernimi popusti. Istotako posezija od 1. septembra dalje s primernimi popusti. Več v inseratu. — Sneg, ki so nam ga prerokovali dunajski zvezdosiovci, jc dosegel na Gorenjskem skoraj višino enega metra. Poleg škodo na sadnem drevju, povzroča narasla Sava in Savinja ob bresrovih precejšnjo škodo. Upajmo, da se vreme ne zjasni, kajti potem ne bo letos jeseni niti enega sadu. — Pravico do državnih avtomobilov imajD le ministri (vsak do dveh) in do enega: komandanti artnij, načelnik generalnega štaba, dvorna adjutantura, hrv. ban in predsedniki deželnih vlad. Poverjeniki torej ne. — Umor in samomor t Bohinja. K rodbinski drami v hospicu pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru pripomnimo, da jc sodno-zdravniško dognano, da }e Cvitkovič izvršil žalostni zločin v blaznosti, ne pa iz ljubosumnosti. — Brzojavne žice tretjič pokradene. Mod Vrhnika in U>gatccm so predrzni tatovi v kratkem razdobju že tretjič pot)rali bakrene žice raz brzojavnih drogov. Zadnjikrat so odnesli 140 m take žice, vredna 3500 K. — Tono z Gorenjskega. Avgust Pod-menik, ki je zaradi tatvine in goljufije v preiskovalnem zaporu, je izpovedal, da se ie med vožnjo na Hrvatsko seznanil z nekim približno 30 let starim Gorenjcem To-notom, Id mu je priznal, da že 5 let ni ničt-sar delal, a ima na neki hrv. postaji shranjen do 60 kg težak kovček z raznim blagom, med tem jc tudi do 2 kg zlatnine Jn srebrnine, — Iz poštne službe. VlSji poštni oHcijal Vojteh Lažamky je na svojo prošnjo premeščen iz Ljubtjane v področje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Pragi. — Poštni asistent Alojzij Vovk je premeščen iz Ljubljane k poštnemu in brzojavnemu uradu v Skoplje. — Nesreča v tvornicl. Ivan Sluga, delavec v tvornicl »Indus« na Vrhnlks je hote« natakniti jermen na stroj. Pri tem pa ga je iermeu zagrabil in tako močno vrgel pod stroj, da si je pri padcu zlomil desno nogo ter poškodoval po glavi ta levi rami. Težko ranjenega so odpeljali v bolnica. Ljubljana. — 20 milijonsko posojilo Ljubljane. Deželna vlada je dovolila mestni občini, da najame 20 milijonov K posojila za popravo elektrarne, plinarne, klavnice, za napravo ledame, za popravo in izpopolnitev kanalizacije, cest, prehodov in trotoarjev. Prvo. kar se nabavi Iz tega kredita, bosta dva stroja za pometanje ulic. = (lostaščina v Ljubljani se bo vsled dovoljenja deželne vlade pobirala v sedanji višini do konca leta 1922. ni pa dovolila zvišati gosta-ščine na 100%, kakor je predlagal v občinskem svetu dr. Adlešič. — Zgodba Kovačevega venca. Uosp. Medven kategorično demontira vest, da je on kupil Koyaču venec, ki ga je pevec K> vač prejel 16. t. m. nekako v znak priznanja za ulični pretep. Potemtakem bo le resnična verzija, da je tisti zaprašeni venec svoječasno prejel tudi že g. Križaj, predvsem pa, da je značila Izročitev venca oči-to protklcmoiistracijo, naročeno direktno od uprave, oziroma od njej blizu stoječega osobja. — K poročilu o sobotnih demonstracijah v operi v Slovencu od 17. aprila, kjer navajajo med aretiranci imenoma tudi Ivana Medveda, »brata pevke Cirile Medvedove*, pripominjam sledeče: Družba olkrog vodstva naše opore bo morda skušala zmanjšati moralični efekt omenjenih demonstracij na ta način, da jih bo prikazovala kot učinek kakih intrig nas stanu nasprotnikov sedanjega opernega vodstva, — dooim so v resnici v svojem postanku Urez dvorna spontane in dokazujejo, da se odpirajo oči vodno širšim krogom občinstva. Da ne bo kdo domneval, da je pevka Cirila Medvedova nagovorila svojega brata, naj demonstrira v gledišču, naj se izve ta tudi sicer zanimiva okoliščina. Moj brat za ta večer •sploh ni imel vstopnice in je prišel na stojišče le tako, da je ponudil član opernega zbora Zupan tudi njemu prosto vstopnico, z roko pisano in glasečo se na štiri osebe; drugi gospodje, ki so prišli na takšno karto notri, so pridno aplavd ir ali in denuncirali demonstrante, o mojcin bratu pa jc g. Zupan po dogodku ob žalujoč izjavil, da sc jc — zmotil, ko mu je izposloval vstop. (Zakaj je ta gospod tako darežljivo spuščal mladino na stojišče? Ali ne pojasnjuje to početje aplavza pri tej in prj sličnih prilikah? In kako se ta zapravljivost zagovarja ob ogromnim deficitu našega gledišča? In kje so za gospodarstvo odgovorni .činitelji?. itd.,. kje Je konec vprašanj? Cirila Skerlj-Medvedova. — Mesna kriza končana. Mestno tržno nadzorstvo poroča, da je vsled prepovedi izvoza takoj padla cena živini in cena mesa na trgu. Pričakovati ie nadaljnega padanja cene. Na pritisk mestnega magistrata se je zavezala firma Prcdovič, da bo dobavljala mestni občini, tedensko 50 do 60 dobrih volov brez vsakega priinešavanja krav in bikov ali mlade živine po nakupni cenL Živina se bo dovažala iz Hrvatske, ker Je Kranjska vsled eksporta že preveč izčrpana. Mesarji ljubljanskega trga bodo prodajali meso teh volov po maksimalnih cenah, ki se bodo določale od tedna do tedna. S četrtkom 21. t. m. pričneta s prodajo teh volov mesarja Keber In Ponikvar, stojnice ob zidu Mahrove hiše. Prihodnji teden prično še drugi mesarji s prodajo tega mesa. Ta tedeu je določena maksimalna cena 28 K za kg prvega dela in 32 K zadnjega dela. — Cez dolgih gost let se ie te dni vrnil Ljubljančan I. Bitenc iz ruskega ujetništva. Tri leta niso njegovi ljudje dobili nobenega poročila od njega. Pred kratkim pa so dobili Iz Maribora pismo, da je že na pota domov. Ko je odhajal iz Rusije, jc imel milijonsko premoženje rubljev. Ker je pa današnji rubelj tako malo vreden, je skoral ves denar potrošil na poti. Večji del je hodil peš. Pravi, da je bilo v Rusiji prav prijetno, dokler niso prišli na a. r milo boijše-vikl, ki so največja nesreča za dobro rusko ljudstvo. — Namesto vcnca na krsto umrlega predsednika Ljudske posojilnice v Ljubljani g. Franc Zajca, Je darovala Ljudska posojilnica za mestne reveže v Ljubljani 1000 kron in za mladinske domve v Ljubljani 1000 kron. — Umrl je v Ljubljani g. Fr. Zajc, finančni svetnik v p., nadzornik državno užitnine in predsednik Ljudske posojilnice. Pogreb bo danes dne 20. t. m. 3. uri pop. iz Belle vue nad Sp. Šiško. Blag mu spomini — Kolo Jugoslov. Sester ima svojo odborovo sejo v petek 22. t. m. ob 5. pop. v risalnici v Mladiki. — Po stopnicah ie padel poštni oflcl-jaf Koricky Rajko, ko je šel po stopnicah v svole stanovanje. Pri padcu sl je zvinil levo roko v ramenu. — Zlato uro In zapestnico ie izgubila od Narodnega doma do Poljanskega nasipa štov. 10 dijakinja Anka Štrukelj. Oboje Je bilo v ženski ročni torbici. — — Žepna tatvina. Privatni uradnici Ani Augustin je nekdo pretečeno nedeljo po noči pred vhodom v kino »Ideal«, ko Je» čakala na zadnjo predstavo, Izmaknil te žepa rumeno usnjato torbico t vsebino 100 K in 2 ključev. Maribor. Izgon Iz na6e države. Policijski komt-saroait v Mariboru je izgnal te naše kraljevine gališkega žida 11. llamerlina reete Majorja. Prileti vlomilcL Policija ie prijela 5 zločincev, ki so nedavno vlomili v Wor-schetovo trgovino ter odnesli blaga za 10.000 K. Tudi blago se je večinoma našle, ker so ga vlomilci v Pobrežju zakopaii. Med vlomilci je tudi uslužbenec električne družbe »Melistroija« neki Steinbach, ki Je družbi priskrbel ključe, da so prišli skozi lilšo »Melistroje« v Worschetovo trgovino. Umrl Je v Mariboru bivši vinski vele-tržec K. Pessl, star 67 let. PROTESTNI SHOD LJUBLJANSKE AKA-DEMSKE OMLAD1NE. Včeraj ob 3 popoldne se je vršil na univerzi protestni shod ljubljanske akademske otnladine proti brutalnemu postopanju policije napram akademikom ob priliki demonstracij v opernem gledališču proti Kovaču in Rukavini. Protestni shod, katerega se je udeležilo do 600 akademikov, je otvoril g. Ude, ki je omenjal nasilno kršenje akademskih pravic in brutalno postopanje policije z akademiki. Akademska otnladina bo svoje stare privilegije vedno in proti vsakomer branila. Posebno značilno za naše žalostne razmere je to, da jc policija nastopila brez vzroka, ker so akademiki samo med odmorom dali duška svojemu nezadovoljstvu z gnilimi razmerami v gledališki upravi, posebno pa z g. Rukavino. Ta način izražanja nezadovoljnosti pa ni nikoder nenavaden. Nato je prečital g. Plestenjak 3 resolucije, ki so bile soglasno z viharnim odobravanjem sprejete. V resolucijah, ki so naslovljene na deželno vlado, gledališko upravo in pol. ravnateljstvo, zahtevajo ostro preiskavo proti stražnikom, ki so se brutalno In nekorektno obnašali, koznovanje gledališkega osebja, ki je napadalo aretirane akademike, jih pretepalo, ter nanje pljuvalo. Nadalje protestirajo proti tomu, da sc jc akademikom zabrantl vstop v gledališče. — Na to je podal g. Marolt kratko sliko o ravnatelju opere g. Rukavini, proti kateremu so bile pravzaprav vse demonstracije naperjene. Izjavil je, da so vsi resni slovenski glasbeniki mnenja, da Rukavina ni zmožen za mesto opernega šefa ter da ne obvlada svoje naloge. Med zborovanjem so se večkrat slišali Vzkliki proti s. Avgustu P., ki ščiti g. Rukavino in.upravo ter smatra gledališče za svoj monopol. Skupščina Je določila repre- zentacijski odbor vseh strokovnih In prosvetnih akad. društev, ki bo vodil boj za priznanje akademskih pravic do končne zmage. Pred zaključkom shoda je g. Rape predlagal, naj zbrana akad. amladina pošlje vsem parlamentarnim klubom poziv, naj se sprejme za našo državo naziv »Jugoslavija«. kar so zbrani akademiki z burnim odobravanjem sprejeli. Nato so akademiki korporativno spremili deputacijo, ki je nesla resolucije gledališki upravi In deželnemu predsedniku dr. Baltiču. Mimo, brez hrupa in dostojanstveno je korakala stoglava akad. omladina pred deželno vlado. Dr. Ballič je obljubi, da bo uvedena proti stražnikom, ki so se nepravilno obnašali najstrožja preisKava. Množica se je nato podala prod dramsko gledališče, kjer pa ni našla članov uprave. Pred 8 uro se Je akad. omladina zopet zbrala pred opernim gledališčem ter odposlala k gled. uprav! deputacijo, ki je dobila na v resoluciji stavljena vprašinja od Intendanta g. Juvančiča odgovor: »Nisem bil Informinanl* Seveda le omladina ta direktno razžaijtv in absolutno nezadosten odgovor burno odklonila ter poslala deputacijo ponovno k upravi z zahtevo, da Ista decidlrano od?o-vori na vprašanje v resoluciji Uprava Je končno pristala na to, da Je Izrekla vsesplošno iskreno obžalovanje nad svojim lastnim nekulturnim postopanjem ter svečano obljubila, da bo zadevo najstrožje preiskala ter krivce kaznovala. Ker so akademiki smatrali začasno ta odgovor za zadosten — uprva ie kapitulirala — so dovolili da se vrši predstava In so se mimo razšli. Prestava se je ob skrajno pičli udeležbi pričela ob pol 101 ur. Ljubljanska akad. omladina Je včeraj prvič nastopila kot bojcvnica za svoje pravice in kot predbojevnica za kulturo našega naroda. Tesno so se strnile vrste vseh akademikov brez razlike prepričanja proti skrunitvi naše kulture. Značilna v tem oziru je izjava akad. Žgeča, ki je rekel: »Olad, mraz in vse matcrljalno trpljenje smo mirno In molče prenašali Ko so se pa dotaknili našega najsvetejšega, ko so hoteli ubiti naS duh, takrat nam Jc pa zavrela v sveti jeza kril c — Iskreno pozdravljamo energični nastop otnladine ter jo bomo vedno podpirali v boju za kulturne klealet Nar. soc. stranka. Votlini shod lavnih in piivatnth nameščencev ter železničarjev se vrši v četrtek ob 8. zvečer v Mestnem domu. Vsi. ki trpe pod dosedanjim slabim mestnim gospodarstvom, naj se shoda gotovo udeleže. Refe-rirajo kandidati NSS o komunalnem programu. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. se je ustanovila preteklo nedeljo v Ptuju. Ustanovnemu zborovanju je predsedoval Hinko Perne, v upravni svet pa so bili izvoljeni: predsednik Vinko Še-rona; odborniki: Tušek, Mlakar, Mikuletič. Kliček. Paveliča in Haladca; v nadzorstvo: dr. Jenko. Wagrandl, Žveglič in Pesek. — Zopet korak naprej pri gospodarski osamosvojitvi našega delavnega ljudstva. Krai. org. NSS v Mariboru vabi vse somišljenike na volilni sestanek, ki se vrši danes, v STedo 20. IV. ob 20. uri v gostilni Breznik, Pod mostom. V nedeljo, 24. t. m. se vrši ob 10. dop. v veliki dvorani Nar. doma velik volilni shod. Somišljeniki polnoštevilno! Krajevna organizacija NSS za KolizeJ-skl okraj vabi vse tovariše somišljenike na volilni shod, ki se vrši danes v sredo, 20. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Novi svet*. Gosposvetska cesta. Somišljeniki polnoštevilno. Odbor. Kraj. organizacija za Poljanski okraj vabi vse tovariše in somišljenike na sestanek, ki se vrši v sredo 20. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni Dolenc, Poljanska cesta št. 19. Dvorski okraj: Danes se vrši voI2ni shod v gostilni Zlatorog v Gosposki ulici. Poročajo tovariši Tavčar, Pesek in Jug. Šiška: Danes se vrši volilni shod NSS v gostilni Fortuna, Vodovodna cesta. Po-ročaijo tovariši Rupnik, Malgaj in Illter. Vabilo na shod v šentjakobskem okraju jc bilo včeraj pomotoma objavljeno. Gledališče in giasba. Celjsko gledališče igra v soboto in nedeljo šaloigro »Nebesa na zemlji«. Režiser je g.,Krčil. Igra je polna Šaljivih prizorov. Kdor si želi smeha, naj ne zamudil — Za prihodnjo predstavo se pripravlja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Iz pisarne Glasbene Matice. Ravnokar je došcl III. zvezek koroških narodnih pesmi. Nabral in četveroglasno postavil Zdravko Švilcaršič. Cena 18 K. Ta teden se bodo pričele razpošiljati članom Glasbene Matice društvene muzikalije, In sicer dobe člani za leto 1918—19 Švikaršič: Koroške nar. pesmi lil. zv. za 1. 1919—20. — Ravnik: »Sequidille« 7 pesmi za tenor In za leto 1920—21. — Škerjanc: 7 pesmi, Svarilo in proinla. O meni širilo razne r.eosnovane govorice, ki so grda laž In obrekovanje. Naznanjam, da bom tožil vsa< kogar, ki jih razširja, da mu dam ta< ko priliko, da pred sodiščem nastopi dokaz resnice. Prosim vse poštenjake, naznanite ml vsakogar, ki laže o meni in ml krade dobro ime. Tik pred volitvami se Je pričela ostudna gonja zoper mene z očitnim natneuom. da sc mo očrni pri volilcih ter škoduje Nar. soeljallstičnl stranki, ki me kandidira v obč- svet ljubljanski. Anton Pesek. Mali oglasi. Proda se: CENTRIFUGALNA SESALKA (Hochdruckevolvettenpumpe) popolnom* nova, nerabljena, Iz predvojnega materijala, na 3 stopnje, Neumanovega Upa 2.0, ki daje 300 litrov vode na min. pri motorni sili 5 konjskih sil, je naprodaj. Ogleda se pri ga< silnem društvu v Št. Vidu pri Ljubljani* Fr. Bernik, načelnik, Podgjra 28. RADI PRESELITVE se po ugodni ceni proda soba za gospode (Herrenzimmer) pisalna miza, klubski fotelji, omara za knjige itd, otroška postelj. Naslov pove uprava Jugoslavije. 634 VELIKO POSESTVO v Ziljski dolini na Koroškem se zamenja ali proda. Zaraščen gozd, senožet In planina. Naslov v upravnlštvu »Jugoslavije«, LEPA HIŠA z vrtom in nijvo naprodaj v lepem trgu v Savinjski dolini blizu kolodvora. Naslov TE upravi »Jugoslavije«. 672 PRODA SE: Kompleten »Valvazor«, Cena In na ogled v upravi lista. TRGOVSKA HIŠA NA VOGALU z lepim vrtom. Vpraša se Zappoth, Gajeva trtica 15, Maribor. 680 VSAKOVRSTNA POSESTVA od 4 do 42 oralov. Cena 90 tisoč do 400.000 K. Pojasnila daje Janca Drafenig, gostilničar, Poljčane 68t VEC zabojev velikih starih Cena in naslov v uprava!« štvu Jugoslavije, 644 PRODAJA KOČIJE!!! Proda se Iz proste roke krasna skoraj no« va, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim «a upravništv® Jugoslavije pod »kočija*. Kupi se: HIŠA ako mogoče primerna za trgovino v bližin* železniške postaje se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod naslov H. Logar, Sv. Petra cesta 12. II. Ljubljana. Službe: IŠČE SE PERFEKTNA SLOVENSKA STENOGRAFINJA IN STROJEPISKA če mogoče že s prakso v odvetniško pisar« no dr. Antona Ogrizeka, odvetnika v Celju. Plača dobral Nastop 1. majnika. 1921. 685 KNJIGOVODJO popolnoma samostojna moč, bilančnik ln zmožen za pisarniškega vodjo se išče za takjšnii nastop v večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z zahtevo plače na upravuiStvo tega lista pod »knjigovodja«. 685 3 mlade pripravne delavce sprejme, katero bi izučil v papirni stroki. Prednost imajo oni, ki so se izučili kakega obrta ali dovršili obrtno šolo. Kartonaižna tovarna J. Bonač sin, Ljubljana. (>82 Razno: LESNI TRGOVCI IN GOSTILNIČARJI POZOR! Proda se posestvo obstoječe iz 8 r-ra-lov rodovitne zemlje, njiv in travnikov. Tik velike ceste Je gostilna, mesarija in lesna trgovina na Zg. Polskavi št. 4. Voč se izve pri g. dr. Pučniku v Slov. Bistrici. 683 POŠTNINA sc s 1. majem zviša; naročite si pravočasno: vanilin-sladkor, pccivni prašek, čaj, afran v zavitkih In v vročicah po 250 gr. Cene znižane. Adria Izdelki, Ljub5jana. 687 TRGOVSKI LOKAL z vso opravo odstopim proti primerni odt škodnini. Kdo, pove upr. lista. 676 GOSPOD se sprejme ra stanovanje. Naslov v upravi, ZOBOTEHN1K dobro izkušen v vseh strokah zobotehr.ikc se išče kot kompanjon z zobozdravniško prakso v Srbiji. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo Jugoslavije v Mariboru. 679 GOSTILNO v najem ali na račun iščem v okolici CcljJ, Naslov: M. K, poštnolcžcče, Žalec, 65