Prevajanje klasifikacijskih oznak v naravni jezik

slovenski

1998

letnik 42, številka 1

Klasifikacijski sistemi   Iskanje informacij   on-line sistemi   naravni jeziki

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Knjižnična klasifikacija je najstarejši in eden najbolj znanih jezikov za označevanje. Z zagotavljanjem pripomočkov za sistematično urejanje so jo stoletja uporabljali za organizacijo dokumentacijskih zbirk. Proti koncu 19. st. je razvoj klasifikacijskih sistemov, kot so DDK, KKK in UDK, tako izpopolnil klasifikacijo, da je bila primerna tako za sistematično urejanje zbirke kot za iskanje informacij z uporabo sistematskih katalogov. Relativno kratke alfanumerične klasifikacijske oznake so sposobne opredeliti sofisticirane pojme, pri čemer premagujejo jezikovne ovire. S prihodom avtomatizacije v knjižnice je postala njihova vloga v procesu iskanja dokumentov manj pomembna v primerjavi z iskanjem v naravnem jeziku. Klasifikacijska oznaka končnim uporabnikom ni razumljiva in le redko služi kotiskalno orodje v on-line okolju. Klasifikacija mora zaradi učinkovitega iskanja prevesti svoje umetne oznake v naravni jezik. Obstaja nekaj dobro znanih metod za dosego tega cilja: oznake klasifikacijskih shem, verižno označevanje in izdelava tezavrov, temelječih na klasifikacijskih shemah ("classaurus"). Celo kadar ni uporabljena kot iskalno orodje, lahko klasifikacija, prevedena v naravni jezik, uspešno pomoga k izboljšanju drugih sistemov za iskanje dokumentov.

08.04.2015