Poštnina plačana v gotovini Mariborski Cena 1 E in Leto III. (X.), štev. 212 Maribor, sreda 18. septembra 1929 »V^ finiBii ,i m n im ■imiiii i i ■■ n- Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. rav. v Ljubljani št. 11.409 V*ljt mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din m Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1* v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Notranjepolitične prilike na Poljskem so že dolgo časa silno zaostrene. Vlada dejansko nima večine za seboj, vendar Pa se je maršal Pilsudski vzdržal na površju z nasiljem proti opoziciji, ki je v večini. Tekom zadnjega časa je vlada v občutju svoje slabosti skušala priti do premirja z opozicijo in Pilsudski je predlagal, da bi se naj vršila konferenca predsednikov parlamentarnih klubov z zastopniki vlade. Konferenca bi se imela vršiti že 16. trn., vendar do nje ni prišlo, ker so se zanjo izjavile samo vladne stranke ter nekaj manjših frakcij, med njimi tudi nemška. Sejmska večina pa je zavzela odklonilno stališče. To je naravno izzvalo novo krizo inv javnosti- se že napoveduje odstop vlade Sv/italskega. Predsedstvo vlade bi imel Prevzeti dozdajni finančni minister polkovnik Matuševski, - portfelj zunanjega ministra mesto Zalenskega sedanji višji Vojni inšpektor general Sozonkowski. Tudi se govori, da bo maršal Pilsudski odstopil kot vojni minister in bo ostal samo še inšpektor vojske. Vse to so za enkrat seveda le še ugibanja. Dejstvo pa je, da se je v vseh Poljskih političnih skupinah začelo živahno življenje, zlasti v krogih protivladne VeČine. Levičarske stranke razpravljajo o skupni taktiki v bodočem zasedanju parlamenta, ki ga hoče vlada sklicati za Proračunsko razpravo. Levičarji, zlasti socialisti, vidijo v tej nameri vlade njeno sjabost, ker mora popuščati parlamenta-rizmu, kateremu je zlasti Pilsudski v ^Prejšnji kampanji napovedal najodloč-Pcjšo vojno. Vladni tisk izjavlja, da meri Radina inlcijativa na razčiščenje o usodi j*atlašnjega sejma, na drugi strani pa na Proučenje možnosti spremembe Ustave, Qrei korak naprej k ozdravljenju državna organizma. Ako bi se — tako pravi adni tisk — parlament pokazal nespolnim za proračunsko delo in revizijo stave, ne bo vladi preostalo drugo, iie-?° da uvede novo ustavo izvenparlamen-arnim potoni. v J? Pisanja vladnega tiska se zdi, da se > t' Poljska vlada močno in da je odlo-U izvesti svojo namero glede reforme ave> s katero bi zmanjšala kompetentna. Situacija je torej danes ta: Pil-kom skupina dela na spremembi memletenc in pravic sejma’ želi t0 spre" karm izvesti Potom sporazuma s stran- oC : Pa bi to ne šlo, potom oktroja; nes,, <-1Ja_Pa pravi, da hoče korake pre- Seitr! na Parlament in zato išče s 0n °m. kontakt. Obe skupini, vladna in Želift 1 pa se medsebojno obtožujeta *dai P° diktaturi. Opozicija je do- 0dkiaOperiraia z argumentom, da vlada Viad,nf možnost sodelovanja s sejmom. Ukčpinii seda3 s sklicanjem konference ta at.” ov klubov z vlado izbila opoziciji bltk/^^t iz rok. Opozicija bi izgubila Grabila i^no *n moralno, ako bi ne bila strankarYadne inicijative v prilog na !PrinCi skega, ampak parlamentarnega Op •* *ak, stulno pridobivala na šan- bo njena fifiMlika temeljila Pred Izbruhom državljanske volne v Avstriji! IZJAVE VODITELJA HEIMWEHRA. — ALARMANTNE VESTI LONDONSKEGA LISTA. DUNAJ, 18. septmebra. Dne 15. in 16. so imeli Heimvvehrovci velik pohod v WeiBhofenu. Eden izmed voditeljev Heimwehra Ratli je ob tej priliki v svojem govoru izjavil: »Vemo, da se bliža Heimwehr svojemu cilju. Dne 29. t. m., na dan arhangelja Mihaela, bo imel Heimwehr na štirih krajih Dunaja svoje velike skupščine. Takrat mora postati končna odločitev.« LONDON, 18. septembra. »Daily Telegraph« objavlja alarmantne vesti o skorajšnjem izbruhu revolucije v Avstriji. Dunajski poročevalec lista, ki je delj časa študiral položaj v Avstriji, prihaja na podlagi raznih znamenj in dogodkov zadnjih dni do sklepa, da je položaj v Avstriji nevzdržen in da je treba računati z izbruhom državljanske vojne. Stalno ščuvanje med Heimwehrom in Schutzbundom, pisa- nje listov, napovedi pohodov in najnovejša napoved premestitve parlamenta z Dunaja v drugo, manj ekspo-nirano mesto, se zde poročevalcu »Daily Telegrafa« zadostni znaki, da se vrše na obeh straneh za kulisami mrzlične priprave in da inorda že v nekaj dneh izbruhne neizogibna državljanska vojna. List opozarja angleško vlado na vsa ta znamenja in pravi, da se ne sme noben poznavalec razmer čuditi, če bo v Avstriji v kratkem prišlo do presenečenj. Opozarja zlasti tudi na izjave nacionalističnih voditeljev v Nemčiji, ki brez ovinkov priznavajo, da bodo priskočili na pomoč avstrijskemu Heimwehru. To bi po mnenju angleškega lista nujno vodilo do težkih političnih zapletljajev v celi Srednji Evropi. Kralj u Topoli SARAJEVO, 18. sept. Nj. Veličanstvo kralj je iz kopališča Jlidže z avtomobilom odpotoval in bo preživel nekaj dni v Topoli, odkoder se povrne v Beograd. Pred nouimi pogajanji o pirotskih konuencjah SOFIJA, 18. sept. Min. predsednik Ljapčev je izjavil včeraj novinarjem, da je zaprosil jugoslovenskega poslanika Nešiča, naj pride k njemu v svrho razgovora o modalitetah za pogajanja o izvedbi pirotskih konvencij. ministrski predsednik zopet u Beogradu BEOGRAD, 18. sept. Min. predsednik general 2ivkovič je davi s svojega inšpekcijskega potovanja po Bosni zopet prispel v Beograd. MEDNARODNI KONGRES CERKVA. BEOGRAD, 18. sept. Včeraj je odpotovala delegacija, obstoječa iz pravoslavnega škofa dr. Jrneja Gjorgjeviča, bivšega ministra za vere dr. Janjiča in duhovnika Lukoviča v Avignon, kjer bo prisostvovala kongresu cerkvd. Namen kongresa je, pospeševati svetovni mir. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA HR-VATSKEM. ZAGREB, 18. septembra. Nocoj krog 3. ure zjutraj je tovorni vlak v po staji Suhopolje zavozil preko signala in zadel ob premikalno lokomotivo. Sedem vagonov je pri tem iztirilo in strmoglavilo čez železniški nasip. Vodja lokomotive, kurjač in trije zavirači so lahko ranjeni, vlakovodja pa je dobil težke poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico v Virovitici. Iz Zagreba je odšla takoj preiskovalna komisija, da ugotovi vzrok nesreče In obseg škode. Promet je bil ob 9. uri zopet normalen. ALJEHIN-BOGOLJUBOV. WIESBADEN, 18. sept. Včerajšnja sedma partija je končala z Aljehinovo zmago. Stanje: Aljehin 3, Bogoljubov 2, re-mis 2. V ZAPORU UBIL SOKRIVCA. OLOMUC, 18. septembra. V tukajšnjih zaporih okrožnega sodišča sta bila pod sumom špijonaže zaprta Avstrijca Jožef Bohm in Franc Rudolf. Te dni sta se med sprehodom na dvorišču sprla in Rudolf je udaril Bohma s tako silo z roko po glavi, da je Bohm nezavesten obležal in kmalu umrl. Imel je prebito lobanjo, kar je povzročilo krvavenje v možganih. — Rudolf je pri zaslišanju Izjavil, da ga je udaril, ker ga je B6hm psoval. JAN KUBELIK V JUŽNI AFRIKI. PRAGA, 18. sept. Iz Kapstadta poročajo, da je violinist virtuoz Jan Kubelik pravkar končal turnejo po južni Afriki, ki je obsegala 30 koncertov. Povsod je žel velikanske uspehe. Uprave mest so mu povsod priredile svečanosti, obisk koncertov je bil rekorden. Listi slave njegovo umetnost. Kubelik je povabljen na novo turnejo po južni Afriki. Pri Javni borzi dela v Mariboru je v času od 1. jan. do 30. jun. t. 1. iskalo dela 3067 moških, 1537 ženskih, skupaj 2412 prostih mest: posredovanj je bilo izvršenih za 928 moških in 971 žensk, skupno 1899; v evidenci je ostalo s 30. jun. 1929 650 moških in 158 ženskih, skupno 808 brezposelnih; podpor je bilo izplačanih 366 rednih, 51 izrednih, 21 potn'h, skupno 76.453 Din. na principu, da hoče žrtvovati strankarstvo na oltar parlamentarizma. Tako bo vedno bolj prisilila vlado in Pilsudskega, da iščeta možnosti sodelovanja s sejmom, in sicer ne samo y .vprašanju proračuna. Na ta način bo opozicija strla samovoljo vlade in dokazala Pilsudskemu, da ne more vladati brez parlamenta, najmanj pa proti niemu. Stanje današnjega trga. kaže velik dotok poljskih in vrtnih1 pridelkov, zlasti sadja. Zabeležbe vredno je, da se je krompir v prodaji na debelo dobil že po 5 Din merica, če tudi se je na tehtnico prodajal po 1 Din do 1.50 Din kg, kar je neprimerno, ker vsebuje tu običajna merica preko 7 kg krompirja. Jabolka so se držala po ceni 2 do 4 Din kg po kakovosti in vrsti. Hruške istotako po ceni 2 do 6 Din ali pa 4—6 komadov za 1 Din. Najdražje so bile breskve, ki so se pro dajale po 1 Din komad! Sadja je dospelo vsega 13 vozov. Kupčija je bila jako živahna. Izredno mnogo je bilo domačega namiznega grozdja, ki je nevarna konkurenca dragemu dalma-tincu. Prodajalo se je od D 5—7 kg. Od gozdnih sadežev so briljirale domače gobe za vlaganje. Dalje brusnice po Din 8—10 liter, dočim so maline in kopinje zginile s trga. — Na perutninarskem trgu je bilo tudi živahno, kakor vselej. Prispelo je 231 komadov raznovrstne perutnine. Cene so bile sledeče: Piščanci komad od Din 15 do 25, kokoši od Din 30 do 45, race po Din 25—30, gosi od Din 35 do 60, mladi purani Din 35 do 50, kar je za sedanji čas zelo pretirano. Na Vodnikovem trgu pa je bilo opaziti, da je dospelo mnogo manj vozov, kakor sicer ob sredah. Vsega so pripeljali davi le 6 vozov krompirja, čebule in zelja. To pot smo ugotovili, da je bilo več povpraševanja kakor blaga. Na Trgu svobode so usn^šno prodajali seno, otavo in slamo. Vseh vozov je dospelo* po sklepu našega poročila 18, a prodanih je bilo 16. Cene za seno so se gibale med Din 75—90, za otavo nekoliko več, za slamo pa Din 45—60, po kakovosti, meterski stot. Senzacija za mariborski tenis. Nemški državni prvak v tenisu Frenz prispe jutri v Maribor in bo predveJel ob 16. uri na igrišču »Rapida« nekaj ekshi-bišnih iger. Z njim pride tudi njegov partner Scholz. Razne nezgode in nerodnosti dneva. V izvrševanju svoje službe se je na kolesu ponesrečil 201etni pekovski pomočnik Ciril Brajkovič. Vsled intenzivne vožnje je zadobil opasne ranitve. — V Studencih si je poškodoval desno oko in ožgal levo roko 20 letni slikarski pomočnik Alozij Lačen. — Prodajalko Alojzijo Petkovo je povozil neki kolesar. Pri padcu je zadobila na desnem kolenu in laktu precejšnje poškodbe. — V levo roko se je pri delu vbodla 25 letna Marija Kum-wald. — Vsem tem ponesrečencem so na rešilni postaji nudili prvo pomoč. — Mladi malopridnež. Desetletni Oton J., učenec tretjega razreda osnovne šole, je že v rani mladosti pokazal nagnenje k tatvinam. Svojim malim tovarišem je pred dnevi kazal 750 Din in jim pripovedoval, da jih je nabral na trgu pri branjevkah. Dejal je, da se v vsaki torbici nahaja nekoliko kovačev. Končno pa se je izkazalo, da je ukradel starišem cel tisočak in v treh dneh, ko ga ni bilo domov, porabil 250 Din. Denar je ukradel iz nezaklenjene skrinje, stariša pa sta morala za nakup vsakdanjih potrebščin zastavljati obleke in premičnine. Neverni Tomaž. Janez je stal na vrtu in ogledoval jablan ravno v trenutku, ko je prišel mimo župnik. Župnik: »No Janez, ali ti bo jablan z božjo pomočjo prinesla kaj sadov?* Janez: »Naj si gospod župnik dreyfl[ 1 malo ogledalo. Cvetel« Bi (uči* Vprašanje nižje gozdarske šole v Mariboru POMEN GOZDOV V NAŠEM NARODNEM GOSPODARSTVU. — CIJA ZA GOZDARSKO ŠOLO. — ORGANIZACIJA ŠOLE. AK- / malokateri oblasti naše države je gozdarstvo tako važna panoga narodnega gospodarstva, kakor je v naši mariborski. Celih 42 odstotkov površine naše zemlje tvorijo gozdovi, ki so na zapadu oblasti, posebno na Pohorju, na Kozjaku, Vitanju in okolici ter v gorenjem delu Savinjske doline edini ali pa vsaj pretežni vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva. Njiv posebno na Pohorju skoraj ni, pa tudi travnikov in pašnikov ni dovolj za večjo živinorejo. Kdor bi tedaj vzel gozdove, bi s tem vzel tudi ekzistenčno možnost desettisočem naših ljudi. Trajen dohodek pa morejo zasigurati svojim lastnikom samo taki gozdovi, ki so negovani in strokovnjaško oskrbovani. Drevesa, katera je narava sama zasejala, so v naših gozdovih bila že davno posekana in danes je treba nove kulture umetno uzgajati potom sistematičnega praznovanja. Moderno gozdarstvo današnjih dni se pa razlikuje od nekdanjega v tem, da samo določa vrsto drevja in zasaja ter neguje pač v prvi vrsti ona drevesa, ki na v poštev prihajajočih tleh najbolje uspevajo in nudijo najboljši in najdražji les. Tu tedaj ne gre samo za kvantiteto, ampak tudi za kvaliteto materijala. Na državnih in velikih veleposestniških gozdnih posestvih skrbijo za to strokovno izšolani gozdarji, večinoma absolventi visokih in srednjih gospodarskih šol. na malih kmečkih gozdnih posestvih pa pada vse- delo na ramena samim sebi prepuščenih posestnikov. Takih malih in srednjih gozdnih posestnikov je pa v mariborski oblasti največ in v njihovi posesti se nahaja pretežna večina gozdov. Iz tega sledi, da so ti mali in srednji posestniki v našem gozdarstvu najvažnejši faktor, zato pa je tudi dolž nost države in pred vsem še oblastne samouprave, da poskrbi za zadostno strokovno naobrazbo njihovega naraščaja. Naravnost neverjetno se zaradi tega zdi, da je bilo treba pri nas tako dolgo časa čakati na osnovanje nižje gospodarske šole. Vinogradniki, ki so napram gozdnim posestnikom v naši oblasti v manjšini, imajo že davno dvoje takih strokovnih šol, v Mariboru in Sv. Juriju ob Južni železnici. Šele najnovejša akcija, izgleda, bo privedla do uspeha, do ustanovitve take nižje gozdarske šole v Mariboru. Maribor je za to Šolo gotovo najprikladnejše mesto, in sicer ne samo radi tega, ker je oblastno središče in sedež samouprave, ampak v prvi vrsti za to. ker je središče lesne trgovine, središče gozdov in ker ima že zdaj na razpolago vse potrebne učne moči. Potrebna je torej pravzaprav samo še stavba, v kateri bi se šola namestila in potrebna je do-voljna dotacija s strani države in oblasti za plačevanje učiteljstva in kritje ostalih stroškov. Ministrstvo za šume in rude je sicer že 1. 1920. določilo prvo svoto za ustanovitev te šole in v proračunih do 1. 1925. je bila ta postavka v budžetu stalna. Črtana je bila šele omenjenega leta. a v proračunu za leto 1929-30 je zopet dovoljen kredit 50.000 Din, a le za trimesečni gozdarski tečaj, ki pa problema ne more rešiti. Izgleda pa, da bo v kratkem tudi to vprašanje povoljno rešeno. Nižja gozdarska šola v Mariboru je zamišljena kot dveletne strokovno vzgajališče za sinove malih in srednjih gozdnih posestnikov in bo organizirana slično kakor so organizirane že obstoječe nižje vinoreiske in poljedelske strokovne šole. Ker bo ta šola prva te vrste v vsej naši državi, bo lahko služila za uzorec tudi drugim. ki se bodo prej ali slej osnovale v Bosni, Južni Srbiji in drugod. Na merodajnih faktorjih pa je zdaj, da ustanovitev pospešijo, ker je za to že skrajni čas in bi vsako nadalino zavlačevanje pomenilo težko izgubo za naše narodno gospodarstvo. Mariborski in dneoni drobil f Dr. Tone Sosafc V najlepši moški dobi komaj 48 let nas je zapustil vrii narodni delavec, vsem priljubljeni družabnik, odlični pravnik in kremeniti značaj dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. Minoli četrtek zvečer ga ie nenadoma zadela možganska kap, kateri je včeraj 17. tm. pop. podlegel. Bil je rojak iz ugledne kmetske rodbine v Žičah, kjer je imel tudi Sam vinogradniško posestvo, svoj Tusculum, kamor je pohitel s svojo ljubljeno rodbino ob vsakem prostem času. Po dovršenih pravnih študijah se je posvetil advokaturi v Ptuju, kjer si je tudi poiskal življensko družice, gospo Emico, iz ugledne narodne rodbine Mohoričeve. Že kot dijak je bil odličen govornik in vnet delavec v raznih, zlasti kulturnih organizacijah. V Ptuju se ie živahno udejstvoval svoj čas tudi v političnem delu, posebno pa v Ciril Metodovi moški podružnici, koje delavni predsednik je bil dolga leta. Bil je tudi velik ljubitelj umetnosti. Bil je predsednik Glasbenega odseka pri Sokolu. Kadar je le mogel, je pohitel v mariborsko gledališče, pa tudi v Ljubljano, Gradec itd. Med vojno je veliko pretrpel, zlasti v italijanskem ujetništvu, kar je deloma tudi povod njegovi prerani smrti. Ne bo nam več prihajal naproti korenjak z večnim smehljajem na svojih ustih in z duhovito sentenco na jeziku. Ne bomo več čuli njegovih resnih in premišljenih nasvetov pri raznih sejah. Veliko prezgodaj, v zgodnjem poletju je dobil ta list na našem narodnem drevesu jesensko barvo in odpadel. Naj mu bo večen spomin med nami vsemi! Pogreb je jutri 19. t. m. ob 16. uri pop. 'z hiSe žalosti na mestno pokopališče v Ptuju. »KARO« najboljši čevlji. Mariborska porota Maribor, 18. septembra. Star tatinski, grešnik Pred poroto se je zagovarjal tudi 33-letni Josip Meixler iz Selnice ob Muri, ki je izvršil v Mariboru vrsto spretnih tatvin in oškodoval okradence za 28.000 Din. O njegovih tatinskih in vlomilskih sposobnostih smo prav obširno poročali, ko so na podlagi daktiloskopskih posnetkov razkrinkali drznega vlomilca, ki je bil izgnan iz Avstrije, kjer je radi tatvin in vlomov presedel okrog petnajst let. Meixler se je nato naselil v svoji domovinski občini, v Selnici ob Muri, kjer pa ni zdržal dolgo. Prišel je v Maribor m je 7. aprila izvršil prvi vlom v stanovanje Karla Goleža, 9. itfaja je vlomil v stanovanje Berte Kattowitz, že prejšnjega dne pa je okradel Jakoba Centla. Že dne 18. maja je oplenil stanovanje kanonika Rudolfa Janežiča, a je naposled vendar pustil sled, ki ga je izdala. Mebcler se zagovarja, da je tatvine izvrševal deloma iz potrebe, deloma pa tudi radi tega, ker je nagnjen k tatvini. Sodni dvor je obsodil Meixlerja na podlagi krivdoreka porotnikov na 3 leta težke Ječe. Zakonska tragedija na uasi Janes se je zagovarjal pred porotniki komaj 261etni posestnik France Pukšič iz Spuhije pri Ptuju radi umora svoje žene, s katero je bil poročen le leto dni, a jo je kasneje zapustil in se odselil k znancem. Mlada zakonca sta se sprva dobro razumem, kasneje pa je prišlo do nespora-zumljenj, ki so rodila prepire in celo pretepe. Tako sta se France in Marija popolnoma razšla. Že koncem prvega leta njunega zakona je prišlo do »•-izračunavam pred sodiščem. Radi pretepa je bil France tudi obsojen, ker je lahko poškodoval svojo ženo in svojo taščo. Takrat je prišlo do popolnega razkola in se je France odselil z doma. Ko sta živela zakonca ločeno, se ie sovraštvo še povečalo in žena je pri sodišču zahtevala ločitev zakona. Tekom pravde pa je v obdolžencu dozorela strašna misel. Sklenil je, da se nad ženo, ki ni klonila pred njegovo nasilnostjo, maščuje. Svoj naklep je tudi zaupal nekaterim znancem. Resno je grozil, da bo ženo umoril. Radi novih žalitev je Marija tožila moža za žaljenje časti pri ptujskem sodišču, ki je odredilo razpravo za dan 3. aprila 1929. Pred sodiščem bi se sprta zakonca morala ponovno sestati, toda obdolženec ni prišel na sodišče, čeprav je bil v Ptuju. Ko je doznal, da se je žena že vračala proti domu, je odšel za njo in jo dohitel med Ptujem in Budino. V njeni družbi je šla Petek Marija in France se jima je pridružil. Skušal je govoriti s svojo ženo, toda ona mu ni odgovarjala. Nadaljevali so pot v mučnem molku, med tem pa se je France otresel poslednjih pomislekov. Naglo se je obrnil proti svoji ženi, jo prijel z levico za roko, s prosto desno roko pa je potegnil iz žepa raven kuhinjski nož, dolg kakih 20 cm. Z levico je ženo nato objel čez tilnik, tako da je imela glavo pod pozduho njegove leve roke, n z vso silo zavihtel z desnico orožje. Ostro rezilo se je zasadilo v hrbet do ročaja in zarezalo v pljuča. V strasti in želji po maščevanju je France še zavrtel ročaj, tako da je.rezilo opisalo v telesu krog in povečalo rano. Nato je obdolženec izdrl nož, dočim se je Marija zgrudila na tla, vzdihnila: »Jezus« in se ni več ganila. Obdolženec prizna dejanje, zagovarja se pa, da žene ni hotel umoriti, temveč Smrtna kosa. Na Činžatu je včeraj 17. tm. umrla v starosti 49. let gospa Matilda Kormano-va, veleposestnica in gostilničarka. Vrli narodni ženi blag spomin, težko prizadetim svojcem toplo sožalje! Včeraj je umrla v Mariboru Ana Mo-schitz, vdova po strojnem ključavničarju, stara 72 let. Pogreb pokojnice bo jutri ob 15. uri na pokopališču v Pobrežju.— V bolnici je preminula Neža Valand, posestnica iz Spodnje Gorice pri Račah, stara 52 let. Pogreb pokojnice bo jutri dopoldne ob pol 11. od bolnice do pokopališča na Pobrežju. — Truplo tragično preminulega mariborskega trgovca Pau-serja bo danes blagoslovljeno, jutri pa prepeljano v Ribnico na Dolenjsko, kjer bo pogreb ob 16. uri. Župno starešinstvo Sokolske župe Maribor poziva tem potom vsa društva, da se v čim večjem številu udeleže pogreba preminulega brata dr. Toneta Gosaka, dolgoletnega podstaroste Sokola v Ptuju itd., ki se bo vršil jutri v četrtek dne 19. septembra ob pol 4. popoldne v Ptuju. Desetletnica mariborskega gledališča se po slavila prve tri dni meseca oktobra. Prvi večer bo nekaka dramska revija, ki bo prinesla po eno dejanje iz »Tugomer-ja«, »Smrti majke Jugoviča« in »Veronike Deseniške« z gostoma Podgorsko in Nučičem. Drugi večer bo premijera »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« v novi inscenaciji, tretjega oktobra pa bo večer opernih arij s sodelovanjem Šimenca in Zatnejičeve. — Že danes opozarjamo na te slavnostne predstave s pripombo, da dobe oni, ki vzamejo v predprodaji vstop nice za vse tri večere 20% popusta za vse tri predstave. Kongres Saveza jugoslov. pevskih društev bo 28. in 29. tm. v Skopi ju. Tam bodo istočasno velike slavnosti, ker se vrši pr- vi zlet pevskih društev iz Južne Srbije in skopljansko pevsko društvo Mokra-njac svečano blagoslavlja svojo novo zastavo. Kaj je s slovenskim tenisom v Mariboru? Prejeli smo in priobčujemo: Že nekoii-ko let zasledujem pozorno kot velik ljubitelj belega športa teniške prireditve v Mariboru. Bil pa sem zelo iznenaden nad tem, da sem imel priliko videti večkrat res pravi tenis, toda žal le na prostorih S. K. Rapida. Temu sem se začudil tem bolj, ker vem ceniti vrednost tega lepega športa; vem, kolikega pomena je ta šport, ne le v sportskem, ampak tudi v družabnem, še prav posebno v tujsko-pron^t-nem oziru. Ta lepi šport se je že toliko razmahnil po vsej Jugoslav.ji, da je naravnost čudno, da slovenski športniki v Mariboru zanemarjajo to športno panogo. To sem opazil tudi ob priliki zadnjeg.i internacijonalnega tennis-matcha na Ra-pidovih igriščih. Naravno je, da je preJ-vsem mariborski tenis znan v Avstriji, in ni dvoma da se vzbuja tukaj iluzija bodisi v športski javnosti, bodisi vobče, da je slovenstvo v Mariboru slabo. Zato ne bi smeli opustiti nobene prilike, da o-jačimo mariborski slovenski teniški Šport. Ako se more trditi o kakšnem športu, da je reprezentativen, tedaj velja to v prvi vrsti za tenis; in če že govorimo toliko o tujsko-prometnem pomenu Maribora, ter se ne štedi z izdatki za njegov podvigi je čudna tembolj ta malomarnost slovenske javnosti napram tenisu. Zato se vprašujem: Kaj je š slovenskim tenisom v Mariboru? Delo dobijo: 3 kotlarji, 6 mizarjev, 1 litograf, 1 kletar; 2 vzgojiteljici, 2 varuški, 1 kuharica za Bitolj, 1 servinka, 1 blagajničarka, 1 prodajalka v cvetličarni, 1 pisarn, moč (u-radnica), 6 kuharic, 1 kuharica za orožnike, 2 tovarn, delavki. Mariborske tržne cene so bile zadnje dni sledeče: za goveje meso 12 do 20 Din, za teletino 20—25 Din, za svinjino 15—30 Din, za prekajeno meso 25—32 Din, za ovčje meso 12 Din, za kranjske klobase 36—40 Din, za konjsko meso 8—10 Din, telečje 18—19 Din, svinjsko 13—14 Din; piščanci komad 12— 40 Din; kokoš 35—40 Din, 1 raca 25—30 Din, 1 gos 75—80 Din, 1 puran 50—60 Din; 1 1 mleka 2.50—3 Din, surovo maslo 36—40 Din, jajca 1.25—1.50 Din; 1 1 vina 12—25 Din; 1 kg belega kruha 4.50 Din, črnega 4 Din; 1 kg jabolk 3—6 Din, sliv 2—4 Din, breskev 10—16 Din, hrušk 3-6 Din; 1 q sena 70—100 Din. Pod kolesi voza. Davi je na državnem mostu neki izv«)-šček podrl na tla 87letnega Matijo Kirbiša, ki je po lastni neprevidnosti zakrivil nesrečo. Izvošček je pravočasno zadržal konja, tako da se je starček le pri padcu poškodoval, vendar so ga z rešil* nim avtom prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pri astmi In boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše j« uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josef-ove grenčice« velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josef-ove vode«, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »»Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec-trgovinah. I. Posolilo na 6 mesecev v blagu angleškega in francoskega Izvora, brez vlakih formalnosti, nudi vsakemu interesentu t. j> Posetite osebno naloga zastopnika v hotelu »Mariborski dvor* ali mu p« . sporočite svoj naslov. ji storiti le nekaj žalega. Vendar je po pričah dokazano, da se je obdolženec že dalj časa pripravljal na zločin, in usodnega dne je tudi vzel namenoma s sebnj kuhinjski nož, s katerim je izvršil strašni zločin nad lastno ženo. Razprava se še popoldne nadaljuje-Zagovornik zahteva poklic novih pne } preložitev razprave. Državni Pfaydn: se ne protivi. Sodni dvor je sklenil, «* bo pedlogu ugodil, ako se bo pokaza potreba. Živi v grobu RESNIČNI DOŽIVLJAJI IN — STVARNI ZAKLJUČKI. Ena največjih strahot, ki lahko zadene človeka je, če ga živega ali navidezno mrtvega, narod_ pravi tudi »zamaknjenega«, pokopljejo v grob. Azijskim narodom se te grozote m treba bati kajti oni mrliče sežigajo, le mi kristjani jih pustimo v_ smradu groba segniti. Hodil sem v šolo tam doli nekje ob nekdaj »mejni« Sotli. Spominjam se, kako smo otroci trepetali v groznem strahu, ko smo slišali odrasle pripovedovati, da se je pri Sv. Petru na Hrvaškem kmetica Haložan v grobu od smrti prebudila. Po-kopač je vrtal nov grob ob svežem drugem grobu, katerega je bil šele prejšnji popoldan zagrnil. Slišal je pritajeno stokanje. Prisluškuje, zdi se mu. o groza, da prihaja smrti glas iz bližnjega groba. Se sklone, nastavi uho in resnica postane njegova slutnja. Urno zagrabi lopato in z vso naglico na delo. Nikoli še ni v taki grozi, pa obenem s tolikim pogumom in močjo kopal groba. Globje ko pride, bolj pritajen postaja glas. 2e je pri krsti, urno pobrusi zadnjo prst raz nje. glasu pa ni več čuti. Vdari oj? strani z lopato, deska zine, pokopač jo odtrga . . . Vse mirno .-. . Kaj pa to?! Ženska leži na ustih, roki tišči pod glavo. Pogleda točneje. »Jezus in Marija!« Okrvavljeni, obgriženi roki! Mrtva. Oživela je v grobu, vpila na pomoč v strahu, obupu in dušlji-vosti se ie obračala, grizla si roki in se zadušila nazaj v smrt, ker ni bilo Pravočasne rešitve. Ali se ie to zgodilo za časa moje šolske mladosti ali že preje, ne vem točno povedati. Res pa je, da je ustno izročilo objelo strašni dogodek in Ka hrani od roda do roda. Spomin na t? ustno sporočilo se mi je živo osvežil. ko sem čital te dni v reviji »Življenje in svet« razpravo, v kateri se navaja dr. med. Franc Hartmannova knjiga »Živi pokopani«. Franc Hart-mann nam je naštel v svoji knjigi več kot 100 primerov ljudi, ki so bili le navidezno mrtvi položeni v rakev, a so jih razna naključja v zadnjem trenutku rešila. Torej: ki so jih naključja v zadnjem trenutku rešila . . Kje pa je sto in sto in tisoče drugih primerov ljudi, ki jih niso naključja rešila?! Da bi znala naša pokopališča govoriti in povedati! Marsikateri sorodnik v »grobu oživelega« bi zblaznel iz sočutja, kakor je zblaznel mož Molde Fencherjeve iz Brookli-na, ki je bil kapetan na nekem po- morskem parniku. Zena je med njegovim potovanjem umrla. Ko je prišel domov, hotel jo je še enkrat videti. Dal je grob odkopati in na svojo grozo je posnel po legi trupla in po drugih očividnih znakih, da so ženo živo pokopali. Mož je zblaznel in umrl v blaznici. Ob teh grozotah zbledijo celo smrtna mučeništva nedolžnih žrtev v čarovniških procesih. Kolikokrat slišimo ob mrtvaškem odru: »Izgleda lepo. kakor da bi bil živ . . .« Dostikrat niti najvestnejši zdravnik ne more in ne zna ugotoviti navidezne smrti, kaj še le lajik! Zato naj bo naš skupni klic, ki ne sme več opešati, kaj šele utihniti: Rešite nas najstrašnejše bojazni pred smrtjo, biti morebiti živi pokopani, dajte nam krematorije, da se dvignejo tudi naši zemski ostanki v žaru električne moči k svitu, bližje Bogu, mesto da jih pogrezamo v smrad in trohnobo jame! Najlepši zobje preč sodiščem Filmska diva Rachel Devirys se jrav rada smeje, kajti kakor zatrjujejo Parižani ima v mestu najlepše zobe. Nedavno pa je čarobna lepotica prišla na Angleško, kjer svojih ust ni niti odprla. Na prvem izprehodu je namreč opazilr v izložbi nekega dentista svojo fotografijo, ki se je vsakih pet minut razsvetlila. Nad povečano sliko pa je bil pritrjen ni* pis: To so najlepši zobje na svetu. Ako pa je opazovalec sliko pogledal iz b’ žine, je opazil, da so zobje umetni. Ni si vedela pomagati in je ugibala ali naj raz-bijo izložbo, ali naj se na kak drug način maščuje nad drznim zobozdravnikom. Končno se je zatekla k sodišču in tožila svojega fotografa, kakor tudi dentista, ki je v reklamne svrhe uporabljal njeno sliko, ne da bi jo poprej vprašal z: dovoljenje. Zahtevala je 500 tisoč frankov odškodnine, kajti njeni zobje niso bili u-metni, temveč zdravi, pristni zobje, ':-;r je pred sodniki tudi dokazala. Zadeva je izgledala povsem enostavno. Francoski fotograf je neupravičeno prodal sliko lepe Rachel angleškemu denti-stu, ki je s pomočjo tehničnega trik” ' ■ val iz ženske lepote reklamo za svojo spretnost. Obsodba obeh obdolžencev bi bila povsem upravičena, toda angleški dentist je bil dober poznavalec slabih strani ženske duševnosti in uspelo mu je, da je na spreten način spremenil navidezno neutolažljivo jezo mlade dame v hvaležnost. Priznal je svojo krivdo in v opravičilo navedel, da je povsod iskal sliko bodisi katerekoli v resnici lepe ženske, končno pa je našel zaželjeno v sliki dražestne filmske dive. Upal je, da je upravičen u-porabiti sliko za reklamo v slučaju, ako ne navede imena lepotice. Sedaj pa ko mu je madame tako energično pokaza’a zobe, je pripravljen sprejeti sleherno poravnavo. Takoj nato je predlagal dam?, kateri so se od sladkih besedi razžarela lica, naj mu dovoli, da nad transparentom obesi napis: »Slika predstavlja filmsko divo Rachel Devirys, ki ima najlepše zobe na svetu. Ti zobje so, kar je sodnij-sko dokazano, vsi pristni. Vendar bi nihče ne s: znal razlike, ako bi ti zobje bili tudi umetni, kajti po moji metodi izdelani zobje izgledajo takole.« »Spodaj pa bo visela vaša slika in vas prosim, da mi dovolite tako reklamo za dobo dvajsetih let.« »Tudi če bi med tem —?« je vprašala Rachel. Dentist je razumel. »Tudi če bi med frm nastopile naravne spremembe, mi umetniki smo dolžni svetu, da ohranimo kar je lepega, tudi poznejšim generacijam.« Sledila je sprava. Dragoceno plauanje Lady X. je bila že 52 let stara, zato pa je bilo tem mlajše njeno srce. In zato se je lepega dne odločila, da se bo v slovitem kopališču v Deauvillu učila plavati. Pri tem pa seveda še ni dognano, ali je prevladovala pri njej ljubezen do vode, ali pa do mladega gospoda, ki se ji je predstavil za »profesorja plavanja.* Naj bo že kakor hoče, lady X. &e je zglasila pri profesorju, ki je že takoj prvo uro pouka »napumpal« svojo »učenko« za 250.000 frankov. Ljubezen do plavanja je postala pri lady nenadoma tako vroča, da je hotela profesorja poročiti. Dobri prijatelji so slišali o njeni nameri in so se zanimali za njenega ženina. Bil je to že dolgo iskani pustolovec, ki je takoj izginil, ko je zapazil, da se zanimajo zanj. 250.000 frankov za eno uro pouka v plavanju je šlo seveda »fuč«, lady X. pa še vedno ne zna plavati. Onečaščeno Budhino suetišče V spodnji Birmi so prišli na sled dobro organizirani tolpi ponarejevalcev bankovcev, ki so imeli svoje skri vališče v nekem budističnem svetišču. Na čelu ponarejevalcev sta bila dva duhovnika. O priliki preiskave je našla policija mnogo materijala za ponarejanje novčanic. Falzifikati so bili naravnost sijajno ponarejeni in jih lajik sploh ne bi mogel razlikovati ' od pravih. Razpečevali so jih po Japonskem ih Kitajskem. Razen obeh duhovnikov je bilo aretiranih še okro'* 20 oseb. Umetniki kot kuharji Nedavno je neki francoski hotelir napisal roman, ki sta ga takoj kritika kakor tudi občinstvo zelo dobro sprejela. »Intransigeant« opozarja pri tej priliki na dva pariška umetnika, brata Aleksandra in Gezo de Hies, katerih eden je slikar, drugi pa kipar in sta imela z vsako razstavo svojih del velik uspeh. Malokdo v Parizu pa ve, da sta ta dva umetnika obenem tudi izvrstna kuharja in nameščena v neki restavraciji v bližini Louvra. Brata Hies že kot umetnika tako lepo zaslužita, da se jima ne bi bilo treba ba-viti-s tem poslom, vendar pa se nikakor nočeta ločiti od kuhinje ter gojita kuharski poklic kot nekak šport in za zabavo. Spori Dunajski tenis-igraicl v Celju. x Včeraj sta gostovala oba zastopnika dunajskega »Cottage«-kluba Eifermann in Decker v Celju in predvedla na igrišču tamošnjega Slov. športnega kluba več zanimivih iger. Eifermann je porazil celjskega prvaka Kopušarja s 6:3, 6:1 ivi Decker je zmagal nad Toplakom 6:1,6:1. Nadalje so igrali Eifermann - Leyrer 6:4, Decker-Leyrer proti Eifermann-Kapušar 7:5 in proti Eifermann-Toplak .7:5. Prvi nastop odličnih dunajskih tenis-igralcev v Celju je izzval v tamošnjih športnih krogih velikansko zanimanje. MALI OGLASI Zgubila se ]e zlata zapestnica (verižica) v Mlinski ulici ter prosim najditelja, da isto proti nagradi vrne. Odda se v pisarni Kartonažne tovarne, Mlinska ulica 30, 2284 Trisobno stanovanje s pritiklinami in moderno kopalnico v sredini mesta se takoj odda. Naslov pove uprava lista. 2287 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 170 Kakor mrtva je ležala Bianka ob materinem naivni ’ vsa bleda, trepalnice zaprte kakor dvoje st! in HuhV’ nad dvema zvezdama krotko- dihanju ni’ n^ene dekliške prsi se niso dvigalp v iJv^t ^ Prete^l° deset minut. In duša kurtiza-Pisnimi stS,MSU med "eP»- nih temnih fcfia”511 sc ie valil p0 bu™ "ie- nrimi ,svela se ie imenoval Sandriso. in i5i « ! RoIa,ld Kandiano. tu. v- Pasoma ugotovilo v njenem du- !$♦• / iVn hrpSa+ Urediti to,iko nereda in razvr- stiti toliko brezvestnosti? Ljubila je Rolanda. Nekdaj. «irr,Jn ta be*cda, V'u, ! 1a ie zadobila obsežnost, h ™osti0men SmiSel’ ld Se 3C bliŽal abs°" cI^rC3 Izbila ie Rolanda. Kakor daleč na-JC- ozira.la P° yrstl Svojih ljubezenskih zgodb, nik er m mogla najt. enakega vtiska. Knezi, kardi-,v°3sk°v°d]e Patriciji in --- kakor je nanescl li.-jj i 5?.!’ pas!irj| in razbojniki, vsi ti Čni ^ Se • vrs*1]1 \ .n v11) en°letnl, enomese- čni, enodnevni, enominutni ljubezni. Vsi so se no- vS "i0 i naUKasnim hrepenenjem po ntej. ]e zmešaIa Pamet. Njen objem, nežen ali vS\, y.roč a,i sladostrastno mlačen. je zapustil Jih i n u spomin- ki Ka nič ne u?°nobi. Res, vse za n! fc *• i • !a»' Toda v njenem srcu, v njeni duši, ni motal -1!1 niti najmanjšega sledu. Jemala jih je, In hnHn od sebA’ kopičila razvaline, sejala obup oai