Der Lebenswandel einer Märchenübersetzung unter phraseologischem aspekt : am beispiel von Grimms Märchens "Hans im Glück"
Žitje prevoda pravljice s frazeološkega vidika : na primeru Grimmove pravljice Srečni Anže

nemški

2013

letnik 57, številka 1

Grimmove pravljice   frazeologija    Srečni Anže   prevodi v slovenščino

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Članek obravnava primerjavo prevodov frazemov v Grimmovi pravljici Srečni Anže (Hans im Glück) v šestih prevodih različnih prevajalcev v obdobju od leta 1857 do 1993. Avtorico zanima, ali so prevajalci prepoznali vse frazeme v nemščini in kako so jih prenesli v svoj prevod - dobesedno ali z izvirnim, že znanim slovenskim frazemom. S tem želi ugotoviti vpliv nemščine na nastanek in širjenje novih frazemov v slovenščini ter spoznati strateške odločitve prevajalcev pri iskanju najboljših rešitev. Metodologija/pristop: Avtorica je izbrala šest različnih prevodov omenjene pravljice, v kateri je v nemškem besedilu iz leta 1937 našla 44 frazemov. Med njimi so jo zanimali predvsem frazemi v t. i. ožjem pomenu in pragmatični ali komunikacijski frazemi. V prevodih pravljice je poiskala izbrane frazeme in jih nato primerjalno analizirala. Ohranjenost do današnjega dne in pogostost uporabe je preverjala v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in korpusu slovenskega jezika GigaFida. Rezultati: Prevajalci so večinoma prepoznali frazeme in jih tudi vpletli v svoj prevod kot ustaljene večbesedne jezikovne enote s frazeološkim pomenom. Pri tem so se trudili poiskati izvirne, torej že znane slovenske frazeme, kar še posebej velja za starejše prevode. Zanimivo je, da je v zadnjem (prvem popolnem) slovenskem prevodu Grimmovih Otroških in hišnih pravljic iz leta 1993 prevajalka pogosto iskala nove rešitve, ki pa večkrat niso boljše od rešitev starejših prevajalcev. Zadnji prevod je tako precej bolj dobeseden, kalkiran, kar pri frazemih mestoma povzroča tudi nerazumljivost določenega besedila. Omejitve raziskave: Raziskava je zgolj vzorčna in želi na precej majhnem vzorcu pokazati smer razmišljanja in strategijo posameznih prevajalcev ter ugotoviti semantičen vpliv prevodov iz nemščine ene najbolj branih besedilnih vrst. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava je uporabna kot sredstvo ugotavljanja prenosa kulturnih vzorcev in z njimi povezanih jezikovnih izraznih sredstev ter podob, ki jih prevodi ustvarjajo v naši jezikovni zavesti.

08.04.2015