PLOVBA PO DRAVI V
PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
NATAŠA KOLAR
Reka Drava je bila pomembna prometna
pot na ptujskem območju že v rimski dobi, to
vlogo pa je obdržala tudi v srednjem in novem
veku. Različno trgovsko blago so po Dravi
prevažali s splavi, šajkami,! čolni in ladjami.
Vendar pa Drava za razliko od Mure, ni bila
vozna za ladje proti rečnemu toku.2 Kljub
temu so se na Ptuju trudili, da bi po Dravi
lahko vozili tudi navzgor. Tako najdemo v
poročilu ptujskega magistrata št. 8331 z dne
25. aprila 18113 mnenje splavarskega mojstra
Schranzhoferja, skupaj z željo trgovske zbor-
nice po živahnejši plovbi po Dravi navzdol in
naročilom višjih uradov o izposlovanju ladij-
ske vožnje proti rečnemu toku. Tudi trgovska
zbornica je bila zainteresirana za plovbo po
Dravi v obeh smereh, saj bi se ji s tem povečal
trgovski promet, ki se je v tem času zmanjšal
zaradi vojne s Francozi. V istem poročilu pro-
si magistrat trgovsko zbornico, da odstrani na
Dravi vse ovire za hitrejšo in nemoteno plov-
bo po reki navzdol, prav tako pa izrazi že-
ljo, da bi prišlo kmalu do spremljanja^ladij
proti toku, kar je zahteval najvišji ukaz. Že od
časa cesarja Jožefa II. pa vse do srede 19. sto-
letja so poskušali, da bi Dravo pripravili za
plovbo navzgor, vendar je to vedno spodletelo
zaradi nepremagljivih težav.4 Dolino Drave
spremljajo od Dravograda do Maribora nepre-
hodne skale, medtem ko se tok reke na Ptuj-
skem polju menja zaradi pogostih poplav. 5
Med ovire na Dravi so sodili tudi mostovi in
rečni mlini, med temi tudi štirje ptujski rečni
mlini in ptujski most.
V habsburški monarhiji je bil vodni promet
po rekah urejen s cesarskim privilegijem.
Splavarski mojstri (lastniki splavov) so se med
seboj borili za čim ugodnejše privilegije, ki bi
jim jih podelil vladar. V pismu, ki ga je poslal
C kr. okrožni urad iz Maribora ptujskemu
magistratu 26. marca 18116, je sporočeno, da
je mariborski splavarski mojster Franc Repp
vložil 28. februarja 1810 prošnjo na dvor, da
bi mu bilo dovoljeno zasesti mesto njegovega
predhodnika Franza Gutmanna in si pridobiti
privilegij C. kr. splavarskega mojstra za mari-
borsko okrožje, s tem pa tudi pravico do pre-
voza trgovskega blaga (domačega in tujega) iz
Maribora in s Ptuja, ne da bi ga smel pri pra-
važanju in odvažanju po Dravi ovirati kateri
koli posameznik ali ladijski ceh. V prošnji je
še zapisal, naj ne bi imel takšnega pooblastila
noben drug splavarski mojster mariborskega
okrožja, ali da bi brez njegove vednosti sprejel
na plovilo podobno trgovsko blago in ga celo
prevažal po vodi; tak splavarski mojster naj bi j
bil podrejen njegovemu vodstvu. Okrožni
urad je končal svoj dopis s prošnjo, naj ptujski
magistrat splavarskega mojstra, ki prebiva na
Ptuju, povabi na pogovor o navedeni zadevi
in nato sporoči njegovo mnenje. O tej zadevi
je ptujski magistrat poslal okrožnemu uradu
negativno mnenje s priporočilom, naj niti
Franc Repp niti ptujski splavarski mojster
Franz Schranzhofer ne dobita enakega privile-
gija, ker bi potem eden izmed njiju ostal brez
posla. 8 Dvoma pisarna je tako 9. septembra
1811 odbila splavarskiemu mojstru Franzu
Reppu iz Maribora njegovo prošnjo za dodeli-
tev privilegija kot edinemu c. kr. splavarske-
mu mojstru mariborskega okrožja. Sklep viso-
kega gubemijskega ukaza z dne 25. januarja
1812 je poslal magistrat v vednost organizira-
ni mestni trgovski zbornici. Obenem je magi-
strat še naročil, da morajo odstraniti ovire na
Dravi. Zbornica je odgovorila odklonilno, češ
da si o tem sploh ne dovolijo razmišljati, ker
bi pri tem poškodovali meje.8
Splavarji so vozili trgovsko blago po Dravi
navzdol do Varaždina, Legrada in Demije na
Madžarskem, Osijeka in naprej. Na tej poti so
večkrat naleteli na vodne ovire, predvsem
med Legradom in Demijo, na katere sta opo-
zorila tudi trgovska zbornica in splavarski
mojster Schranzhofer. Zaradi teh ovir so ladje
in splave od Legrada do Osijeka spremljali la-
dijski piloti iz Legrada in Demije, ki so dobro
poznali pot. V Legradu in Demiji je obstajal
že od cesarja Karla VI. ceh ladijskih pilotov.
Privilegij, ki jim gaje podelil cesar, je določal,
da mora spremljati vsa plovila, ki vozijo niz-
vodno po Dravi do Osijeka, ne glede na vrsto
blaga, njihov ladijski mojster ali ladijski hla-
pec. Za spremljevalca so morali splavarji pla-
čati 60 goldinarjev za ladijskega mojstra, za
ladijskega hlapca pa 50 goldinarjev.
Ptujska Invalidska uprava^ je bila lastnica
dela zemlje, na katerem je bil pristan. Iz za-
pisnika z dne 6. novembra 1845, ki je bil se-
stavljen po dogovoru med magistratom in
splavarskim mojstrom Carlom Higersperger-
jem in Johannom Hauswirtom, lahko razbere-
mo, da je bil predmet pogovora varovanje
obale reke Drave, predvsem tistega dela pri-
stana, katerega lastnik je bila Invalidska upra-
va. Vojaška državna blagajna je napravila
vodno brano že leta 1815. Z njenim vzdrževa-
njem je bilo povezanih letno veliko stroškov:
leta 1845 na primer 461 goldinarjev CMZ. Iz
vsebine zapisnika je še razvidno, da seje odlo-
čila generalna komanda Invalidske uprave za
ohranjanje obalne varovalne brane, ki je trpe-
185
Načrt ptujskega mestnega pristana iz leta 1841
(Zgodovinski arhiv Ptuj, AMP, šk. 15.)
Ptujski pristan je obsegal zemljišče v velikosti 3 j oho v in 412,9 klafter. Med leti 1761 in 1857 je bil razdeljen
med dva lastnika, mestno občino, kateri je pripadal del v velikosti 1 joh in 1457 klafter in Invalidsko upravo,
katere del je bil velik 1 joh in 555,9 klafter. Načrt nam kaže to razdelitev. S črko A je označen mestni del
pristana s tesališčem, s črko B pa pristan Invalidske uprave, kije bil prodan mestni občini leta 1857. V tem
delu sta označena še dva prostora: s črko C vrt nadporočnika in s črko D zemljišče, ki ga je Invalidska uprava
prav tako prodala.
Na ozemlju, označenem s črko A, so iitteli obrtniki na voljo koče za shranjevanje materiala.
Pod št. 1 je bila tesarska koča Sterbla
Pod št. 2 je bila tesarska koča Schuckelgruberja
Pod št. 3 je bila tesarska koča Weissenegga
Pod št. 4 je bilo mestno skladišče z gasilsko opremo
Pod št. 5 je bila Wemerjeva koča za skladiščenje desk
Na zemljišču, kije označeno s črko B, pa je bila pod št. 6 čuvajnica, s črkami a, b, c pa je nakazan odvodni
kanal.
la vsako leto zaradi priveza ladij, splavov in
čolnov, ker so se ta plovila privezovala zelo
tesno na kamniti »talon« varovalne brane. Ko
so plovila odplula, so običajno izvlekla te »ta-
lone«, nastalih odprtin pa nato niso več
zaprli. 10 Odločila se je, da bo naredila šest
lastnih ladijskih privezov, kjer bodo lahko na-
ložena plovila običajno pristajala. Z dovolje-
njem gubemija pa bi tudi postavila opozorilne
table, da se smejo plovila samo na teh prive-
zih privezovati. Kdor bi bil proti, oziroma se
ne bi držal tega določila, bi bil dolžan plačati
denarno kazen v vrednosti 1 gld. CMZ; polo-
vico tega bi dobil Invalidski fond, drugo polo-
vico pa ptujski špital.i 1
Na Štajerskem dravskem območju je bil
ptujski pristan ob mariborskem in ormoškem
eden najpomembnejših. Vzdrževanje pristana
je bilo stvar zemljiških lastnikov, ki so izter-
jevali pristaniško pristojbino. Na prostoru pri-
stana so bile postavljene pristaniške čuvajni-
ce, ki so imele nadzor nad pristanom.
Promet v pristanu je bil urejen s prometnim
redom, ki je bil večkrat spremenjen. Prometni
red za leto 1858 določa predpise za pravilni
vrstni red pri pristajanju, razkladanju in pro-
daji prispelega blaga, kakor tudi za varnost pri
pristajanju plovil v pristanu in pri brodišču.
Čolnov, ki so bili določeni za prevažanje bla-
govnega tovora, niso smeli nalagati med trž-
nim časom na običajnem pristajalnem prosto-
ru. V tržnem času so smeli pripeljati za nato-
varjanje le tisto blago, ki so ga odložili na pri-
staniškem prostoru. Praznim nadomestnim
čolnom so odkazali ožje pristajalne prostore;
to pa je veljalo tudi za tiste, katerih natovarja-
186
nje ali vožnja naprej je trajala več kot tri dni.
Enako je veljalo tudi za splave. Čolni ali spla-
vi so se morali umakniti v tržnem času takoj
po iztovarjanju, izven tega časa pa v 48 urah
po pristanku. Pripeljano vskladiščeno sadje so
morali lastniki takoj prevzeti, drugače so to
napravili drugi na njihove stroške, obenem pa
so morali za kazen plačati še en goldinar. Ne-
katere vrste blaga so ležale v pristanu dalj
časa. Lastniki takšnega blaga so dobili od ob-
čine navodilo, da morajo vložiti prošnjo za
uporabo skladiščnih prostorov. Najemnino za
te prostore pa so plačali po veljavnem ceniku.
Za lesnino, ki je ležala na neodrejenem mestu
določen čas, je veljalo sledeče pravilo: opazo-
vali so jo tri dni kot blago brez lastnika in jo
nato prodali na javni dražbi. Od denarja, ki so
ga dobili na dražbi, so odtegnili izdatek za or-
ganizacijo le-te in ležarino, ostanek pa izročili
pravnemu nasledniku.
Za podaljšanje skladiščnega prostora je bilo
treba prositi pred iztekom najemne dobe, si-
cer pa so plačali 10 krajcarjev za vsakodnevno
prekoračitev.
Pristaniško nadzorstvo je bilo odgovorno za
štetje vinogradniškega kolja pri prodaji, pred-
vsem za število navedenih šopov. Če so bile te
palice pomešane s sleparskim namenom, pa je
bilo potrebno narediti prijavo na občinsko
predstojništvo. Stroške za pripravo šopov je
nosil prodajalec. 12
K prometnemu redu je spadal tudi cenik
pristana za nakladiščni in izkladiščni prostor
na obeh straneh Drave in na brodišču pri Ptu-
ju. Cene so bile ovrednotene v avstrijski vred-
nosti. Cenik navajam v dveh tabelah:
Ob tem ceniku je obstajal še cenik za mestni
pristan na Ptuju z vodno mitnino in posebno
sodno pristojbino v vrednosti 15 krajcarjev
CMZ ali avstrijske vrednosti 26 kr. za vsako
plovilo v treh letnih sejmih: Jurjev 23. apri-
la, Ožbaltov 6. avgusta in Katarinin 25. no-
vembra.
Ceniku je bila priložena opomba, da se te pri-
stojbine od številke 1 do 7 lahko izterjajo
samo 14 dni pred letnim sejmom in 14 dni po
njem, ne pa na sejemske dneve, ker obstaja za
letne sejme poseben cenik in imajo v tem času
tudi splavarji prosti rok.
Splavili in šajkarili so lahko le od marca do
novembra. Šajke so nosile 250 do 300 centov,
to je 14 do 17 ton, splavi pa 200 centov, to je
11 ton.l3
Glavno trgovsko blago je bil les, ob tem pa
so po Dravi vozili še steklo, železarske izdel-
ke, svinec in prehrambene izdelke. Pomem-
bno blago je bilo tudi sadje. Na Ptujskem po-
lju so trgovci odkupili sredi 19. stoletja skoraj
celo letino sadja in ga prepeljali na čolnih
proti Madžarski in Sedmograški. Z odprtjem
železniške proge med Mariborom in Celov-
cem leta 1864, je upadla plovba s šajkami na
Dravi. Zadnja šajka je dozdevno peljala skozi
Ptuj leta 188814, splavarstvo pa seje obdržalo
vse do druge svetovne vojne.
187
Situacijski načrt zemljišča v pristanu iz leta 1843, katerega lastnik je bila Invalidska uprava. Zemljišče je
označeno z desetimi mejnimi kamni, ki so označeni s kratico I. H. C. in zaporedno številko.
SEZNAM MER IN UTEŽI
1 seženj (klaftra) = 6 čevljev = 1,896 m
1 oral = 1 joh = 1 kvadratna klaftra = 1600 kvadrat-
nih sežnjev
1 cent = 100 funtov = 56 kg
OPOMBE
1. Šajke (nemško Platten = plitvica, čoln) so imele
obliko pontona; bile so okoli 10,5 m dolge in 5 m
široke ter imele okoli 1,3 m visoke stranske stene iz
2,5 cole (ca. 6,5 cm) močne mostnice. Krmarilo jih
je po 4 do 5 mož in so jih lahko vozili po reki navz-
dol; glede na svojo velikost so imele nosilnost od 5
do 10 ton. Othmar Pickl, Mur und Drau als Ver-
kerswege nach den Sudosten, Mednarodni zgodo-
vinski simpozij Modinci 1977, Maribor 1977, str.
237. — 2. O. Pickl, n.d., str. 235. — 3. Zgodovinski
arhiv Ptuj, Arhiv mesta Ptuja, šk. 15, mapa 36 (v
nadaljevanju le ZAP, AMP). — 4. O. Pickl, n.d.,
str. 235. — 5. Franz Leskoschek, Schiffahrt und
Flossrei auf der Drau, v ZdHVf Stmk. 63 Jg./1972,
Str. 137. — 6. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36. — 7.
ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36, Poročilo št. 8331. —
8. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 36, akt št. 331. - 9. In-
validsko upravo na Ptuju je leta 1751 ustanovila
cesarica Marija Terezija. S to ustanovo je želela po-
magati mestu, da bi se gospodarsko zopet okrepil.
V prvi polovici 18. stoletja so številne naravne ne-
sreče, kuga in nazadujoča trgovina povzročile gos-
podarsko propadanje mesta. V mestu je nastanila
gamizijo vojnih veteranov, 1752. leta pa je uvedla
tudi Invalidsko upravo zaradi nerednosti v upravi.
Invalidska uprava je imela v mestu pet stavb. Leta
1761 si je pridobila od občine v svojo last polovico
lenta za shranjevanje lesa in njegovo prodajo. To
polovico lenta pa je 1857. prodala nazaj mestni ob-
čini. Z odlokom cesarja Franca Jožefa je bila
3.9.1860 Invalidska uprava ukinjena. — 10. Zap.,
AMP, šk. 15, mapa 37, Hst 216. — 11. Ptujski špi-
tal so ustanovili 1315. gospodje Ptujski. Dali so mu
bogato donacijo, s katero seje lahko sam vzdrževal.
Od 15. stoletja dalje je dobil špital še razne posebne
dohodke od ptujskih meščanov v obliki različnih
volil (denar, razna posestva - kmetije, vinograde,
gozdove, njive itd.). Stalne dohodke je imel tudi od
svoje pristave in mlina ter od kmečkih podložnikov
na Bregu, Hajdini, v Skorbi in Hajdošah. S temi do-
hodki so vzdrževali 12 ubožnih meščanov tako, da
so jim nudili zavetje, obleko, oskrbo in drugo. Sredi
18. stoletja je prevzela špital v upravljanje Invalid-
ska uprava. Zaradi slabega gospodaqenja je prodala
nekaj njegovih nepremičnin, denar pa je uporabila
za namene špitala. Jožef II. je razpustil špital leta
1787, vendar gaje na prošnjo ptujskih meščanov že
naslednje leto zopet obnovil. Kot zavetišče ubožnih
meščanov je ptujski špital služil do druge polovice
19. stoletja. — 12. ZAP, AMP, šk. 15, mapa 37. —
13. J. Curk, Razvoj prometnih zvez v severovzhod-
ni Sloveniji, Mednarodni zgodovinski simpozij Mo-
dinci 1977, Maribor 1977, str. 216. — 14. V litera-
turi se navajata za plovbo zadnje šajke po Dravi
dve letnici. Čeprav navaja Pickl v svojem članku
Mur und Drau als Verkerswege nach den Sudosten
podatke Fr. Mišica, je za plovbo zadnje šajke podal
leto 1886. Fr. Mišic in Fr. Leskošek pa omenjata
leto 1888, prvi v članku V žaru in čaru šumovitega
Pohorja, str. 176, drugi pa v članku Schiffahrt und
Flosserei auf der Drau, str. 139.
188