201 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94:347.65(497.4)"1597" Prejeto: 20. 5. 2015 Vanja Kočevar univ. dipl. zg., mladi raziskovalec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: vkocevar@zrc-sazu.si Dedna poklonitev vojvodine Kranjske nadvojvodu Ferdinandu leta 1597 IZVLEČEK Prispevek obravnava dedno poklonitev vojvodine Kranjske deželnemu knezu nadvojvodu Ferdinandu (III.), ki je slovenskemu in občemu zgodovinopisju bolje poznan kot cesar Ferdinand II. (1619–1637). Dedna poklonitev je potekala 13. februarja 1597 v Ljubljani. Ferdinand, ki je pred tem že sprejel dedni poklonitvi sosednjih dežel Štajerske in Koroške, je v Ljubljano prispel z velikim spremstvom in se v njej zadrževal dvanajst dni. Poklonitev Ferdinandu je bila v marsičem prelomna, saj so deželni stanovi z njo dokončno prešli zenit svoje politične moči, ki so ga bili dosegli v času vladavine Ferdinandovega očeta, nadvojvode Karla II. z bruško versko pacifikacijo leta 1578. Novi deželni knez stanovom augsburške veroizpovedi ni potrdil verskih koncesij, s čimer je odstranil pravno oviro protireformacije, ki se je z vso silo začela jeseni naslednjega leta 1598. Dedna poklonitev leta 1597 je bila tudi zadnja umestitev novega vladarja, ki je imela dejansko politično težo, po njej se je tehtnica dokončno nagnila v deželnoknežjo korist, tako da pri naslednjih poklonitvah nista bili več samoumevni niti potrditev deželnih ročinov niti deželno- knežja prisega. KLJUČNE BESEDE dedna poklonitev, vojvodina Kranjska, deželni stanovi, nadvojvoda Ferdinand, protireformacija ABSTRACT HEREDITARY HOMAGE OF THE DUCHY OF CARNIOLA TO ARCHDUKE FERDINAND IN 1597 The contribution focuses on the hereditary homage of the Duchy of Carniola to the provincial prince, Archduke Ferdinand (III), later Emperor Ferdinand II (1619–1637). The ceremony took place on 13 February 1597 in Ljub- ljana. After receiving the hereditary homage from the neighbouring provinces of Styria and Carinthia, Ferdinand arrived in Ljubljana with a large escort and stayed there for twelve days. The hereditary homage to Ferdinand was in many regards a turning point, by decisively pushing the provincial estates beyond the zenith of their political power, which they had reached during the reign of Ferdinand’s father, Archduke Karl II, with the Pacification of Bruck in 1578. Refusing to extend religious concessions to the estates of Augsburg Confession, the new provincial prince re- moved the legal obstacle to Counter-Reformation, which commenced in all its fierceness the following autumn (1598). The hereditary homage of 1597 was the last act of installing a new sovereign to still have actual political weight. After that, the scales ultimately tipped in favour of the provincial prince, so that the confirmation of provincial privileges and the provincial princely oath no longer formed a self-evident part of future acts of homage. KEY WORDS Hereditary homage, Duchy of Carniola, provincial estates, Archduke Ferdinand, Counter-Reformation 202 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Uvod Namen prispevka1 je predstaviti dedno pokloni- tev vojvodine Kranjske deželnemu knezu nadvojvodu Ferdinandu III. (kot cesar je dobil zaporedno številko II.) leta 1597 v Ljubljani. Dedna poklonitev je bila v marsičem prelomna, saj se je z njo de iure končalo obdobje legitimirane protestantske cerkve v deželi,2 Ferdinand namreč ni potrdil verskih koncesij, ki jih je v sklopu bruške verske pacifikacije devetnajst let pred tem stanovom Štajerske, Koroške in Kranjske obljubil njegov oče, nadvojvoda Karel II. Poleg tega se je s Ferdinandovo potrditvijo deželnega ročina, ki je sledila konec leta, zaključilo obdobje razvoja dežel- nih privilegijev in v bodoče niti njihova potrditev ni bila več samoumevna. Prispevek se osredotoča na dogodkovni prikaz dedne poklonitve ter slovesnosti in stanovske raz- prave, ki so spremljale osrednje dejanje v političnem življenju zgodnjenovoveške dežele. Poleg tega želimo pokazati, da je imela dedna poklonitev leta 1597 tudi določen mednarodni odmev, saj je na dolgi rok odlo- čila konfesionalno usodo dežele, ki je ležala na strate- ško pomembnem stičišču Svetega rimskega cesarstva oziroma habsburških dednih dežel, Beneške republi- ke in Osmanskega imperija. Dedna poklonitev je de- želnemu knezu dala pravno podlago za izvedbo pro- tireformacije, ki se je z vso silo začela naslednjo jesen, z izgonom predikantov in zaprtjem protestantskih šol.3 Dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel so bile prva politična preizkušnja za komaj osemnajst- letnega nadvojvoda Ferdinanda, ki je nato leta 1619 stopil na evropski politični parket kot ena osrednjih figur tridesetletne vojne (1618–1648). Dedna poklonitev in njen pravno-formalni pomen Dedna poklonitev (Erbhuldigung)4 je bila obred vzajemne prisege med deželnim knezom na eni ter deželnimi stanovi na drugi strani5 in je predstavlja- la tako osrednje oblastno kakor tudi ustavno dejanje dežele kot politične entitete.6 Vsak novi deželni knez je ob nastopu svoje vladavine v deželi tamkajšnjim deželnim stanovom moral priseči, da bo spoštoval stanovske (zlasti na plemstvo navezujoče se) privi- 1 Za nesebično pomoč pri raziskovanju, transkribiranju, preva- janju in interpretaciji virov ter pripravi prispevka se iskreno zahvaljujem dr. Borisu Golcu in dr. Mihu Preinfalku. 2 Glej: Jerše, Vera, upanje, oblast, str. 72–73. 3 Nadvojvoda Ferdinand je 22. oktobra 1598 predikantom in protestantskim šolskim uslužbencem v Ljubljani izdal ukaz, naj v treh dneh zapustijo njegove dežele (Loserth, Akten Fer- dinand II. 1. Teil, št. 507, str. 376–377). 4 Izraz dedna poklonitev sprejemamo po: Hudelja, Nemško-slo- venski, str. 98. Vilfan Erbhuldigung imenuje »dedni poklon« (Vilfan, Pravna zgodovina, str. 203). 5 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 203. 6 Jerše, Vera, upanje, oblast, str. 68; Jerše, Glaube, Hoffnung, Herrschaft, str. 353. legije, šele potem so deželni stanovi svojo zvestobo prisegli deželnemu knezu. Ta pravica je bila plemstvu na Kranjskem in v ostalih notranjeavstrijskih deželah priznana leta 1277 in je v pravnem smislu dejansko pomenila zelo omejeno različico iuris resistendi, ki so ga uživali stanovi nekaterih drugih evropskih dežel, medtem ko notranjeavstrijskim to nikoli ni bilo v ce- loti priznano. Prav tako ni bilo jasno, ali so stanovi dolžni podati svojo prisego, če deželni knez ne bi bil prisegel. Stanovi razen deželnoknežje prisege in po- trditve deželne ustave – ročina – tudi niso imeli dru- gih pravnih zagotovil, da bo knez nato njihove svo- boščine tudi dejansko spoštoval. Siva polja v ustavni ureditvi so se sproti reševala v skladu z razmerjem politične moči med deželnim knezom in stanovi, tako je plemstvo z odlašanjem dedne poklonitve vča- sih lahko doseglo določene politično-konfesionalne koncesije.7 Na ta način so deželni stanovi treh notra- njeavstrijskih dežel, Štajerske, Koroške in Kranjske, v času med smrtjo nadvojvode Karla II. leta 1590 in dednimi poklonitvami njegovemu nasledniku nad- vojvodu Ferdinandu III. (od leta 1619 dalje cesarju Ferdinandu II.)8 pozimi na prelomu let 1596 in 1597 z odklanjanjem dedne poklonitve gubernatorjema Ernestu in Maksimilijanu dvakrat dosegli določene politične uspehe. Sam obred dedne poklonitve se je v notranje- avstrijskih dednih deželah dokončno izoblikoval ob koncu 15. stoletja, ko se je pojavila možnost, da novi vladar inavguracijski obred opravi brez lastne neposredne udeležbe po svojih zastopnikih – dežel- noknežjih komisarjih –, kar se je kljub drugačnim željam stanov, ki so hoteli, da bi bil deželni knez na dedni poklonitvi osebno prisoten, prvič zgodilo leta 1493, ko je kralj Maksimilijan I.9 stanove odpravil z izgovorom, da ima pomembnejše državniške oprav- ke. Od tedaj dalje dedne poklonitve tudi niso bile več le stvar plemstva, temveč vseh deželnih stanov.10 De- dne poklonitve bodisi ob prisotnosti deželnega kneza bodisi prek njegovih komisarjev pa so bile ustaljena praksa le v treh notranjeavstrijskih deželah in so po- tekale v sledečem vrstnem redu: Štajerska, Koroška in Kranjska, kamor so ob teh priložnostih praviloma prišli tudi predstavniki Trsta in Reke.11 Medtem pa so bile dedne poklonitve v grofiji Goriški prej izjema kot pravilo.12 7 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 203–204. 8 Die Kaiser, str. 542–543. 9 Maksimilijan I. (22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto–12. januar 1519, Wels) je bil za rimskega kralja izvoljen leta 1491, naziv ogrskega kralja mu je bil priznan leta 1491, leta 1508 pa je bil izvoljen za svetega rimskega cesarja (Die Kaiser, str. 478). 10 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 55–57. 11 Glej: Valvasor, Čast in slava, XI, str. 717. 12 Goriški stanovi so prvo dedno poklonitev vladarju iz avstrij- ske hiše opravili leta 1500, ko je kralj Maksimilijan I. (cesar 1508–1519) po izumrlih Goriških podedoval grofijo. Tam- kajšnji stanovi so tega leta opravili poklonitev cesarjevim komisarjem. Na enak način so se leta 1520 stanovi Goriške 203 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Vzajemni prisegi je sledila deželnoknežja potrdi- tev in morebitna razširitev stanovskih privilegijskih listin – ročina. Deželni ročini so bili tako po obliki kakor tudi po razvoju posebnost dežel Štajerske, Ko- roške in Kranjske in so bili po oceni Sergija Vilfana po svojem osnovnem namenu mnogo bolj izrazite ustavne listine, kot so jih poznale druge sosednje dežele.13 V času reformacije in širjenja protestan- tizma v 16. stoletju je politično-ustavni disput med deželnim knezom in stanovi notranjeavstrijskih de- žel dobil še konfesionalno komponento, saj je vladar ostal v katoliški veri, stanovi – med njimi v največ- jem številu plemstvo – pa so se množično odločili za Lutrov nauk. Vprašanje veroizpovedi je na ravni celotnega Svetega rimskega cesarstva uredil sklep državnega zbora v Augsburgu leta 1555. Verski mir, objavljen 25. septembra tega leta, je deželnim kne- zom cesarstva dal pravico, da v svojih deželah do- ločijo vero svojih podložnikov, v skladu z maksimo, ki je bila često uporabljena med pogajanji: Ubi unus dominus, ibi una sit religio.14 V skladu s tem načelom so deželni knezi v cesarstvu svoje dežele preuredili po lastnih verskih prepričanjih, medtem ko so bili na jugovzhodu države Habsburžani zaradi nevarno- sti Osmanskega imperija protestantskim stanovom svojih dežel prisiljeni priznati določene konfesio- nalne koncesije. Deželni knez notranjeavstrijskih dežel nadvojvoda Karel II. je tako na generalnem deželnem zboru v Brucku na Muri v začetku leta 1578 štajerskim, koroškim in kranjskim deželnim stanovom v zameno za financiranje Slavonske ter Hrvaško-morske Vojne krajine15 priznal široke ver- ske svoboščine. Knežje-stanovski dogovor, ki se ga je prijelo ime bruška verska pacifikacija, je bil Karlova poklonili odposlancem cesarja Karla V. in nadvojvode Ferdi- nanda I. Nadvojvoda Karel II. notranjeavstrijski dedne pri- sege goriških stanov ni sprejel, čeprav je leta 1564 kot prvi Habsburžan obiskal to deželo, namen obiska je bila namreč zgolj inšpekcija utrdb ob beneški meji. Ferdinand II., Ferdi- nand III. in Ferdinand IV. Goriške niso obiskali, prav tako ne vemo, da bi potrdili tamkajšnje privilegije ali sprejeli de- dno prisego po odposlancih. V Gorico je prišel sprejet dedno poklonitev šele cesar Leopold I. leta 1660. To je bila sploh prva dedna poklonitev na Goriškem, pri kateri je prisostvo- val vladar, odkar je dežela pripadla Habsburžanom. Dedna poklonitev dežele Leopoldu I. je potekala na goriškem gradu (Rutar, Zgodovinske črtice, str. 12–14). 13 Za razvoj deželnih ročinov in deželne ustave glej: Levec, Landhandfesten, str. 245–301; Vilfan, Deželni ročin kot vir, str. 65–84; Vilfan, Zlata bula Kranjcev, str. 219–229; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 200–204; Vilfan, Pojmovanje oblasti, str. 1–8; Vilfan, Deželni ročin, str. 251; Nared, Kranjska in njeni, str. 9–34; Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 35–68; Nared, Objava in prevod, str. 69–78. 14 Dolinar, Die Gegenreformation, str. 327. 15 Nadvojvoda Karel II. je po dogovoru s cesarjem Rudolfom II., ki je bil hkrati ogrski in hrvaški kralj, prevzel skrb za Sla- vonsko in Hrvaško Vojno krajino. Zato je notranjeavstrijski deželni knez potreboval pristanek stanov na višja finančna bremena, kar je dosegel šele potem, ko je 9. februarja 1578 popustil pri verskem vprašanju (Simoniti, Vojaška organizaci- ja, str. 67–71). ustna obljuba, s katero je plemstvu omenjenih treh dežel po vzoru graške pacifikacije, ki se je nanašala le na štajerske deželane, dovolil svobodo vesti in bo- goslužja; poleg tega je meščanom treh deželnih pre- stolnic in Judenburga dovolil svobodo vesti, predi- kante in protestantske šole, medtem ko si je deželni knez pridržal pravico, da o verskih zadevah drugih mest in trgov odloča sam.16 S tem dogovorom je v treh deželah za dvajset let sicer nastopil čas legiti- miranih protestantskih cerkva, vendar pa so s pri- stankom na finančna bremena stanovi izgubili svoj politični instrument quid pro quo.17 Po smrti nadvojvode Karla II. leta 1590, ki je stanovom široke privilegije iz bruške verske pomi- ritve obljubil le ustno, je glavni politični cilj stanov notranjeavstrijskih dežel postal vključitev bruške pa- cifikacije med stanovske privilegije – ročine –, torej v deželno ustavo. Boj za konfesionalne pravice se je na pravno-ustavnem področju leta 1597 končal z zmago deželnega kneza nadvojvode Ferdinanda, saj ta ob dednih poklonitvah med decembrom 1596 in februarjem 1597 ni obljubil nikakršnih verskih kon- cesij stanovom, ti pa niso zbrali dovolj politične moči, da bi deželnega kneza primorali v priznanje koncesij, kot jim je uspelo leta 1578 pri njegovem očetu Kar- lu II. Ob tem velja opozoriti še na politično-ustavni položaj deželnega kneza v notranjeavstrijskih deže- lah. Tu namreč vladar stanov nikoli ni obravnaval kot svojih kolegov, niti tedaj, ko so bili stanovi v času tako imenovanega stanovsko-monarhičnega dualizma18 na vrhuncu svoje politične moči. Notranjeavstrijski stanovi pa so deželnega kneza vselej priznavali za svojega gospoda, ki zanje nikoli ni bil zgolj primus in- ter pares. Vilfan opozarja, da stanovi tod niso nikdar zanikali razmeroma suverene deželnoknežje avtori- tete, kar je bil eden od razlogov za končno zmago de- želnega kneza.19 Nadvojvoda Ferdinand je imel tako v notranjeavstrijskih deželah pri uveljavljanju svoje volje nasproti stanovom precej lažje delo kot kasneje, ko se je spustil v politično-konfesionalne konflikte s stanovi dežel češke krone in Ogrske.20 16 Gestrin, Bruška verska pacifikacija, str. 403; glej tudi: Valva- sor, Die Ehre, X, str. 348; Valvasor, Čast in slava, X, str. 348. 17 Vilfan, Struktura stanov, str. 175–181; Jerše, Vera, upanje, oblast, str. 73; Jerše, Glaube, Hoffnung, Herrschaft, str. 359. 18 Vilfan, Pravni značaj, str. 213. 19 Prav tam, str. 214. 20 Ferdinand je junija 1617 zasedel češki, julija 1618 pa še ogrski prestol. Stanovi obeh kraljestev so zaradi trdih protireforma- cijskih prijemov in nespoštovanja zakonov dežel Ferdinanda odstavili in izvolili druga kralja. Ti upori so zanetili tride- setletno vojno. Ferdinandu se je sicer posrečilo, da si je z voj- sko pridobil nazaj obe kroni, češko po bitki na Beli gori 8. novembra 1620, ogrsko pa z mirom v Mikulovu 31. decembra 1621 (glej: Kontler, Madžarska zgodovina, str. 137–138; Par- ker, The Thirty Years‘, str. 43–54; Wilson, Europe‘s Tragedy, str. 269–313; Vache, Pohl, Vocelka, Habsburžani, str. 194–214). 204 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Viri za kranjsko dedno poklonitev leta 1597 Kot orientir vsem kasnejšim raziskovalcem, ki so se ukvarjali z dedno poklonitvijo leta 1597, je slu- žil sorazmerno izčrpen opis Ferdinandovega obiska Ljubljane in dedne poklonitve v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, natančneje v njeni X. knjigi, ki je posvečena deželnim knezom. Avtor odlomka je ver- jetno Erazem Francisci,21 kot vir je naveden dežel- ni ročin ter rokopisi škofa Tomaža Hrena in Jakoba Steinzensa, ki pa nam trenutno še niso znani.22 Kraj- ši opis dedne poklonitve najdemo tudi v XI. knjigi Slave o mestih, trgih in gradovih, in sicer pri opisu Ljubljane, avtor tega odlomka je verjetno Valvasor sam: »Leta 1597 dne 8. februarja so prišli v Ljubljano presvetli nadvojvoda Ferdinand z gospo materjo Ma- rijo, prav tako Maksimilijan Ernest, Leopold itd., in so tamkaj od stanov v škofovski palači sprejeli dedno po- klonitev na 13. dan svečana. Dne 15. tega meseca so vsi skupaj obiskali cerkev sv. Krištofa in sv. Petra; 17. pa cerkev sv. Jurija na gradu. Nakar jih je gospod Lenkovič (Lenkovitsch) kot kranjski deželni glavar razkošno po- gostil. Na 18. [dan] tega meseca je gospod Markvard pl. Egkh, komtur nemškega viteškega reda, pred škofovsko hišo priredil viteško igro. V tem ko pa se je nadvojvoda Ferdinand zaradi poklonitve mudil v Ljubljani, so pri- speli tudi tržaški in iz Svetega Vida na Reki poslani od- poslanci, ki so poleg ustreznih daril v imenu svojih tudi izrekli prisego zvestobe.«23 Natančen opis dogajanja okrog dedne poklonitve je mogoče najti tudi v Zgodovini Kranjske Augusta Dimitza, ki se je pri svoji raziskavi oprl na dežel- nozborske protokole, Valvasorjevo Slavo in deželni ročin.24 Dimitzov in Slavin opis sta kot izhodišče služila tudi pričujočemu prispevku. Najpomembnejše arhivsko gradivo na temo dedne poklonitve hrani Arhiv Republike Slovenije v fondu Deželnih stanov za Kranjsko (ARS, SI AS 2). Ome- niti velja, da se v arhivskem priročniku Carnioliae pragmaticae,25 ki ga je v prvi polovici 18. stoletja sesta- vil Karel Sigfrid Perizhoffer pl. Perizhoff26 – priročnik omogoča dober vpogled v delo kranjskega deželnega zbora in stanovskih organov –, dedna poklonitev leta 1597 ne omenja. Prva deželnozborska seja, ki je v pri- ročniku evidentirana za to leto, je potekala 3. marca 1597, ko je Ferdinand že zapustil Ljubljano.27 De- dna poklonitev pa je bežno omenjena v Perizhoffer- 21 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353–354. 22 »MScr. Thomae Episcopi, & Jacob Steinzens.« (Valvasor, Čast in slava, X, str. 354). 23 Valvasor, Die Ehre, XI, str. 717; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, XI, str. 717. 24 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 269–272. 25 ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7. 26 Polec, Karl Seyfrid Perizhoffer. http://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi413770/ (6. 5. 2015). 27 ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7, § 22. jevih regestih deželnozborskih obravnav za to leto.28 Ključnega pomena za rekonstrukcijo dogodkov so zapisniki deželnozborskih razprav – deželnozborski protokoli29 – in deželnozborske obravnave,30 medtem ko nam za orientacijo služijo vpisi v registraturnem protokolu,31 kjer je vpisana poslana in prejeta pošta deželnih stanov. Besedilo prisege je povzeto po zbir- ki kranjskih deželnih ročinov; ta publikacija je izšla leta 1687 in se hrani v Zbirki rokopisov ARS (SI AS 1073).32 V Zbirki listin pa je shranjen tudi kranjski deželni ročin, ki ga je po opravljeni dedni poklonitvi 20. decembra 1597 v Gradcu potrdil nadvojvoda Fer- dinand.33 Za nekatere kasnejše dedne poklonitve so viri tudi v fondu Gospostva Dol (SI AS 730), vendar ne za poklonitev leta 1597. Nekaj gradiva, povezanega z dedno poklonitvijo, je v začetku petdesetih let 19. stoletja objavil Fried- rich von Hurter,34 korespondenco med stanovi no- tranjeavstrijskih dežel ter med deželnim knezom in tujimi dvori o dedni poklonitvi je leta 1906 objavil Johann Loserth.35 Poročila apostolskega nuncija iz Gradca v Rim so objavljena v četrtem zvezku serije edicije virov graške nunciature.36 V koledarskih zapi- skih škofa Tomaža Hrena, ki jih je leta 1862 objavil August Dimitz, se dedna poklonitev ne omenja,37 pač pa je dogajanje v deželnem zboru tik pred pokloni- tvijo Hren omenil v nekem svojem drugem rokopisu, notico pa je leta 1861 objavil Peter von Radics.38 Za- nimiv vir je tudi letopis jezuitskega kolegija v Ljub- ljani, ki za drugoverce sicer ne izbira besed, vendar o 28 »1597) Erbhuldigungs und respective Landtagshandlung. Vom 1597ten Jar. Ihrer Fürstlicher Durchlaucht Erzhörzogen Fer- dinanden zu Oesterreich etc. etc. dabey ista in Collationierte abschrifft der ledigzehlung, derer Ihrer Fürstlichen Durchlaucht Erzhörzogen Maximiliano etc. etc. als bishero gewessen Guber- natori, durch dise drey Lande gelaisten huldigung und glüde, sub No: 10. Die Haubtbewilligung ist beschehen mit 80.000 gulden auff gewisse Conditiones und reservat. Ein löbliche Landtschafft hat Herrn Andreen Paradeyser, mit Ihrer Fürstlichen Durchlau- cht etc. etc. zu Ihrer Khayserlichen Mayestät etc. etc. wegen Solli- citierung der Reichshilff und andern Landts Nothwendigkheiten, auff Prag zuschickhen, zum abgesandten Namhafft gemacht. Sub No 15 sein die bishero unerledigt verblibene; und aber an- iezt zur erledigung eingebrachte Landtgrauamina: sein zu den zum Carlstettischen Gepew, und Petrianischen Verstärckhungs ist dißmall nichts bewilliget worden. Notandum. Sub No. 20. ist die Landtsfürstliche original resolution, wegen des Carlstet- terischen Huebpazens, was es nemblichen damit für Mainung habe.« (ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698, 1597). 29 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7. 30 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen. 31 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registraturs- protocol 10 (1594–1597). 32 ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687. 33 ARS, SI AS 1063, Zbirka listin, št. 1878, 1597 XII 20, Gra- dec. 34 Hurter, Geschichte, Erster Band. 35 Loserth, Akten Ferdinand II, 1. Band. 36 Grazer Nuntiatur, 4. Band. 37 Dimitz, Historische Notizen. 38 Radics, Reformations-Geschichte, str. 74. 205 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 dogajanju natančno poroča in nam omogoča vpogled v politično misel katoliške stranke v deželi in njeno dojemanje dogodkov v kranjskem deželnem zboru.39 Karlov testament, čas gubernatorstva in politične razmere Deželni knez notranjeavstrijskih dežel nadvojvo- da Karel II. je 1. junija 1584 v Gradcu sestavil opo- roko v dvanajstih točkah. V prvi točki je določil, naj bo po smrti pokopan v stolnici v Seckauu, kjer so že počivali njegovi preminuli otroci.40 V drugi točki je za dedinjo določil soprogo nadvojvodinjo Marijo41 iz bavarske rodbine Wittelsbach in določil, naj ga na prestolu nasledi sin Ferdinand: »In sicer naj naš zgoraj omenjeni sin nadvojvoda Ferdinand, ki je v tem času najstarejši, ter po njem, če on ob naši smrtni uri ne bo več pri življenju in če ne bi zapustil zakonskih potomcev – to je sinov –, [potem naj] naš drugi sin, tukaj zgoraj ome- njeni Maksimilijan, in po njem, če bi on umrl brez mo- ških potomcev, vedno najstarejši od naših sinov, v pri- meru, da je od ostalih starejši in zaradi drugih okoliščin kvalificiran ter sposoben za vladanje, prevzame naše tri kneževine in dežele: Štajersko, Koroško [in] Kranjsko, [kot tudi] grofijo Goriško, mesto Trst, Gradiško ter Sveti Vid na Reki. Te naj [poseduje] skupaj z drugimi priti- klinami, tako kot smo jih za časa življenja imeli mi, jim vladali, jih posedovali, zasedali, koristili in uživali; pri tem naj ga tudi ne ovirajo naši ostali sinovi in hčere.«42 V tretji točki deželni knez svoje dediče pozove, naj »škodljivo sektaštvo« iz svojih dednih dežel ko- likor je le mogoče odpravijo in naj za deželne gla- varje, upravitelje in vicedome po deželah imenujejo le katoličane iz domačega plemstva.43 Nato je Karel v sedmi točki oporoke določil še skrbnike in guber- natorje, nekakšen »regentski svet«. Vendar je tu treba poudariti, da notranjeavstrijske dežele uradno niso imele regenta, temveč gubernatorja. Karel II. je v tej zadevi določil: »… s tem omenjeni naši najdražji sinovi 39 Historia annua. 40 Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 525. 41 Nadvojvodinja Marija Ana (21. marec 1551, München–29. april 1608, Gradec), hči bavarskega vojvode Albrehta V. in avstrijske nadvojvodinje Ane, hčerke cesarja Ferdinanda I. (Die Kaiser, str. 519). 42 Prosti prevod besedila: »Nämblich, soll obgemelter vnser Suhn Erzhörzog Ferdinandt, als ieziger Zeit der ölter, und nach ime, wo er zu vnsern sterbszeiten nit im leben und Eheliche leibs Er- ben, das Sühn wärn, nicht verliesse, vnser ander Suhn Maxi- milian hierobuermelt, und nach demselben, wo er one mändliche leibserben Zuuerstehen, abgehen wuerde, allezeit der ölist vnter vnsern Sühnen, woferr er anderst alters vnd anderer gelegen- heiten halber zum regirn qualificirt vnd tauglich, vnsere drey Fürstenthumb und Lande, als Steyer, Khärnten, Crain, die Graffschaft Görz, die Statt Triest, Gradisch, vnd Sandt Veitt am pflaumb einnemben, dieselben samb iren Zuegeherungen, als wirs in vnsern lebzeiten innengehabt, regiern, inhaben, besiezen, nüczen vnd niessen, auch vnuerhindert der andern vnserer Sühn vnd Töchtern darbey verbleiben; …« (Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 526–527). 43 Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 528. in hčere po našem odhodu, dokler ne dosežejo polnoletno- sti (to želimo vključno s tem njim – sinovom – določiti za osemnajsto leto) in njihove osebe dobivajo tudi podporo, tolažbo, nasvet in pomoč. Tako mi urejamo in postavlja- mo rimskocesarsko veličanstvo itd., našega milostljivega, ljubega gospoda bratranca, prav tako nadvojvodo Ferdi- nanda Avstrijskega itd., našega prijaznega, ljubega bra- ta ter vojvodo Viljema Bavarskega, našega prijaznega, ljubega bratranca, brata, svaka in očeta, iz posebno vi- sokega bratranskega in bratskega zaupanja, ki ga gojimo do njihovega veličanstva in [ostalih] ljubih, za polno- močne pooblaščence, varuhe in skrbnike omenjenih naših sinov in hčera. S posebno visoko in prijazno marljivostjo prosimo njihovo cesarsko veličanstvo in [ostale] ljube, naj si nam in našim dedičem v čast, korist in takšno do- bro varstvo, varuštvo in skrbništvo bratransko in brat- sko naložijo [ter] to izvajajo in opravljajo sami ali, če je potrebno, po svojih uglednih komisarjih. Istočasno naj se trdno držijo naše oporoke, reda in poslednje volje. Oni [varuhi] naj tudi naše sinove in hčere očetovsko pustijo, da odločajo o vseh svojih pravicah in zadevah. K temu varuštvu in skrbništvu hočemo mi kot soskrbnico določiti našo prijazno, ljubo tukaj zgoraj omenjeno soprogo kot zvesto mater najinih skupnih zakonskih otrok.«44 Karel je torej za skrbnike svojih dežel od svoje smrti pa do polnoletnosti prestolonaslednika ime- noval: cesarja Rudolfa II.,45 ki je bil po sorodstve- ni vezi njegov nečak, nadvojvodo Ferdinanda (II.) Avstrijsko-Tirolskega,46 svojega starejšega brata, ter bavarskega vojvodo Viljema V., svojega svaka. Za 44 Prosti prevod besedila: »… damit gedachte vnser liebste Sühne vnd Töchter nach vnserm abgang, bis sy zu iren vogtbarn Jarn (die wir dan inen Sühnen das achczehnde Jar ires alters inclusiue hiemit bestimbt haben wöllen) khumben, vnd ire Personen auch hilff, trost, ratt vnd beistant finden, So ordnen vnd seczen wir die Röm: Khay. Mtt. etc., vnsern genedigisten geliebten herrn Vettern, Item Erzhörczog Ferdinanden zu Östereich etc., vnsern freindlichen lieben Bruedern, vnd Hörczog Wilhelm in Bairn, vnsern auch freindlichen lieben Vettern, Bruedern, Schwagern vnd Gfattern, aus sondern hohen Vetter= vnd briederlichen Ver- trauen, so wir zu irer Mtt: vnd Liebden tragen, berierten vnsern Sühnen vnd Töchtern zu volmächtigen Gwalttragern, Vormundt, vnd Gerhaben mit sonder hohen vnd freindlichen vleiß bittent, Ir Khay. Mtt: vnd Liebden wöllen sich vns vnd vnsern Erben zu ehren, nucz vnd guettem sollicher gewalthabung, vormund= vnd gerhabschafft Vetter= vnd Briederlich beladen, dieselb durch sich selbs oder ire ansehliche Commissarien, souill vonnöten, handlen vnd verwalten, zumall ob disen vnsern Testament, ordnung vnd lesten willen vnd steiff halten, Auch sy vnsere Sühn vnd Töchter in allen iren obligen vnd sachen vätterlich beuolhen sein lassen. Wellicher vormund= vnd Gerhabschafft dann wir vnser freind- liche herzliebste Gemahel hieobuermelt als ein getreue Mueter sollicher vnser miteinander erzeugten eheleiblichen khinder als Mitgerhabin in allem hiemit Zuegeornet haben wöllen« (Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 531–532). 45 Cesar Rudolf II. (18. julij 1552, Dunaj–20. januar 1612, Praga) je cesarsko krono nosil od leta 1576 do svoje smrti, Ogrsko, Avstrijo nad in pod Anižo ter dežele češke krone je izgubil že prej na račun svojega brata Matije (Die Kaiser, str. 529–533). 46 Nadvojvoda Ferdinand II. (14. junij 1529, Linz–24. januar 1595, Innsbruck) je bil četrti sin cesarja Ferdinanda I., ob delitvi dežel nemške veje Habsburžanov je dobil Tirolsko in prednje avstrijske dežele (Die Kaiser, str. 517). 206 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 izvršitelja oporoke je Karel II. imenoval sekovskega škofa Krištofa Andreja von Spaurja in svojega tajne- ga svetnika, notranjeavstrijskega namestnika in ljub- ljanskega škofa Janeza Tavčarja.47 Nadvojvoda Karel II. je naposled 10. julija 1590 v petdesetem letu starosti umrl v Gradcu.48 Slava voj- vodine Kranjske opiše tudi ceremonial pogrebnih slo- vesnosti za pokojnim nadvojvodom Karlom II.: »Dne 15. oktobra istega leta [1590] je bil v Gradcu z nadvse imenitnim spremstvom spravljen v svoje zadnje počiva- lišče. S strani dežele Kranjske je nosil zastavo gospod Volf pl. Auersperg; gospod pl. Lamberg in gospod Khisl pa sta vodila konja. V imenu Slovenske marke je z zastavo na- stopil gospod Volfgang pl. Egkh. Gospod Viljem pl. Schni- tzenbaum in mladi gospod Bonomo sta vodila konja.«49 Po pričevanju Slave50 naj bi pogrebne slovesnosti potekale v Gradcu, vendar je bil pokojni nadvojvoda v skladu s svojo oporoko51 pokopan v cerkvi bene- diktinskega samostana v Seckauu.52 Zatem Slava opiše splošna pravila ob pogrebih notranjeavstrij- skih vladarjev: »Pri teh pogrebnih slovesnostih pa od- poslanci kraljestev in dežel upoštevajo tale vrstni red: manjša deželanstva so na začetku, večja pa jim sledi- jo. Tako pridejo najprej Avstrija nad Anižo, Burgau, Kyburg, Pordenone, Ferrette, Habsburg, Alzacija, Slo- venska marka, Tirolska, Moravska, Kranjska, Koroška, Štajerska, Avstrija pod Anižo, Češka, Ogrska, Rimsko cesarstvo.«53 Pokojnikov najstarejši sin in prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand (III.) je bil še mladoleten in je študiral na jezuitski univerzi v bavarskem Ingolstad- tu, kamor je odpotoval pol leta pred očetovo smrtjo, 11. januarja 1590.54 Deželnoknežja protireformacija v notranjeavstrijskih deželah je zato nekoliko popu- stila in v nekaterih mestih so katoliškim spet sledili protestantski sodniki.55 Da bi vladni posli v notranjeavstrijskih deželah kljub izpraznjenemu prestolu nemoteno tekli, je v Karlovi oporoki določeni varuh notranjeavstrij- skih dežel, cesar Rudolf II., potrdil tajne svetnike preminulega deželnega kneza in jim za »regentko« postavil Karlovo vdovo, nadvojvodinjo Marijo, ter skupaj z nadvojvodom Ferdinandom (II.) Avstrij- 47 Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 532–533. 48 Die Kaiser, str. 519. Pri Valvasorju in Grudnu pa najdemo podatek, da naj bi Karl II. umrl 1. julija 1590 (Valvasor, Die Ehre, X, str. 349; Valvasor, Čast in slava, X, str. 349; Gruden, Zgodovina, str. 798). 49 Valvasor, Die Ehre, X, str. 349; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 349. 50 Avtor poglavja o Karlu II. je gotovo Erazem Francisci, saj v nekem komentarju zapiše: »… prav najbolje in najobširneje pa bo naš gospod glavni avtor o tem pripovedoval pod letopisi in vojnimi kronikami« (Valvasor, Čast in slava, X, str. 346). 51 Hurter, Geschichte, Erster Band, št. LXXV, str. 525. 52 Die Kaiser, str. 519. 53 Valvasor, Die Ehre, X, str. 349; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 349. 54 Die Kaiser, str. 542. 55 Gruden, Zgodovina, str. 798. sko-Tirolskim in bavarskim vojvodom Viljemom V. za gubernatorja notranjeavstrijskih dežel izbral nad- vojvodo Ernesta.56 Slava poroča: »Te visoke osebe so sicer prav dobro, voljno in prijazno sprejele to skrbništvo nad nadvojvodskim dedičem, a so izbrali in imenovali za pooblaščenega gubernatorja omenjenih dednih dežel nadvojvodo Ernesta Avstrijskega. Njegovim poverje- nim komisarjem, namreč gospodu Janezu [Tavčarju], ljubljanskemu škofu in namestniku notranjeavstrijskih dežel, prav tako gospodu Volfu grofu Thurnu, deželnemu dednemu dvorniku na Kranjskem, deželnemu upravi- telju, in gospodu Lavrenciju, opatu v Stični itd., so se častitljivi stanovi poklonili dne 24. marca leta 1592.«57 Verjetno je v času do prihoda gubernatorja nad- vojvode Ernesta58 tekoče posle dednih dežel nekaj časa vodila nadvojvodinja Marija. Temu v prid govori dejstvo, da so kranjski deželni stanovi 3. decembra 1590 sestavili seznam kranjskih deželanov, ki je bil namenjen prav njej.59 Takoj po gubernatorjevem prihodu pa so se zače- li politični boji za potrditev verskih pravic iz graške in bruške verske pacifikacije. Štajerski deželni zbor je 5. februarja 1591 od gubernatorja nadvojvode Er- nesta zahteval potrditev bruškega libela. Zbor se je nato razšel brez uspeha. Nadvojvoda Ernest pa je svoje komisarje poslal tudi v Celovec in Ljubljano, vendar dogovora o poklonitvi ni dosegel. Guberna- tor in stanovi so svoje predstavnike poslali k cesarju Rudolfu II. v Prago. Pogajanja so se nadaljevala na- slednje leto; 7. februarja 1592 je bil sklican štajerski deželni zbor v Gradcu in stanovi so ponovno poslali pritožbe cesarju, ki je tokrat odločil, da do polnole- tnosti nadvojvode Ferdinanda vse ostane tako, kot je bilo za časa nadvojvode Karla II., s čimer so stanovi dosegli začasno zmago. Bruška pacifikacija tako ni bila de iure potrjena, vendar so njena določila de fac- to veljala. Po mnenju Johanna Losertha tudi cesar Rudolf II. ni mislil, da bi verske koncesije pokoj- nega Karla II. morale še naprej veljati, vendar si je zaradi obrambe pred grozečo turško nevarnostjo v notranjeavstrijskih deželah hotel zagotoviti mir. Da designiranemu deželnemu knezu nadvojvodu Ferdi- nandu s priznanjem verskih pravic protestantskim stanovom ne bi prejudiciral pogajalskih izhodišč, za svojo odločbo ni hotel izdati nobenega pisnega 56 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 235–236. 57 Valvasor, Die Ehre, X, str. 351; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 351. 58 Nadvojvoda Ernest (15. junij 1553, Dunaj–20. februar 1595, Bruselj), sin cesarja Maksimiljana II. (Die Kaiser, str. 526). 59 Popis je naslovljen: »Durchleüchtigste Erzhörzogin, gnedigi- ste Frau E. F. D. etc. sein unser gehorsame hochfleisigiste dien- ste in unterthenikheit wolberait« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 290a, šk. 432). Po oceni Andreja Nareda je seznam, ki vsebuje 9 prelatov, 25 gospodov, 71 vitezov in oprod ter 12 deželnoknežjih mest, realen spisek potencialnih udeležencev kranjskega deželnega zbora okrog leta 1590 (Nared, Seznami kranjskega, str. 324–326; Nared, Dežela – knez – stanovi, str. 47). 207 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 zagotovila.60 Do dednih poklonitev je po dveh letih sporov naposled lahko prišlo; Kranjska se je komi- sarjem gubernatorja nadvojvoda Ernesta – ljubljan- skemu škofu in notranjeavstrijskemu namestniku Janezu Tavčarju, deželnemu upravniku grofu Volfu Thurnu61 in stiškemu opatu Lavrenciju Zupanu62 – poklonila v Ljubljani 24. marca 1592.63 Obe strani sta prisegli po protestantskem prisežnem obraz- cu, pri Bogu in evangeliju, komisarji pa so morali priznati tudi izrecno pravico meščanstva do verske svobode.64 V Perizhofferjevih regestih zaključkov kranjskih deželnih zborov beremo, da je prišlo do ponovnih sporov glede vključitve verske pacifikacije v poklonitvene dokumente.65 Ernestovo gubernatorstvo je bilo kratkotrajno. Spomladi 1593 so stanovi pričakovali, da bo v Ljub- ljani osebno odprl zasedanje deželnega zbora, vendar zaradi bolezni Kranjske naposled ni obiskal,66 kmalu nato pa mu je španski kralj Filip II. po smrti Ale- ksandra Farneseja, vojvode Parme, zaupal namestni- štvo na (španskem) Nizozemskem. Zato je 23. sep- tembra 1593 štajerskemu deželnemu zboru naznanil svoj odstop ter izrekel prošnjo, da ga nasledi nadvoj- voda Maksimilijan,67 administrator službe velikega mojstra v Prusiji, mojster nemškega viteškega reda v Nemčiji in Italiji.68 Kljub nasprotovanju nadvoj- vodinje Marije so dvori varuhov notranjeavstrijskih dežel v Pragi, Münchnu in Innsbrucku Maksimi- lijana potrdili za novega gubernatorja. Slava glede Maksimilijana pravi: »Ta je še pod preostalo mladole- tnostjo pravega dednega kneza vladi teh dežel preslavno načeloval z nadvse hvalevredno skrbnostjo in prirojeno 60 Loserth, Akten Ferdinand II., 2. Band, str. XVII. 61 Grof Volf Thurn je bil po Valvasorju XIV. deželni upravnik na Kranjskem in je to službo opravljal med letoma 1587 in 1592: »XIV. Wolff / Graf von Thurn / Freyherr zu Creutz / Erb=Land=Hofmeister in crain etc. Erb=Marschall der Fuerst- lichen graffschafft Görz etc. Lands=Verwalter in Crain etc. ist / nebenst Herrn Christoph Freyherrn von Auersperg / Erb=Land=Marschalln / und Erb=Caemmerern in Crain / und der Windischen Marck / Land=Verwesern in Crain etc. im Jahr 1582. Namens einer loeblichen Landschafft in Crain / auf Augs- burg / zu damaliger reichs=Versammlung / abgeordnet worden« (Valvasor, Die Ehre, IX, str. 70). 62 Stiški opat Lavrencij Zupan (21. april 1580–26. december 1600) (Mlinarič, Stiška opatija, str. 882, glej tudi: Mikuž, Vrsta stiških opatov, str. 61–65). 63 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 243; Gruden, Zgodo- vina, str. 799–800. 64 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 243. 65 »Vorhero aber ist wegen des Erbhuldigung actui, und darundter, wegen der, in der auffgesetzten Huldigungs Notten eingeführten religions pacifikation und der Burgerschafft, ein incident strit er- regt worden, ist Endlich per resolutionem beygelegt, die Huldi- gungs Notten, …« (ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698, 1592). Povzetek poteka deželnih zborov glej: Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 235–243. 66 Prav tam, str. 249; Fabjančič, Ljubljanski sodniki, 2. zvezek, str. 264. 67 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, str. XX–XXI; Gruden, Zgodovina, str. 800. 68 Valvasor, Čast in slava, X, str. 351. milino. Njegovima komisarjema, namreč gospodu Jane- zu [Tavčarju], ljubljanskemu škofu, in gospodu Ahaciju grofu Thurnu, so se kranjski deželni stanovi poklonili na deželnem zboru dne 8. novembra 1593.«69 Dedna poklonitev Kranjske komisarjema nad- vojvode Maksimilijana70 ni potekala brez težav, saj so kranjski stanovi na pobudo deželnega upravitelja Jurija Khisla zaradi aretacije protestantskega lju- bljanskega meščana Andreja Aleksandrina,71 ki ga je po naročilu notranjeavstrijske vlade dal zapreti grof Sigmund Thurn,72 odklonili dedno poklonitev nad- vojvodovim komisarjem in zahtevali, da se Ale- ksandrina v dvanajstih dneh izpusti na svobodo.73 69 Valvasor, Die Ehre, X, str. 351; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 351. 70 Nadvojvoda Maksimilijan III. (12. oktober 1558, Dunajsko Novo mesto–2. november 1618, Dunaj) je bil sin cesarja Ma- ksimilijana II. (Die Kaiser, str. 527); bil je veliki mojster nem- škega viteškega reda, leta 1587 ga je manjšina Sejma izvolila za poljskega kralja, vendar se je naslednje leto naslovu odrekel. Med letoma 1593 in 1595 je bil gubernator notranjeavstrij- skih dežel, leta 1602 je postal regent na Tirolskem in grofijo leta 1612 prevzel kot deželni knez (AEIOU Austria-Forum, Maximilian III. der Deutschmeister. http://austriaforum. org/af/AEIOU/Maximilian_III._der_Deutschmeister%2C_ Erzherzog (21. 4. 2015)). 71 Okoliščine aretacije Andreja Aleksandrina ostajajo nepo- jasnjene. Sklepamo lahko, da je aretaciji botroval spor med nadvojvodo Ernestom in Ljubljančani. Nadvojvoda je že ju- nija 1592 od Ljubljančanov zahteval, naj za župana, mestnega sodnika in pisarja imenujejo katoličane (glej: Fabjančič, Ljub- ljanski sodniki, 2. zvezek, str. 264–265). 72 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 249. 73 Perizhofferjev regest za leto 1594 poroča tudi o dedni po- klonitvi nadvojvodu Maksimilijanu konec prejšnjega leta: »Nachdeme Erzhörzog Ernsst der Niderlandisch: und Burgun- dischen an dero statt aber Erzhörzog Maximilian das Guberna- ment diser N: O: Landen, angenomben, ist es ain fertig: 1593ten Jar zu abermälliger Erbhuldigung khamen, dependirt also dise Landtagshandlung respecto dises actu, vom 1593ten respectu der Haubtbewilligung aber, vom 1594ten Jar – Was massen aber di- ser Erbhuldigungs actus, wegen des, durch Herren Sig: Graven von Thurn, alß inhabern Veldes gehonglich angenomben: und ausser Landts verfüehrten, Volgundts aber notes votens wide- rumben restituirten Andreen Alexandrin Burgern zu Laybach, sich gespäret, …« (ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698, 1593). Odklonitev dedne poklonitve je bila za deželnoknežje ko- misarje gubernatorja nadvojvode Maksimilijana verjetno sramotna in se je dobro vtisnila v spomin tako protestant- skih kot katoliških veljakov Kranjske. Škof Hren je v svojem poročilu nadvojvodu Ferdinandu iz oktobra 1604, v katerem je plemstvu med drugim očital celo zločin razžalitve veli- čanstva, v četrti točki omenil tudi primer aretacije Andreja Aleksandrina in stanovsko odklanjanje dedne poklonitve. Po Hrenovem poročilu naj bi stanovi na pobudo takratne- ga deželnega upravitelja Jurija Khisla zavrnili poklonitev, če Aleksandrin ne bo izpuščen v dvanajstih dneh. Poleg tega je Hren navedel še stanovsko obrambo škofjeloških in blejskih protestantov (Glej: Dimitz, Urkunden, št. 234, str. 111). Tako se je oktobra 1604 dogodkov iz leta 1594 spominjal Hren: »… als sich in zeit deslandtsfürstlichen gubernaments unter der F. Dt erzherzogen Maximilian Andreen Alexandrin, burgers zu Laybach, wellichen herr Sigmundt graf von Thurn, umb dass er ein chatollischer Bergamaschk, damals aber ein böser Luteraner gewest, zu Assling aufheben und nach Spessa führen lassen, auch der B. Ht zueschicken wollen lassen, angenommen und seinetwe- gen, bis er auf freien fuess gelassen worden, den huldigungsactum 208 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Aleksandrin je izviral iz Bergama in je prestopil v protestantizem, kar je bil verjetno razlog, da ga je vlada ukazala zapreti in ga celo hotela izročiti Ri- mu.74 Vlada v Gradcu je stanovskim zahtevam napo- sled popustila in Aleksandrin je bil izpuščen, stanovi pa so dedno poklonitev opravili 8. novembra 1593.75 Slab mesec po dedni poklonitvi deželnoknežjim ko- misarjem je cesar Rudolf II. 3. decembra 1593 v Pra- gi potrdil prej ločene privilegijske listine za Kranjsko, Slovensko marko in Metliko ter Istro in Kras, s čimer je bila pridružitev omenjenih teritorijev Kranjski tudi pravno-formalno potrjena.76 Že pred poklonitvijo komisarjema nadvojvode Maksimilijana je 22. junija 1593 prišlo do bitke pri Sisku, ki je krščanski strani sicer prinesla veliko zma- zu nit kleiner verschimpfung der anwesunden k. gesandten und allerdings beschlossenermassen zugerichten apparatis in die 12 tag nach einander mit grosser verwaigerung und ungehorsamb, desen dan herr Georg Khisl als landtsverweser maister ursacher gewest, procrastinirt und sich damalen einer ainzigen person, …« (Loserth, Akten Ferdinand II., 2. Band, št. 1632, str. 383–384). 74 Dimitz navaja, da naj bi bil Andrej Aleksandrin ljubljanski župan (Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 249), medtem ko v tabelah ljubljanskih županov in sodnikov pri Vladislavu Fabjančiču nastopa le kot mestni sodnik med letoma 1591 in 1592 (Fabjančič, Ljubljanski sodniki, 2. zvezek, str. 20–21). Fabjančič je spisal tudi krajši življenjepis Andreja Aleksan- drina. Ta je izviral iz okolice Bergama in se v ljubljanskih sodnih zapisih prvič pojavi leta 1570. Po poklicu je bil trgovec s suknom. Ker je prestopil v protestantizem, je bil leta 1593 aretiran in grozilo mu je, da bo izročen rimski inkviziciji, do česar zaradi odločnega posega stanov ni prišlo. Ob začetku dela protireformacijske komisije v Ljubljani se je spreobrnil v katolištvo in umrl leta 1606 (Fabjančič, Ljubljanski sodniki, 2. zvezek, str. 258–262). Možno je tudi, da mu je bilo leta 1580 podeljeno kranjsko deželanstvo (v Schiviz von Schiviz- hoffnovem seznamu se omenja le priimek Alexandrin, glej: Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel, str. 496). 75 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 249–250. 76 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 60. V Valvasorjevi Slavi (avtor teh vrstic bi utegnil biti Francisci) beremo, da naj bi cesar kranjske privilegije potrdil šele naslednje leto na državnem zboru v Regensburgu. Citat: »Medtem ko je potekal ta državni zbor, je najspoštljiveje omenjeno cesarsko veličanstvo potrdilo hvalno pridobljene prastare privilegije vojvodine Kranj- ske in njenih inkorporiranih gospostev Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa, in sicer je to podkrepilo s krasno, povsem zlato bulo z lastno cesarsko ročno signaturo. Tako je te svoboščine podpisal tudi mainiški volilni knez kot veliki kancler v Nemčiji. To se po- prej tej vojvodini Kranjski kakor tudi obema drugima deželama, Štajerski in Koroški, nikoli ni zgodilo, tako da je tokrat bilo prvič. Potemtakem je naši domovini v toliko tudi v veselje in čast, da nas štejejo tudi med stanovitne častite nemške dežele in prišteva- jo k tistim, ki spadajo pod protekcijo in zaščito Rim. Cesarstva« (Valvasor, Čast in slava, X, str. 352). Dimitz to zavrača: »Der Kurfürst von Mainz als Erzkanzler des Reichs unterzeichnete diese urkunde, was unseren Chronisten zu der Bemerkung ve- ranlasst« (Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 250 – glej opombo št. 2). Vendar nato Slava dve strani kasneje nava- ja: »Ampak cesar Rudolphus II. kot vrhovni skrbnik nadvojvode Ferdinanda je podkrepil privilegije (posebne pravice in svobošči- ne) vojvodine Kranjske ter Slovenske marke, Metlike in Istre v Pragi dne 3. decembra. In to potrditev so podpisali Wolfgangus, mainiški nadškof, Joh. W. Reymund in J. Engelhofer« (Valvasor, Čast in slava, X, str. 354). Na podlagi obeh citatov iz Slave bi lahko sklepali, da je cesar kranjske privilegije na državnem zboru v Regensburgu leta 1594 le podelil predstavnikom de- žele. go, vendar sprožila trinajst let trajajočo tako imeno- vano »dolgo vojno« z Osmanskim imperijem. Habs- burške čete zaradi pomanjkanja vojnega materiala, provianta in neodločnosti vodstva zmage pri Sisku niso izkoristile, nakar je sultan Murat III. cesarju Ru- dolfu II. napovedal vojno. S tem se je odprlo veliko bojišče, segajoče od Jadranskega morja na zahodu prek razkosanega ogrskega kraljestva do spodnjega toka Donave. Že kmalu po vojni napovedi so osman- ske sile prevzele pobudo na hrvaškem bojišču in za- sedle Sisek. Poskus krščanskih čet, da bi leto kasneje ponovno osvojile Sisek in Petrinjo, je propadel, nato pa se je težišče vojaških operacij preselilo na Ogrsko, kjer so Turki še nadaljnji dve leti želi uspehe.77 Po izbruhu nove vojne z Osmanskim imperijem se začne zbirati vojska po notranjeavstrijskih deželah, pomoč v četah pošljejo Tirolska, Bavarska, Avstrija in Salzburg, passauski škof prispeva denarna sredstva.78 Cesar je za leto 1594 sklical državni zbor, ki je nato zasedal med 2. junijem in 19. avgustom 1594.79 Slava poroča o udeležencih državnega zbora iz notranje- avstrijskih dežel: »Tako so tudi iz Štajerske, Koroške in Kranjske tja poslali določene osebe (namreč blagorodne gospode, gospoda Sigmunda Friderika barona Herberste- ina, deželnega glavarja na Štajerskem; gospoda Franza Kevenhüllerja z Eychelberga, barona na Ostrovici itd. in gospoda Jurija Khisla, barona Fužinskega in Konjiškega, deželnega upravitelja na Kranjskem itd.) z inštrukcijo in običajnimi kredenciali rimskocesarskemu veličanstvu in celotnim državnim stanovom, zlasti pa tudi vsem volilnim knezom, da bi jim predstavili napredujočo silo dednega sovražnika in jih zaprosili za nadvse nujno pomoč za izgon takšnega navala sovražnega nasilja.«80 Na državnem zboru so dobili denarno pomoč za dobo šestih let.81 Poleg tega sta se poleti 1594 v Re- gensburgu sestala tudi šestnajstletni nadvojvoda Fer- dinand, ki je tačas še študiral v Ingolstadtu, in njegov šestindvajset let starejši bratranec, cesar Rudolf II., dejanski varuh Ferdinandovih notranjeavstrijskih dednih dežel. Cesar, ki mu je bil štajerski bratranec všeč, je Ferdinandu obljubil, da se bo lahko kma- lu vrnil in prevzel oblast v svojem dominiju. Res je Ferdinand pet mesecev pozneje dobil dovoljenje za povratek v domovino.82 Slava nastop Ferdinandove vlade v notranjeavstrijskih deželah, ki je bila sprva še provizorična, komentira z besedami: »V naslednjem 1595. letu je spet prišlo do spremembe gubernatorstva. V maju tega istega leta je namreč nadvojvodo Maksi- milijana njegov brat, cesar Rudolf, imenoval na bojni pohod proti dednemu sovražniku na Ogrskem in za vodenje tamkajšnjega generalata; medtem pa vladanje 77 Simoniti, Fanfare nasilja, str. 97–98. 78 Valvasor, Čast in slava, X, str. 352. 79 Die Reichsversammlungen 1556–1662, str. 6. 80 Valvasor, Die Ehre, X, str. 352; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 352. 81 Prav tam, str. 352. 82 Die Kaiser, str. 542. 209 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 teh notranjeavstrijskih dežel zaupal mlademu nadvoj- vodi Ferdinandu, poleg tako ali tako pripadajoče vlade in komore, skupaj z vojaškimi zadevami v Slavonsko- -hrvaški krajini (vendar s tem, da naj bi se v najpo- membnejših pravosodnih, komornih in vojaških zadevah pridobila cesarskega veličanstva premilostna resolucija), in mu dodelil tudi gospoda Ruprehta barona Eggenberga kot vrhovnega generalpolkovnika.«83 Ferdinand je iz Ingolstadta krenil na pot preko Münchna in marca 1595 prispel v Gradec, kjer so ga stanovi slavnostno sprejeli.84 Po povratku je mladi nadvojvoda sprva zavladal kot začasni vladar svojih dednih dežel, ko pa je 9. julija 1596 dopolnil osem- najsto leto starosti, je bila pot dednim poklonitvam in prevzemu dejanske oblasti prosta. V letih 1595 in 1596 so tudi združene krščanske sile dosegle več zmag nad Turki, tako so se v habsburških rokah po- novno znašle trdnjave Sisak, Petrinja in Brest, s čimer je bilo na hrvaško-slavonskem bojišču doseženo rav- notežje.85 Več zmag pa so združene avstrijske čete, kljub težkemu porazu pri Egerju 26. oktobra 1596, dosegle tudi na Ogrskem.86 Medtem so se politično-konfesionalne razmere vse bolj zaostrovale. Na Kranjskem so imeli prote- stanti iz vrst deželnih stanov 18. junija 1596 celo ločen deželni zbor in oblikovali tudi svoj odbor. Perizhofferjeva Carnioliae pragmatica navaja, da so v protestantskem deželnem odboru sedeli: deželni upravnik Nikolaj Bonomo, Ludvik Thurn, deželni upravitelj Jurij Khisl, Herbard Auersperg, Andrej Paradeiser, Ditrih Lamberg, Ludvik Sauer, Krištof Moscon, Janez Bonomo, Aleksander Paradeiser, generalni prejemnik Sigersdorf, Maks Gall, gospod Raunach, gospod Neuhaus, kranjski mestni sodnik ter predstavniki Novega mesta.87 Vprašanje ločenega protestantskega deželnega zbora na Kranjskem leta 1596 ostaja odprto, ne vemo še, ali je šlo zgolj za ne- formalno srečanje najpomembnejših protestantskih članov kranjskih deželnih stanov ali pa za dejansko shizmo kranjskega deželnega zbora na konfesionalni osnovi.88 V času gubernatorstva je kljub začetni omi- litvi razmer v številnih mestih in trgih Kranjske pro- tireformacija napredovala. Po oceni Augusta Dimit- za v tem času sicer še ni dosegla popolnega uspeha, vendar je pripravila teren za temeljito »restavracijo katolicizma«.89 83 Valvasor, Die Ehre, X, str. 352–353; primerjaj prevod: Valva- sor, Čast in slava, X, str. 352–353. 84 Die Kaiser, str. 542. 85 Simoniti, Fanfare nasilja, str. 100. 86 Dimitz, Kurzgefaste Geschichte, str. 80; Simoniti, Fanfare nasi- lja, str. 100. 87 Peritzhoff v Carnioliae Pragmaticae piše, da so 18. junija 1596 protestanti imeli svoj ločeni deželni zbor in odbor: »… unter 12. Junii haben die lutherische, und Evangelische Stände Sepa- ratim, ihre Landtäg, und ausschus gehalten, …« (ARS, AS 2, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7, § 15); glej tudi: Dimitz, Urkunden, št. 161, str. 94. 88 Glej: Kočevar, Patent nadvojvode, str. 38–39. 89 Za potek protireformacije na Kranjskem v času od smrti nad- Pri dednih poklonitvah je bila kot vedno tudi to- krat prva Štajerska, potek poklonitve in deželnega zbora v Gradcu pa je bil pomemben tudi za koroške in kranjske stanove.90 Cesar Rudolf II. je 14. oktobra za 2. december razpisal štajerski poklonitveni dežel- ni zbor ter nato 1. decembra imenoval komisarje, ki so ga zastopali pri poklonitvah.91 Štajerski deželni zbor se je naposled zbral 4. decembra 1596, cesarski svetniki so stanovom predložili kredenčna pisma in inštrukcijo. Štajerci so 10. decembra o poteku dogod- kov obvestili svoje koroške in kranjske kolege.92 Fer- dinand je na pogajanjih s štajerskimi stanovi odločno zavrnil vsakršno razpravo o verskih zadevah, dokler stanovi ne opravijo svoje dedne poklonitve.93 Ti so naposled popustili. Tako je 12. decembra 1596 prišlo do dedne poklonitve štajerskih stanov v Gradcu, ne da bi bil novi deželni knez stanovom obljubil spo- štovanje verskih pravic.94 O poteku dedne poklonitve so štajerski poverjeniki naslednji dan, 13. decembra, pisali v Celovec in Ljubljano ter poudarjali, da je Fer- dinand potrdil njihove »pravice, svoboščine in hvale- vredne običaje«.95 Dejansko pa nadvojvoda ni potrdil bruške verske pacifikacije iz leta 1578, ampak je zavr- nil njeno protestantsko razlago, po kateri naj bi bru- ški dogovor sodil med tradicionalne pravice dežele, ter sledil razlagi svojega očeta, da določila pacifika- cije ne vežejo njegovega naslednika. Za presenetljivo hitro podreditev štajerskih stanov Ferdinandovim zahtevam Robert Bireley vidi dva razloga. Prvi naj bi bil stanovsko predvidevanje, da bo Ferdinand, ki je v svojih deželah v praksi še spoštoval koncesije za pri- padnike augsburške veroizpovedi, toleranco ohranil tudi v bodoče; poleg tega obstaja možnost, da je nje- gov zastopnik v deželnem zboru stanovom naznačil, da bo čas za diskusijo o verskih vprašanjih po dedni poklonitvi. Drugi razlog naj bi bil po Bireleyjevem mnenju strah stanov pred turško nevarnostjo zaradi »dolge vojne«, pred morebitnim kmečkim uporom, ki ga je še podkrepil kmečki upor v Avstriji nad Anižo, ter nenazadnje teološki nazori trpeče pokorščine.96 Razplet dedne poklonitve na Štajerskem je bil v marsičem odločilen tudi za potek dogodkov na Ko- roškem in Kranjskem. Naslednji so se 28. januarja 1597 poklonili Korošci; to je bila zadnja koroška de- dna poklonitev, ki je potekala pri vojvodskem pre- stolu na Gosposvetskem polju, zatem so vse dedne vojvode Karla II. leta 1590 do dedne poklonitve nadvojvo- du Ferdinandu glej: Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 254–267; Dimitz, Kurzgefaste Geschichte, str. 80–81. 90 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, str. XXXIII. 91 Prav tam, str. XXXII. 92 Prav tam, št. 302, str. 221. 93 Bireley, Ferdinand II, str. 22. 94 Opis štajerske dedne poklonitve, glej: Franzl, Ferdinand II., str. 37; Bireley, Ferdinand II, str. 23–24. 95 Glej: Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, št. 303, str. 222– 223. 96 Bireley, Ferdinand II, str. 22. 210 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 poklonitve potekale v deželni hiši v Celovcu.97 Tudi tu so stanovi novemu deželnemu knezu izročili svoje verske pritožbe, vendar si je Ferdinand njihovo reše- vanje pridržal za kasnejši čas.98 Istega dne, 28. januarja 1597, ko je na Koro- škem potekala dedna poklonitev, je bavarski vojvoda Viljem V. pisal (svojemu nečaku in kasnejšemu sva- ku) nadvojvodu Ferdinandu in hvalil njegove name- re v zvezi z verskimi razmerami v notranjeavstrijskih deželah ter dodal, da bo za dosego cilja sicer potreb- no veliko truda, vendar nadvojvodo čaka bogato pla- čilo.99 Dedna poklonitev v Ljubljani Štajerski poverjeniki so 29. decembra 1596 pisali Kranjcem in jih obvestili o poteku dedne poklonitve. Ta naj bi potekala skoraj enako kot leta 1564, ko so se notranjeavstrijske dežele poklonile Ferdinandovemu očetu Karlu II. Štajerci so bili z razpletom dogodkov očitno zadovoljni in so poročali, da so nadvojvodu pred dedno poklonitvijo ponižno izročili pisanje o verskih zadevah ter da so tudi cesarski svetniki in po- slaniki stanovom zagotovili, da bodo poskrbeli, da bo cesar rešil verske pritožbe, ki so mu jih bili poslali.100 Januarja 1597, ko je Ferdinand pripotoval na Ko- roško, so se na Kranjskem začele priprave na dedno poklonitev. V stanovskem registraturnem protokolu najdemo notico, da so stanovi grofu Janezu Ambrožu Thurnu poslali prepis dokumentov, povezanih z de- dno poklonitvijo iz leta 1564, in ga prosili za odgo- vor.101 Stanovi so se na zelo izobraženega grofa Jane- za Ambroža Thurna bržkone obrnili zaradi njegovih dobrih povezav z dvorom pokojnega deželnega kneza nadvojvode Karla II. in uglednih služb, ki jih je opra- vljal tako na dvoru kot v deželi, bil je nam reč tajni svetnik, dvorni maršal,102 kranjski deželni upravitelj (1575–1580)103 in kranjski deželni glavar (1585– 1592);104 za povrh je imel še posesti na Koroškem in je verjetno poznal tudi tamkajšnjo politično klimo.105 Poleg tega je Janeza Ambroža Thurna cesar Rudolf II. imenoval za svojega deželnozborskega komisarja.106 97 Za opis dedne poklonitve na Koroškem glej: Gruden, Zgodo- vina, str. 816. 98 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 269; Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, str. XLII. 99 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, št. 310, str. 227. 100 Prav tam, št. 307, str. 224. 101 »Dem Herrn Graff Hanns Ambrosen von Thurn werden die Erb huldigungs Acta Anni 64:n abschrifftlich Communicirt, und er umb Correspondenz gebetten« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 108v). 102 Preinfalk, Grofje Thurn-Valsassina, str. 249–251. 103 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 76. 104 ARS, SI AS, 730, Gospostvo Dol, fasc. 80, Landeshauptleute in Krain. 105 Preinfalk, Grofje Thurn-Valsassina, str. 249–251. 106 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, Gewaltbrief per Erbhuldigung. V stanovskem registraturnem protokolu lahko najdemo še zapis o tem, da so se stanovi Scheyerjem zahvalili za posredovane dokumente v povezavi z de- dno poklonitvijo deželnemu knezu.107 V Ljubljano sta 21. januarja 1597 prispela prva jezuita, Mihael Poldt in Krištof Ziegelfest. Osem dni sta stanovala v škofijskem dvorcu, nato pa sta se pre- selila v nekdanji frančiškanski samostan.108 Jezuita sta se kmalu po svojem prihodu vključila v politično življenje Kranjske. Marca sta v Ljubljano prispela še dva jezuita in tako je kolegij Družbe Jezusove, ki se je od maja naslednjega leta dalje razvijal pri cerkvi sv. Jakoba ob Špitalskih mestnih vratih, kmalu postal eden od nosilcev protireformacije in katoliške obno- ve v deželi.109 Jezuitski letopis komentira konfesio- nalne razmere v deželi leta 1597: »Naš prihod in naša navzočnost v Ljubljani sta dvignila srca katoličanov, ki so ne le v mestu, marveč v vsej deželi že skoraj povsem obupali, upornost krivovercev pa se je uklonila v tolikšni meri, da so se sami čudili sebi in katoličanom, češ če se je samo v dveh letih katoliška stvar tako okrepila, bo v Ljubljani in na Kranjskem luteranstvu odklenkalo. Tudi kmetje se veselijo, da morejo spet opravljati svoje pobož- nosti z dvignjenimi križi, ne da bi se jim kdo posmeho- val in na njihova bandera pljuval ali jih obmetaval z blatom.«110 Kranjski deželni stanovi so nato 24. januarja skle- nili, da bodo Ferdinandu in njegovemu spremstvu odjezdili naproti do deželne meje: deželni glavar ba- ron Jurij Lenkovič,111 deželni upravitelj Jurij Khisl s Fužin,112 grof Ahacij Thurn (brat zgoraj omenjene- ga Janeza Ambroža Thurna in eden najbolj gorečih protestantov na Kranjskem),113 deželni maršal (baron Herbard Auersperg),114 stiški opat Lavrencij Zupan, kostanjeviški opat Tomaž Jernej,115 Nikolaj Egkh in 107 »Dankhbriefl an die von Scheyr wegen denen Communcierten Iren Fur: Dur: Erbhuldigungs Actum betreffenden Schrifften« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registraturs- protocol 10 (1594–1597), fol. 108v). 108 Fabjančič, Ljubljanski sodniki, 2. zvezek, str. 280. 109 Glej: Dolinar, Vloga in pomen, str. 9–13. 110 Historia annua, str. 23. 111 Jurij Lenkovič je bil kranjski deželni glavar med letoma 1593 in 1602 (ARS, SI AS, 730, Gospostvo Dol, fasc. 80, Landes- hauptleute in Krain). 112 Jurij Khisl je bil deželni upravitelj med letoma 1592 in 1599 (Valvasor, Die Ehre, IX, str. 76). 113 Preinfalk, Grofje Thurn-Valsassina, str. 249–251. 114 Baron Herbard Auersperg s Turjaka (Turjak, 4. oktober 1574–Ljubljana, 24. marec 1618) je bil vrhovni dedni dežel- ni komornik in vrhovni dedni deželni maršal na Kranjskem in v Slovenski marki, leta 1594 je bil tudi kranjski deželni upravitelj (Preinfalk, Auerspergi, str. 446). Bil je eden najpo- membnejših protestantskih veljakov na Kranjskem v svojem času; 13. marca 1599 se je med zasedanjem deželnega zbora zapletel v incident s katoliškim deželnim vicedomom Jože- fom pl. Rabatto, ki je Auersperga napadel s sabljo in bil nato izključen iz deželnega zbora (primerjaj dve poročili, prote- stantsko: ARS, AS 2, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7, § 52; in katoliško: Historia annua, str. 28). 115 Tomaž Jernej, kostanjeviški opat (2. maj 1593–po 10. aprilu 1597) (Mlinarič, Kostanjeviška opatija, str. 496). 211 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Jurij Andrej Katzianer.116 V registraturnem protoko- lu najdemo tudi podatek, da so stanovi o tej odločitvi pisno obvestili stiškega opata in ostale določene za nadvojvodov sprejem na koroški meji.117 Nato so stanovi grofa Janeza Ambroža Thurna prosili, naj poroča o vsebini pogajanj pred dedno po- klonitvijo na Koroškem.118 Možno je, da je bil Janez Ambrož Thurn ne le cesarski deželnozborski komi- sar, temveč tudi član koroških stanov, saj je v letih 1584 in 1585 kupil koroška urada Železno Kaplo in Kamen v Podjuni.119 Poleg tega so kranjski stanovi očitno večkrat pisali Korošcem glede tega, kaj name- ravajo pripraviti za pogostitev in počastitev deželne- ga kneza.120 Temu je sledila ponovna zahteva deželanom, ki so bili določeni, da bodo jezdili nadvojvodu naproti.121 Korošci so nato Kranjcem odgovorili, da ne namera- vajo prirejati banketa ter da bodo Kranjcem poslali dokumente svoje dedne poklonitve.122 Koroški odgo- vor glede banketa je nekoliko nenavaden. Morda je bila z banketom mišljena posebna slavnostna pojedi- na v Celovcu, do katere res ni prišlo, po drugi strani pa vemo, da sta koroški dedni poklonitvi na Gospo- svetskem polju 28. januarja 1597 sledila Te deum in obed pri Gospe sveti.123 Verjetno so se priprave na dedno poklonitev na Kranjskem nekoliko zavlekle, saj so stanovi grofa Janeza Ambroža Thurna še januarja prosili, naj pri deželnem knezu doseže, da bo Celovec zapustil en dan kasneje.124 Grof Janez Ambrož Thurn je nato stanovom poslal svoje mnenje o tem, kako naj bi po- 116 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270. 117 »An herrn Abbte zu Sittich per Iren Für D: entgegenritt. Insimili an die andere herrn und Landleut so darfur deputiert werden« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registraturs- protocol 10 (1594–1597), fol. 109r). 118 »Herr Hanns Ambros G: von Thurn, wiert umb Communici- rung denen zu Clagenfurt vudter wehrender Erbhuldigung für- gelassnen Handlung zu dieser E. Er: Landschafft nachrichtung gebetten« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 109r). 119 Janez Ambrož Thurn je nato leta 1601 od nadvojvode Ferdi- nanda kupil še gospostvo Pliberk na Koroškem in gospostvo Radovljica na Kranjskem (Preinfalk, Grofje Thurn-Valsassi- na, str. 250). 120 »An die von Khärndten nochmals umb bericht, was sy wegen hal- tung der Fur: Malzeit, und verehrung zuthuen gesinnet« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursproto- col 10 (1594–1597), fol. 109v). 121 »Erforderung etlicher Herrn und Landtleüt zu Iren Fur: Dur: entgegenritt« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 109v). 122 »Die von Khärndten beantworten, das sy von kheinem Pankhet; des sy Irer Fur: Dur: zuhalten gesinnet, wißen: die Erbhuldigungs schrifften aber ehist herein Communicieren wollen« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 109v). 123 Gruden, Zgodovina, str. 816. 124 »Ersuechschreiben an Herrn Hanns Ambrosen v. Thurn: bey Irer Fur: Dur: zu intercediren, damit dero Aufbruch von Clagenfurt umb einen Tag spötter beschehe« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 109v). tekala pričakanje deželnega kneza in dedna pokloni- tev.125 Potem pa se je njegov brat, grof Ahacij Thurn, stanovom pisno opravičil, da zaradi slabosti ne bo mogel jezditi nadvojvodu naproti.126 Slabost Ahacija Thurna je bila verjetno le kratkotrajna, saj se je nato 10. februarja energično udeležil razprave v deželnem zboru. Poleg Thurna se je za odsotnost na bližajoči se dedni poklonitvi opravičil tudi Janez Jakob Edling127 in kot razlog navedel službene obveznosti pri (notra- njeavstrijski) vladi (v Gradcu).128 Nato registraturni protokol poroča, da so stano- vi grofu Ahaciju Thurnu v korekturo poslali koncept dedne poklonitve.129 Na podlagi te notice lahko skle- pamo, da je bil med ključnimi političnimi osebnost- mi dežele. V začetku februarja so se stanovi odločili, da bo banket v deželni hiši. Kot dokazuje notica v registra- turnem protokolu, je na temo pogostitve med deže- lani in stanovskimi organi potekala korespondenca, saj protokol poroča, da so stanovi v zvezi s tem dobili več poslanic in odgovorov.130 Ferdinandov prihod v Ljubljano Ferdinand je s svojim spremstvom naposled pri- spel v Ljubljano v začetku februarja, točni datum nje- govega prihoda bi utegnil biti sobota, 8. februar.131 Ferdinandovo ožje spremstvo so sestavljali: njegova mati nadvojvodinja Marija, mlajša brata nadvojvo- da Maksimilijan Ernest (1583–1616) in Leopold (1586–1632)132 ter sestre nadvojvodinje Gregorija Maksimilijana (1581–1597) in Margareta (1584– 1611), medtem ko je nadvojvodinja Eleonora (1582– 1620), ki je tudi bila del spremstva, na Koroškem 125 »Herr Hanns Ambros von Thurn bericht wie der entgegenritt Irer Fur: Dur: und die Erbhuldigung anzustellen wäre« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 109v). 126 »Herr Ahaz zvon Thurn endtschuldigt sich, das er zum Für- stlichen entgegenritt, schwaheit halber: nicht erscheinen müge« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registraturs- protocol 10 (1594–1597), fol. 110r). 127 Janez Jakob Edling je bil kranjski deželni upravitelj med le- toma 1599 in 1611 (Valvasor, Die Ehre, IX, str. 76). 128 »Herrn Hanns Jacoben von Edlings entschuldigung, das er zu der Landsfürstlichen Erbhuldigung seines Regierungs dinsts hal- ber nicht erscheinen möge etc.« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 110r). 129 »Dem Herrn Achazien G: von Thurn wirt das Concept wegen angeunder Erbhuldigung Communicirt, und zur Correctur uber- schikht« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Re- gistratursprotocol 10 (1594–1597), fol. 111r). 130 »Etliche Mißiuen und Andtworten darauff, das Fürstliche Pan- khet, so alhie im Landhaus gehalten worden, betreffend« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 9–11, šk. 857, Registratursproto- col 10 (1594–1597), fol. 111v). 131 Podatek, da je nadvojvoda Ferdinand v Ljubljano prispel 8. februarja, je mogoče najti le pri Fabjančiču (Ljubljanski so- dniki, 2. zvezek, str. 280), Valvasor (Čast in slava, X, str. 353), Dimitz (Geschichte Krains, III. Theil, str. 269–270) in Gruden (Zgodovina, str. 816) o tem ne poročajo. 132 Bireley, Ferdinand II, str. 23. 212 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 zbolela za noricami in ostala tam.133 Poleg nadvojvod in nadvojvodinj so bili v spremstvu tudi cesarski ko- misarji: koroški deželni glavar grof Janez Ortenburg, »gospod Hagen« in cesarski dvorni svetnik doktor Michael Eheheimb (Eham)134 ter deželnoknežja ko- misarja, bavarski knežji svetnik in kancler v mestu Landshut Johann Dornsperger in svetnik dvorne ko- more Herman Attems. Po pričevanju Slave so visoki gostje ob prihodu najprej obiskali vse ljubljanske cer- kve.135 Dimitz navaja, da se je nadvojvoda nastanil v škofijskem dvorcu, kjer je prenočeval in kjer je nato potekala tudi dedna poklonitev.136 Slava sicer izrec- no ne poroča, da bi deželni knez prenočil v škofijski palači,137 vendar temu v prid govorita dve dejstvi, na- mreč da je tam 13. februarja potekala dedna poklo- nitev in da je nato 18. februarja tam Markvard Egkh priredil viteške igre.138 133 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353; Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270. 134 Drugi viri ga imenujejo tudi Michael Oeham ali Michael Ehem. 135 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 136 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271. 137 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 138 Prav tam, str. 354. 139 Valvasorjeva veduta prikazuje Ljubljano konec sedemdesetih let 17. stoletja. Podoba kranjske prestolnice se od leta 1597, ko je sem prispel nadvojvoda Ferdinand, da bi sprejel ded- no poklonitev kranjskih stanov, do druge polovice 17. sto- letja ni bistveno spremenila. V osemdesetih letih, ki so pre- tekla od poklonitve leta 1597, je mesto sicer pridobilo nekaj novosti, kot so nova jezuitska cerkev in kolegi, kapucinski samostan in dozidava škofijskega dvorca, vendar so korenite arhitekturne spremembe Ljubljano doletele šele v času baro- Odprtje deželnega zbora (ponedeljek, 10. februar) Kranjski deželni zbor je začel zasedati 10. fe- bruarja ob 8. uri v deželni hiši.140 Po pričevanju de- želnozborskega protokola so se na poklonitvenem zboru »in grossen anzall« zbrali kranjski deželni sta- novi, vendar njihovega točnega števila ne poznamo, saj protokol ne vsebuje prezenčne liste.141 Sklepamo lahko le, da se je poklonitvenega deželnega zbora, kot je bilo običajno ob takšnih slovesnostih, še zla- sti če je v Ljubljano prišel tudi deželni knez osebno, udeležilo večje število deželanov, kot se jih je zbra- lo na običajnih deželnih zborih. Po oceni Matevža Koširja se je kranjskih deželnih zborov v drugi polo- vici 16. stoletja v povprečju udeleževalo po petdeset deželanov (medtem ko je znan podatek, da se jih je dedne poklonitve leta 1652 udeležilo 110).142 Kljub temu da število udeležencev poklonitvenega dežel- nega zbora leta 1597 ni znano, pa na podlagi popisa kranjskih deželanov, ki je po ukazu nadvojvodinje Marije nastal decembra 1590, poznamo točno šte- vilo oseb, ki so bile v tem času upravičene do ude- ležbe na kranjskem deželnem zboru. Seznam, ki je po oceni Andreja Nareda realen spisek potencialnih udeležencev kranjskega deželnega zbora okrog leta kizacije na prelomu 17. in 18. stoletja (Valvasor, Topographia, št. 127). 140 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 261r. 141 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 261r. 142 Košir, Stanovska uprava, str. 27. Valvasorjeva veduta Ljubljane iz sedemdesetih let 17. stoletja (Valvasor, Topographia Ducatus Carniolae modernae, št. 127).139 213 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 1590,143 je torej nastal sedem let pred dedno poklo- nitvijo, vendar lahko sklepamo, da se število članov stanov v sedmih letih od nastanka seznama do dedne poklonitve ni bistveno spremenilo. Kranjske stanove je potemtakem sestavljalo 117 deželanov, od tega 9 prelatov v prvi kuriji,144 25 gospodov v drugi kuriji,145 143 Nared, Seznami kranjskega plemstva, str. 325–326. 144 Prelati: »Herr Bischoue zu Laybach; Von dem Capitel des Khei- serlichen Thumbstiffts zu Laybach. Herr Dechand; Sebastian Samuien und Herr Hanns Stamez Capitelsschafer; Herr Abbte zu Sittich; Herr Land Commenthur; Herr Abbte zu unser frau- en Prun bei Landstraß; Herr Prior zu Pletriach; Herr Prior zu Franz; Herr Polydor Probst zu Ruedolphswerdt« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 290a, šk. 432, Verzaichnus der Herren vnd Landleüth von allen vier Stenden des Fürsstenthumbs Crain so zu Einem Landtag fürnemlich zuerfordern, fol. 963). 145 Gospodje: »Herr Hanns Ambroß Graue und Freyherr von Thurn und zum Creüz etc. Landshaubtmann in Crain; Herr Wolf Graf und Freyherr von Thurn etc. Landsverwalter alda; Herr Christoph freyherr zu Aursperg etc. Landsverweser; Herr Achaz Graf und Freyherr von Thurn etc.; Herr Andre von Auer- sperg Herr zu Schönnberg ob: ErbLandMarschalch in Crain etc. und obrister in Crabaten; Herr Ludwig graf und Freyherr von 71 vitezov in oprod v tretji kuriji146 ter predstavniki 12 deželnoknežjih mest v četrti kuriji.147 Protokol poroča, da so zasedanje v imenu cesarja in knezov soskrbnikov odprli cesarski in deželno- knežji komisarji: grof Janez Ambrož Thurn, grof Ja- Thurn etc.; Herr Wolf Engelbrecht Freyherr zu Auersperg etc. Vß- cokhen haubtmann. etc.; Herr Hanns Jacob von Lamberg freyherr zum Stain und Guettenberg. etc.; Herr Hanns Khobenzl freyherr etc. und Ritter; Herr Hanns Khisl freyherr etc. und Ritter; Herr Georg Khisl freyherr etc.; Herr Wolf von Schnizenbaum freyherr etc.; Herr Lorenz freyherr zu Egg etc.; Herr Niclaß, Wolf und Georg freyherr zu Egg etc. gebrüeder.; Herr Volkhard Freiherr zu Egkh; Herr Hanns Wilhelbm von Schnizenbaum freyherr etc.; Herr Hanns von Lamberg Herr zum Saunstain etc.; Herr Die- trich von Lamberg herr zum Saunstain; Herr Wolf Englbrecht und Wilhelbm von Auersperg Herr zu Schoünberg etc. gebrüeder; Herr Georg Lenkhouitsch freyherr etc.; Herr Joseph von Lamberg freyherr zu Orttnegg und Ottenstain etc.« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 290a, šk. 432, Verzaichnus der Herren vnd Lan- dleüth von allen vier Stenden des Fürsstenthumbs Crain so zu Einem Landtag fürnemlich zuerfordern, fol. 964–966). 146 Vitezi in oprode: »Franz Christoph Gall zum Ruedolphs- egg und Weixelbach.; Adam Rauber zum Weinegg und Kreid- perg; Philipp und Joseph von Sigersdorf zu Großwinklern und Schrattenthurn etc. gebrüeder.; Niclaß Bonnhom zum Wolfsbüchl und Manspurg; Andre und Lorenz Paradeiser zu Neuhaus und Gradisch; Fridrich von Wernegg zum Willingrain; Franz Gall zum Gallnstain und Lueg; Maximilian Gall zum Ruedolphsegg und Mareitsch; Christoph von Obritschan zu Altenburg; Hanns Georg und Wilhelm von Lamberg zum Rottenbühl und Habach; Erasm und Hanns von Scheyer zur Ainod und Stegberg; Wilhelm und Franz von Hochenwart zu Gerlachstain; Wolf von Neuhaus zu Neukhofl; Georg Barbo zum Guettenegg und Waxenstain; Ge- org von Rain zum Starmall; Jacob Cosmus und Hanns die Galln zum Grafenweeg, gebrueder; Jobst Jacob von Gallenberg zum Galenstain; Hanns Ludwig Saur zu Trefen; Hanns von Wernegg zu Freyhof; Wolf von Wernegg zu Arch; Leopold Raimschüßl zum Willdenegg; Jacob von Purkhstall zu Purkstal; Franz und Con- stantin Wagen zum Wagensperg; Hainrich von Edling; Andre und Philipp von Raunach zu Raunach gebrüeder; Georg Andre Kazianer zu Figaun; Jobst und Christoph Mordachs zum Grobn gebrüeder; Daniel Gall zu S. Georgenperg; Andre Apfaltrer zu Ray und Slatenegg; Andre Apfaltrer zu Ray und Kreussenbach; Caspar Apfaltrer zu Ray und Grienhof; Michael Semenitch zu Siemitsch; Anthoni von Sigersdorf zum Preißegg; Hanns Rasp zu Osterberg; Georg Rasp zu Altenlakh; Erasm Borsch zum Reüttenstain; Georg Ainkhürn und Christopf sein bruder Ain- khürn zum Schönnkhenthurn und Hosperg gebrüeder; Ludwig Gall von S: Georgenperg; Michael und Christoph Zetschkher zum Gritsch; Andre, Mert, Christoph und Wilhelm Galln zum Rue- dolphsegg gebrueder; Andre Gushitsch zum Erkherstain; Stephan Gu shitsch zu Poganiz; Melhior von Oberburg zu Raidelsegkh; Hanns Barbo zum Guettenegg; Bernhardin und Balthasar Bar- bo zum Waxenstain gebrüeder; Sigmund und Franz Christoph Schwaben von Liechtenberg zum Tuffstain gebrüeder; Wolf En- gelbrecht Schrankhler zu Aich; Simon Zuetkouitsch zu Jablaniz; Inocent und Marx Anthoni Muschkhon zum Thurnamhart; Le- onhard Merheritsch; Esaias Strasser; Joseph und Andrian Mau- ritschen gebrüeder; Hanns Balthasar Schaurer« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 290a, šk. 432, Verzaichnus der Herren vnd Landleüth von allen vier Stenden des Fürsstenthumbs Crain so zu Einem Landtag fürnemlich zuerfordern, fol. 966–970). 147 Deželnoknežja mesta in trgi: »Haubtstatt Laybach; Statt Crain burg; Statt Stain; Statt Ruedolphswördt; Statt Motling; Statt Gurkfeld; Statt Tscherneml; Statt Weichselberg; Statt Radmansdorf; Statt Gotschee; Statt Landstraß; Markht Laaß« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 290a, šk. 432, Verzaichnus der Herren vnd Landleüth von allen vier Stenden des Fürsstent- humbs Crain so zu Einem Landtag fürnemlich zuerfordern, fol. 971). Anonimni avtor: Cesar Ferdinand II. (NMS, Grafični kabinet, inv. št. G-596, foto: Tomaž Lauko). 214 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 nez Ortenburg, Michael Eham, Johann Dornsperger in Herman Attems (dva od imenovanih cesarskih komisarjev, krški škof Krištof Andrej Spaur in Leo- nard Harrach, se dedne poklonitve zaradi bolezni nista udeležila). Doktor obojega prava in cesarski državni dvorni svetnik Michael Eham je nato stano- vom prebral cesarsko »kredenčno pismo« (s čimer je gotovo mišljeno pooblastilo za dedno poklonitev) in cesarsko inštrukcijo.148 V kredenčnem pismu ali pooblastilu za dedno po- klonitev (Gewaltbrief per Erbhuldigung),149 ki je bilo izdano v Pragi 6. novembra 1596, cesar Rudolf II. kranjskim stanovom nadvojvoda Ferdinanda opisuje kot njihovega naravnega, dednega gospoda in dežel- nega kneza ter za svoje komisarje imenuje: krškega škofa Krištofa Andreja Spaurja, višjega dednega ko- njušnika (obrist Erbstallmaister) v Avstriji nad Anižo, kneza Leonarda Harracha (ta komisarja sta bila za- radi bolezni odsotna), cesarskega svetnika in dednega dvornega mojstra (Erblandhofmaister) na Kranjskem in v Slovenski marki Janeza Ambroža grofa Thurna, dednega maršala poknežene grofije Goriške, grofa Hansa Ortenburškega, deželnega glavarja na Koro- škem Hansa barona Hayma Reichenstaina (ta se v popisu komisarjev v deželnozborskem protokolu ne omenja)150 ter doktorja obojega prava in cesarskega državnega svetnika Michaela Ehama.151 V cesarski inštrukciji (Khaiserliche Instruction)152 Rudolf II. še enkrat poimensko našteje svoje komi- sarje ter nato povzame dogajanje zadnjih let – od smrti nadvojvode Karla II., ki je cesarja skupaj s še nekaterimi drugimi sorodniki imenoval za skrbnika dežel njegovega mladoletnega naslednika Ferdinan- da. Ker je ta dosegel polnoletnost, se je sedaj cesar skupaj s soskrbniki odločil, da stanovom naroči, naj Ferdinanda »… spoznajo, spoštujejo in imajo za svojega nedvomnega dednega gospoda in deželnega kneza [ter] naj mu tudi takoj nujno in pokorno dajo in opravijo de- dno poklonitev in vso lastno dolžno, povsem dobrosrčno poslušnost«.153 Cesar v svoji inštrukciji kranjske stanove še po- ziva k poslušnosti in jim veleva, naj novemu dežel- 148 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 261r, 261v. 149 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 2, Gewaltbrief per Erbhuldigung. 150 Glej seznam cesarskih in deželnoknežjih deželnozborskih komisarjev: ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtags- protocol No. 7, fol. 261v. 151 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 2, Gewaltbrief per Erbhuldigung. 152 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, No. 3, Abschrifft Khaiserlicher Instruction. 153 »… für Iren unwidersprechlichen Erbherrn und Landsfürsten er- khennen, ehren und halten, Ime auch die Erbhuldigung, und alle schuldige gehorsamb ganz guett herzigelich zueraigen, als bald unwaiger: und gehorsamlich erstatten unnd laissten« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, No. 3, Abschrifft Khaiserlicher Instruction, fol. 6). nemu knezu podajo dedno poklonitev ter naj ničesar ne prejudicirajo. Cesarsko inštrukcijo se je stanovom prebralo ob 9. uri dopoldne, torej uro po odprtju de- želnega zbora.154 Nato je zbor obravnaval še odstopno izjavo in razrešitev nekdanjega gubernatorja, nadvojvoda Ma- ksimilijana Avstrijskega (z dne 27. novembra 1596) ter od komisarjev sprejel prepise teh dokumentov.155 Dopoldanska seja se je nato končala z zahvalo de- želnega maršala barona Herbarda Auersperga ko- misarjem, začetek popoldanskega zasedanja pa je bil določen za drugo uro.156 Poleg kredenčnega pisma oziroma pooblastila in inštrukcije, ki ju omenja protokol, je med dežel- nozborskimi obravnavami mogoče najti še en so- roden dokument, namreč razpis dedne poklonitve (Erbhuldigungsaußschreibung),157 ki tudi nosi isti datum, tj. 6. november 1596 (Praga). Dokument je za razliko od pooblastila in inštrukcije na Kranjsko dospel že prej, saj ima obliko javnega razglasa. Ce- sar v njem povzame čas od smrti nadvojvoda Karla II. do polnoletnosti nadvojvoda Ferdinanda in pou- darja, da so stanovi sedaj, ob koncu gubernatorstev, nadvojvodu Ferdinandu dolžni dedno poklonitev, ter med drugim zapiše: »In nato vam vsem in vsakomur z vso resnostjo milostno svetujemo, da se vi iz vrst pre- latov, gospodov in viteštva sami osebno, vi meščani in tržani pa po svojih odposlancih, s polnomočnim poobla- stilom zberete na omenjenem deželnem zboru; na vsak način (razen če Bog ne da) se udeležite zgoraj omenje- ne dedne poklonitve v Ljubljani na določeni deseti dan februarja.«158 Na hrbtni strani dokumenta je napis: »Unter viertl«, kar pomeni, da je bil dokument poslan na Dolenjsko v spodnjo četrt. Razpis poklonitvenega deželnega zbora so v Ljubljani verjetno večkrat pre- pisali in kopije razposlali po vsej deželi. Za razliko 154 »Den 10 Tag Februarii 9 Vormittags am Landhaus verlesen wor- den« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Land- tagsabhandlungen, No. 3, Abschrifft Khaiserlicher Instruction). 155 Dokument je hranjen v zbirki deželnozborskih obravnav: ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 10, Collationierte gefertigte Abschrifft, der ledig Zellung derer irer Fur: Dur: Erzherzogen Maximilia- no zu Össterreich etc. als Gubernatori, durch dise drey Lande und derselben angeranhte Herrschafften, gelaisten Huldigung und glübde. Datiert zu Wienn, den 27 Tag Nouembris 96 Jars. 156 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 261r–261v. 157 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 5, Erbhuldigungsaußschreibung. 158 Prosti prevod besedila: »Und empfelchen Euch darauf Allen und Yeden, mit ganzen ernst gnedigist, daß Ir die von Prala- ten, Herren und Ritterschafft in aignen Personen; und Ir die von Stetten und Märckhten durch Eure Abgesantte, mit volmechtigen Gewalltt […?] hinder sich bringen auf den gemelten Landtag, den (ausser Gottes gewalt) unfailbarlich dahin auf Laibach er- scheinet abberuerte Erbhuldigung auf angedeuten z[ehen]den tag February, allso zuthuen: …« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, 1597, No. 5, Erbhuldi- gungsaußschreibung). 215 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 od pooblastila in inštrukcije, ki so ju stanovom na prvi seji deželnega zbora predstavili cesarski komi- sarji, razpis daje vtis, da naj bi bil javno prebran vsem prebivalcem dežele.159 Glede dopoldanskega dogajanja v »Lontovžu« Slava poroča, da so cesarski komisarji »grof Orten- burški«, »gospod pl. Hagen« (ta se v protokolu ne omenja) in Michael »Oeham« (mišljen je Eham) zboru podali »deželnoknežjo propozicijo«,160 kar ne drži, saj je propozicijo deželnemu zboru 14. februar- ja nadvojvoda predstavil sam. Dimitz navaja, da je nadvojvoda Ferdinand hotel osebno odpreti kranjski deželni zbor, o čemer Slava ne poroča.161 Ob dveh popoldne se je razprava v deželnem zbo- ru nadaljevala, zbrani deželani so še enkrat poslušali cesarsko inštrukcijo in odločili, da ni treba ponovno brati drugih dveh dokumentov (pooblastila in Ma- ksimilijanove razrešitve).162 Deželni glavar Jurij Len- kovič je predlagal, naj se poleg zahvale cesarju pisno odgovori tudi nekdanjemu gubernatorju, nadvojvodu Maksimilijanu. Drugi je govoril Ahacij Thurn, ki se je v tej zadevi strinjal z deželnim glavarjem ter nato dodal, da je treba, še preden stanovi opravijo dedno poklonitev, deželnemu knezu pisno sporočiti, naj se stanove pusti v njihovi izpovedani in priznani augs- burški veroizpovedi.163 Stiški opat Lavrencij Zupan je delil mnenje z de- želnim glavarjem Lenkovičem, grof Ludvik Thurn se je strinjal z Ahacijem Thurnom, kostanjeviški opat Tomaž Jernej se je strinjal z Lenkovičem. Dežel- ni upravnik Nikolaj Bonomo164 je predlagal, naj se mnenje Ahacija Thurna zapiše in da prebrati vsem. Vsi so se strinjali, da se to zapiše in prebere, nato pa naj vsak doda še svoje popravke.165 Deželni upravitelj Juri Khisl ni imel nič proti ta- kojšnji dedni poklonitvi in je predlagal, da se grava- mina in druge pritožbe deželnemu knezu vroči po poklonitvi. Polidor Montagnana je zagovarjal mnenje deželnega glavarja Lenkoviča, Rupreht Herberstein pa je poudarjal, da ne gre zavračati dedne poklonitve, temveč naj se pritožbe izroči deželnoknežjim komi- sarjem.166 Ljubljanski stolni dekan Tomaž Hren je pritrdil mnenju deželnega upravitelja Jurija Khisla, da dedne 159 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 5, Erbhuldigungsaußschreibung. 160 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 161 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270; Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 162 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262r. 163 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262r. 164 Nikolaj Bonomo je bil deželni upravnik med letoma 1595 in 1598; glej: Valvasor, Die Ehre, IX, str. 71. 165 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262r. 166 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262v. poklonitve ne gre odklanjati ter da naj se z vsemi pri- tožbami počaka na čas po njej.167 Nikolaj Egkh in Janez Bonomo sta pritrdila mne- nju Ahacija Thurna, komtur pri sv. Petru pa deželne- mu glavarju Lenkoviču.168 Navzoči so bili še: Krištof Moscon, »gospod« Gotscheer, »gospod« Paradeiser, »gospod« Raumschissl, »gospod« Rainer, »gospod« Still[…?], »gospod« Katzianer ter predstavniki mest Ljubljana, Novo mesto, Metlika, Krško in Kočevje.169 Stanovi so naposled sklenili, da ne bodo naspro- tovali dedni poklonitvi, temveč jo bodo sprejeli, in čeprav imajo pritožbe, jih bodo predložili šele po de- dni poklonitvi, ter določili, da dopis o tem komisar- jem izročijo naslednji dan med 8. in 9. uro dopoldne (stanovski dopis v fondu deželnih stanov ni ohranjen, pač pa je ohranjen odgovor komisarjev).170 Kot pri- sotne protokol navaja: grofa Ahacija Thurna, stiškega opata (Lavrencija Zupana), deželnega upravitelja Ju- rija Khisla, deželnega upravnika Nikolaja Bonoma, grofa Ludwiga, Janeza Bonoma, Franca Galla, dežel- nega glavarja ( Jurija Lenkoviča), Ludvika Sauerja in kostanjeviškega opata Tomaža Jerneja.171 Nato protokol pravi, da so prisotni po odhodu duhovščine prebrali pisanje, v katerem je vključen verski protest augsburške veroizpovedi, in iz besedila izpustili besedo »assekuration« ter sklenili, da bo to pisanje deželnemu knezu izročeno pred samo poklo- nitvijo.172 Stanovi so torej naslednji dan komisarje obvestili, da so pripravljeni podati dedno poklonitev, deželni zbor pa je z zasedanjem nadaljeval po po- klonitvi, tj. 14. februarja, ko je nadvojvoda Ferdinand zboru osebno podal propozicijo.173 Kljub temu da deželnozborski protokol ne poroča 167 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262v. 168 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262v. 169 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262v. 170 Glej odgovor komisarjev z dne 12. februarja v deželnozbor- skih obravnavah: ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, 1597, No. 5, Von den Kaiser: unnd Fürstlichen Herrn Commissarien Einer Er: Lanndtschafft in Crain zuubergeben. Den 12. Feb: 97: Jars. uberandtwortet. 171 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 263r. 172 Ta citat je zelo pomemben, saj daje posredno slutiti, da je med stanom katoliške duhovščine in ostalimi deželani augsburške veroizpovedi prišlo do spora glede vprašanja verskih konce- sij za protestante, sam spor se v protokolu sicer ne omenja. »Volgend und nach abtrettung der geistlichen, ist auch dise, auf Ir Fur: Dur: gestelte schrifft, darinen die religions protestation der Augspurgischen Confession, expresste vermeldt, verlesen, und mit außlassung des warts assikuration[?] apsuotiert[?] worden. Sol- che schrifft solle vor der Erbhuldigung uberreicht worden« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 263r). 173 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 9, Doctor Wolfgangen Jöchlingers: Für- stlichen gehaimen Raths und Hof vier Canzlers Rod: bey Ir Fhr: Dhr: Herrn Herrn Ferdinanden Erzherzogen zu ossterreich er- sten Landtag in Crain: gehalten den 14. february Anno 1597ten; glej tudi: Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 216 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 o morebitnem sporu med katoliškimi prelati in de- želani augsburške veroizpovedi, iz drugih virov izve- mo, da je do spora prišlo. Ljubljanski stolni dekan in kasnejši škof Tomaž Hren si je namreč zabeležil, da so na popoldanskem zasedanju deželnega zbora člani duhovniškega stanu nasprotovali verskim koncesi- jam za augsburško veroizpoved in da je Ahacij Thurn proti Hrenu ostro nastopil: »10. februarja 1597 je bila prek cesarskih poslancev, gospoda grofa Ortenburga, go- spoda Hayma in gospoda Ehama,174 v deželni hiši po- dana propozicija, da se v imenu svetega cesarskega veli- čanstva presvetlega kneza Ferdinanda javno postavi za vojvodo dežele in vojvodine. Po kosilu smo [udeleženci zbora] razpravljali; duhovniki in prelati smo poudarili probleme glede vere in glede tega, da bi dopustili izva- janje augsburške veroizpovedi. Ahacij (grof Thurn) je divje govoril proti meni.«175 Zanimivo je, da deželnozborski protokol o besed- nem dvoboju ne poroča, čeprav stavek »nach abtret- tung der geistlichen« daje slutiti, da je med člani stanov prišlo do trenj na konfesionalni podlagi. Poročilo o prepiru najdemo tudi v Slavi, ki pravi, da je deželni zbor popoldne razpravljal o pravici izvajanja bogo- služja po augsburški veroizpovedi, nakar je prišlo do ostrih sporov. Glavni spor naj bi se vnel med Aha- cijem Thurnom in ljubljanskim stolnim dekanom Tomažem Hrenom. Po navedbah Slave je bil Thurn tisti, ki je ostreje govoril: »Pri tem je Ahacij Thurn prav burno govoril zoper Tomaža Hrena, takratnega dekana v Ljubljani.«176 Verjetno je tudi Slavinemu poročilu kot vir služi- la zgoraj navedena Hrenova notica. Le ugibamo lah- ko, zakaj spor ni bil zapisan v protokol, kjer najdemo samo zabeležko, da se je stolni dekan (Hren) strinjal z mnenjem deželnega upravnika Jurija Khisla ter da so prelati zapustili zasedanje.177 Hrenovi notici lahko verjamemo, saj je vzajemna nenaklonjenost med njim in grofom Thurnom botrovala tudi bodo- čim sporom. Tako sta se 9. februarja 1599 ponov- no zapletla v konflikt, tokrat precedenčne narave.178 Tomaž Hren se je v deželnem zboru sicer pojavljal že od leta 1595 dalje, vendar je ob dedni poklonitvi 174 Radics je transkribiral: »Chan (Cham?)« (Radics, Reforma- tions-Geschichte, str. 74), vendar na podlagi drugih virov izvemo, da gre za dr. Michaela Ehama (glej: Loserth, Acten Ferdinand II., 1. Band, str. XXXIII). 175 Prosti prevod besedila: »1597, Febr. 10. Propositio per Caesa- reanos Commissarios facta est in Palatio provincialium D. Co- mitem ab Ortenburg, D. ab Haym, et D. Michaelem Eham in qua nomine S. C. Maj. et Principum Sereniss. Ferd. dux pro- vinciae et Ducatus proponit. A Prandio in Consilio disputatum fuit; gravamina religionis, sive admissionis Exercitii Augustanae confessionis per nos Spirituales et Praelatos expuncta. Achazius (Comes a Thurn) in me debac[c]habatur« (Radics, Reforma- tions-Geschichte, str. 74). 176 Valvasor, Die Ehre, X, str. 353; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 177 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 262v, 263r. 178 ARS, AS 2, DSK, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7, § 47. prvič energično in odločilno posegel v politično živ- ljenje svoje dežele.179 Dimitz v svojem opisu zasedanja navaja, da je grof Ahacij Thurn, ki je bil tudi sicer glasnik kranjskih protestantov, zagovarjal stališče, naj se verske pritož- be prinese na plano pred dedno poklonitvijo, da bi tako dobili zagotovilo za ogrožene verske svoboščine. Proti Thurnovemu predlogu naj bi nastopil Tomaž Hren, ki je po Dimitzevih navedbah s svojim mne- njem prodrl, saj je deželni zbor sklenil, da se verske pritožbe rešuje po dedni poklonitvi.180 Dimitz dalje ocenjuje, da je bodoči škof in vodja protireformacij- ske komisije na Kranjskem s tem izbojeval svojo prvo zmago z dolgoročnimi posledicami, kajti, tako Di- mitz, četudi bi bili stanovi po odstopu duhovščine od tega predloga sklenili, da prošnjo v zadevi verske svobode, ki je bila že pripravljena, še pred dedno po- klonitvijo izročijo nadvojvodu, ta prošnja ne bi bila več v imenu deželnega zbora, temveč le še v imenu protestantskih deželanov. S tem je bila demonstracija že ublažena.181 Ta sklep ne drži povsem, kajti deželni zbor se je odločil, da dedne poklonitve nadvojvodu ne bo pogojeval s svojimi verskimi pravicami, hkra- ti pa so se deželani augsburške veroizpovedi odločili pričakovanja, da bodo smeli ostati v svoji veri, strniti v spomenici ter jo še pred poklonitvijo predati dežel- nemu knezu, do česar je tudi prišlo. Naslednji dan, 11. februarja, med 8. in 9. uro do- poldne so stanovi komisarje pisno obvestili, da so pripravljeni podati dedno poklonitev, vendar se ta dokument, ki je bil sestavljen na popoldanski seji 10. februarja v deželnozborskih obravnavah, ni ohranil niti v konceptu,182 je pa v zbirki ohranjen odgovor komisarjev na stanovski pristanek. Ta dokument je datiran z 12. februarjem 1597; komisarji v njem od- govarjajo na izjavo stanov, da so pripravljeni opra- viti dedno poklonitev, in izražajo zadovoljstvo s to odločitvijo. Istega dne kot odgovor komisarjem pa so deželani, ki so pripadali augsburški veroizpovedi, sestavili še pismo nadvojvodu Ferdinandu, in sicer v zvezi s svojo versko prakso.183 179 Glej: ARS, SI AS 2, 1. reg., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 7, § 3. 180 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270. 181 »Chrön, dessen Name bald mit dem Untergange der Reformation in Krain auf immer verwebt werden sollte, erfocht seinen ersten folgenreichen Sieg. Denn wenn auch die Stände nach dem Abtre- ten der Geistlichen den Beschluss fassten, die bereits entworfene Eingabe inbetreff der Religionsfreiheit vor der Huldigung dem Erzherzog zu überreichen, so konnte dies doch nicht mehr im Na- men des Landtags, sondern nur im Namen der protestantischen Landtagsmitglieder geschehen, und der demonstration war damit die Spitze abgebrochen« (Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270). 182 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 5, Von den Kaiser: unnd Fürstlichen Herrn Commissarien Einer Er: Lanndtschafft in Crain zuuber- geben. Den 12. Feb: 97: Jars. uberandtwortet. 183 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 7, N: dern Stende Ainer Er: La: in Crain den Augspurgerischen Confession zuegehen […]. 217 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Deželnoknežja avdienca (sreda, 12. februar) V sredo, 12. februarja dopoldne, je imel nadvoj- voda Ferdinand avdienco v škofijskem dvorcu in tam sprejel predstavnike dežele. To sklepamo na podlagi hrbtne notice na stanovski spomenici nadvojvodu.185 Spomenico deželanov augsburške veroizpovedi je kranjski deželni maršal baron Herbard Auersperg186 ob prisotnosti stanov med avdienco v škofijskem dvorcu predstavil nadvojvodu Ferdinandu. Stanovi so v spomenici spomnili na težke boje z »dednim so- vražnikom« Turkom in orisali potek dogodkov v času gubernatorstva. Nato so poudarili svojo pripadnost augsburški veroizpovedi in dodali, da so ne glede na vse tudi sami pripravljeni podati dedno poklonitev nadvojvodu, rekoč, da so sicer imeli pomisleke, ven- dar bodo kljub temu prisegli brez nasprotovanja in s tem ne bodo izgubili svojega dušnega blagra. Po izpovedi vdanosti protestantski stanovi orišejo zgodovinski razvoj svojih verskih pravic. Augsburško veroizpoved naj bi v miru izpovedovali že v času ce- 184 Valvasorjeva veduta iz leta 1679 prikazuje novi trg Lontovž in Ljubljanski grad (Valvasor, Topographia, »Das Landhaus mit Seinem prospect in Laybach«). Lontovž je prikazan v stavb- ni podobi, ki jo je dobil po potresu leta 1511 in jo obdržal do prezidav v 18. stoletju in potresa leta 1895 (Hrausky in Koželj, Arhitekturni vodnik, str. 61). Stavba je torej imela enak videz leta 1597, ko je v njej zasedal poklonitveni deželni zbor. 185 »Proponiert den 12ten Februarii Anno 97ten umb Zehen Uhr vor mittig im Bisthumb, durch den Landmarschalch, in beisein der Landstende etc.« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, No. 7, N: dern Stende Ainer Er: La: in Crain den Augspurgerischen Confession zuegehen […]). 186 Glej: Preinfalk, Auerspergi, str. 446. sarja Ferdinanda (I.), kar se je nadaljevalo pod nje- govim sinom, nadvojvodom Karlom II., ki jih je tudi pustil, da so izpovedovali svojo protestantsko vero. Nato se stanovi sklicujejo na štajersko (»graško«) pacifikacijo z dne 24. februarja 1572 (ta je sicer ve- ljala le za štajersko plemstvo) in nadaljujejo z »uni- verzalnim deželnim zborom«, ki je potekal v Brucku na Muri leta 1578, na katerem je isti deželni knez sam obnovil in potrdil te verske svoboščine. Stanovi trdijo, da je bilo tedaj obljubljeno, da se zaradi vere ne bo nikomur nič zgodilo. To je leta 1591 potrdil tudi cesar (Rudolf II.) s posebno resolucijo. Stanovi augsburške veroizpovedi želijo enako zaščito in var- stvo tudi v bodoče ter zagotavljajo, da so se odločili vztrajati v svoji veri in da bodo potrpeli vse, kar jim bo poslal Bog. Nato protestantski stanovi Ferdinanda prosijo, naj jim še naprej pusti njihovo veroizpoved, da se tako zaradi vere nikomur ne bo treba pritoževati, naj evangeličanski pridigarji in učitelji ostanejo v deželi ter naj bodo protestanti pripuščeni v urade in službe glede na svoje sposobnosti. Kot argument navajajo, da se Kranjci skupaj s Štajerci in Korošci borijo proti Turkom in da v boju s Hasan pašo iz Bosne že dolgo žrtvujejo svoje premoženje in kri za obrambo svoje in drugih dežel.187 Spomenico kranjskih stanov augsburške veroiz- povedi, ki jo je deželni maršal v spremstvu drugih protestantskih veljakov predal nadvojvodu, lahko 187 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No 7. An den Durchlauchtigisten Fürsten unnd Herrn, herrn, Ferdinanden Erzhörzogen zu Ossterreich. Kranjska deželna hiša »lontovž« na Valvasorjevi veduti (Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae).184 218 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 razumemo kot poskus protestantskih stanov, da bi novemu deželnemu knezu izrazili svoje pričakova- nje, da bodo verske razmere ostale take, kot so bile v času Karla II. in gubernatorstva. Na žalost je v zbirki deželnozborskih obravnav ohranjen le koncept spo- menice, ki ne vsebuje podpisov deželanov augsburške veroizpovedi. Prav tako ni znano, kaj je Ferdinand stanovom odgovoril. Možni sta dve zgolj hipotetični sklepanji, namreč da je stanovom odvrnil, da verske zadeve ne sodijo v okvir dedne poklonitve, ali da je spomenico sprejel in obljubil odgovor nanjo po dedni poklonitvi. Seveda gre tu zaenkrat zgolj za ugibanja. Dedna poklonitev (četrtek, 13. februar) Do dedne poklonitve je prišlo 13. februarja. Di- mitz opozarja na dejstvo, da se je to slovesno dejanje odvilo v škofijskem dvorcu, kjer se je nastanil nad- vojvoda, in ne v deželni hiši, kot je bilo običajno.188 Slava poda naslednji opis slovesnosti: »Najprej je imel govor cesarski komisar doktor Michael pl. Oeham, na to je odgovoril maršal Herbard pl. Auersperg. Temu je s svojim govorom sledil doktor Wolfgang Jöchlinger, nad- vojvodski kancler. Na koncu je govoril tudi nadvojvoda Ferdinand sam. Deželni glavar, gospod Jurij Lenkovič, je proponiral prisego.«189 188 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 270–271. 189 »Zuforderst that der Keyserliche Commissarius, Doctor Micha- Vsebina govorov, ki so jih imeli veljaki in nad- vojvoda pred dedno prisego, na žalost še ni znana. Ohranjena pa je točna vsebina dedne prisege nadvoj- vode Ferdinanda in kranjskih deželnih stanov. Be- sedilo prisege vsebuje zbirka kranjskih deželnih ro- činov Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […].190 Vsebino vzajemne prisege tu podajamo v prostem prevodu: Naslednjo prisego je knežji visokosti nadvojvodi Ferdinandu Avstrijskemu itd. ob dedni poklonitvi leta 1597 prebral gospod deželni glavar na Kranjskem, go- spod Gregor Lenkovič, baron na Pobrežju ob Kolpi itd. Presvetli knez in gospod, gospod Ferdinand, nadvoj- voda v Avstriji, vojvoda Štajerske, Koroške, Kranjske in gospod v Slovenski marki, Metliki, Istri in na Krasu, milostljivi gospod itd. Vaša knežja visokost bodo priseg- li z isto prisego kot bodoči gospod in deželni knez na Kranjskem, gospod v Slovenski marki, Metliki, Istri in na Krasu vsem deželanom, gospodom, vitezom in opro- dam kneževine Kranjske, skupaj s pridruženimi gospo- el von Oeham / eine Rede: darauf der marschall / Herbard von Aursperg antwortete. Deme Doctor Wolfgangus Joechlinger / erz- herzoglicher Canzler / mit seiner Rede / folgte. Endlich redete auch Erz=Herzog Ferdinandus Selbst. Der Lands=Hauptmann / Herr Georg Lenkowitsch / proponirte das Jurament« (Valvasor, Die Ehre, X, str. 353; primerjaj: Valvasor, Čast in slava, X, str. 353). 190 ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687, fol. 77–78. Koncept spomenice kranjskih stanov glede augsburške veroizpovedi; dokument je bil nadvojvodu izročen 12. februarja 1597 ob 10. uri dopoldan v škofijskem dvorcu v Ljubljani (»Proponiert den 12ten Februarii Anno 97ten umb Zehen Uhr vor mittig im Bisthumb, durch den Landmarschalch, in beisein der Landstende etc.«) (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, No. 7, N: dern Stende Ainer Er: La: in Crain den Augspurgerischen Confession zuegehen […]). 219 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 stvi Slovensko marko, Metliko, Istro in Krasom, da bodo vam ter vsem vašim dedičem in potomcem vedno pustili vse pravice, svoboščine in dobre navade, kot izhajajo že iz starih časov in kot jih dokazujejo pisma predhodnikov vaše knežje visokosti. K temu bodo ta ista pisma brez škode potrdili in obnovili s pismom njegove knežje vi- sokosti. Potem je njihova knežja visokost vstala, snela z gla- ve baretko in ponovila za gospodom deželnim glavar- jem, z dvignjenimi prsti, kot sledi: Kar nam je bilo sedaj prebrano, prisegamo s svojo prisego vsem deželanom kneževine Kranjske, skupaj s pridruženimi gospostvi Slovensko marko, Metliko, Istro in Krasom, trajno, trdno in neprelomljivo spoštovati, zvesto brez vsakršne škode. Tako nam Bog pomagaj in vsi svetniki itd. Sledi prisega deželnih stanov na Kranjskem: Mi, deželni stanovi vojvodine Kranjske, obljubljamo in prisegamo vam, presvetlemu knezu in gospodu, gospo- du Ferdinandu nadvojvodu v Avstriji, vojvodu Štajer- ske [itd.], kot našemu milostnemu, pravemu, naravnemu dednemu deželnemu knezu in bodočemu vladajočemu gospodu na Kranjskem, vašo knežjo visokost pošteno podpirati in od vaše knežje visokosti itd. odvračati ško- do, tudi da bomo zvesti in poslušni, kot je po pravici že od starih časov in brez škode. Tako nam Bog pomagaj in sveti evangelij itd.191 191 Prosti prevod besedila: »[77] Nachfolgende Aydtspflicht / Ist der Fuerstl: Durchleuecht: Ertzhoertzogen Ferdinanden zu Oessterreich / etc. Bey der beschehenen Erbhuldigung / deß 1597. Jahres durch den Herrn Landts=Hauptmann in Crain / Herren Georgen Lenkovitschen Freyherrn zum Freyenthurn / an der Khulp / etc. fuergelesen worden. Durchleuechtigister Fuerst und Herr / Herr Ferdinand Ertzhoer- tzog zu Oesterreich / Hoertzog zu Steyr / Khärndten / Crain / und Herr auff der Windischen March / Moettling / Yssterreich / und Kharsst / Gnedigster Herr etc. Ewer Fuerstl. Durchl: werden schwoerren mit derselben Aydt / als khoenfftiger Herr und Landts- fuerst in Crain / Herr auff der Windischen March / Moettling / Yssterreich / und Kharsst / allen Landtleuethen / Herren / Rit- tern / und Khnechten / deß bestimbten Fuerstenthumbs Crain / mit sampt den angerichten Herrschafften / Windischen March / Moettling / Ysterreich und Kharsst / Sie / und all Ihre Erben und Nachkhommen / bey allen den Rechten / Freyheiten / und guetten Gewonheiten / als das von allter herkhommen ist / und das Ewr Fürstl. Durchl: Vorfordern Brieff beweisen / in allweegstaett hall- ten / auch dabey gaentzlich bleiben lassen: Darzue dieselben Brieff / mit derselben Ewr Fuerstl: Durchleucht: Brieffen / bestaetten und vernewern woellen / vngefaehrlich. V Nach= [78] Nach solchem Ihr Fuerstl: Durchl: auffgestanden / das Paret ab dem Haupt genommen / und Ihne Herren Landts- hauptmann / mit auffgeregten Fingern / nachgesprochen / wie folgt: ALs uns ietzo vorgelesen ist / Schwoerren wir mit vnserm Ayd / gemainer Landtschafft deß Fuerstenthumbs Crain / mit sampt den angeraichten Herrschafften / der Windischen March / Moettling / Yssterreich / und Kharsst / staett / vesst / und unzerbrochen zu- hallten / Treuelich ohne alles Gefaehr. Als vns Gott helff / vnd alle Heilligen / etc. Folgt gemainer Landtschafft in Crain / Aydts=Pflicht Wir gemaine Landtschafft deß Hoertzogthumbs Crain / gelo- ben und schwoerren / Euch dem Durchleuechtigisten Fuersten und Herrn / Herrn Ferdinanden Ertzhoertzogen zu Oessterreich / Hoer tzogen zu Steyr / als unsern Gnedigisten rechten Natuerli- chen Erb=Landts Fuersten / und khoenfftigen Regierenden Herrn Opozoriti kaže na to, da se je konfesionalni pre- pad med katoliškim deželnim knezom in pretežno protestantskimi stanovi odrazil tudi v različnih pri- sežnih vzorcih. Ferdinand je s katoliško formulo »Als vns Gott helff / vnd alle Heilligen / etc.« prisegel pri Bogu in vseh svetnikih, stanovi pa s protestantsko »Als uns Gott helff / und das Heillig Evangelium / etc.« pri Bogu in svetem evangeliju. Naj opozorimo, da je Ferdinandov oče Karel II. 28. aprila 1564, ko je v Ljubljani sprejel dedno poklonitev, tudi sam prisegel s stanovsko protestantsko formulo pri Bogu in sve- tem evangeliju.192 Poleg tega je znano, da je leta 1564, ko je bila opravljena dedna poklonitev, nadvojvoda Karel II. v spremstvu stanovskega odbora odšel do stolnice, kjer se je udeležil slovesne maše. Člani od- bora se maše niso udeležili, temveč so odšli v špital- sko cerkev poslušat pridigo Primoža Trubarja ter so nato deželnega kneza spet počakali pred stolnico.193 Za dedno poklonitev Ferdinandu leta 1597 nimamo poročil, da bi se deželni knez in stanovi na dan po- klonitve udeležili maše.194 Krajše poročilo o dedni poklonitvi je ohranjeno tudi med deželnozborskimi obravnavami, sestavil ga je deželnoknežji tajni svetnik in dvorni kancler Wolf- gang Jöchlinger.195 V zbirki deželnozborskih obrav- nav pa je tudi seznam dednih služb na Kranjskem, katerih nosilci so se udeležili dedne poklonitve, med- tem ko popisa udeležencev slovesnosti ob prisegi v škofijskem dvorcu zaenkrat še ne poznamo.196 Prisegama so sledile topovske salve z ljubljan- skega gradu,197 nato pa so se vsi prisotni napotili k nadvojvodskemu banketu, kjer so gostje sedeli pri in Crain / Ewr Fuerstl: Durchleucht: Frommen zu fuerrdern / und Ewer Fuersstl: Durchleucht: etc. Schaden zu wenden / auch getrew / und gehorsamb zusein / als das von Alter mit Recht her- khommen ist. ungefaehrlich. Als uns Gott helff / und das Heillig Evangelium / etc.« (ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687, fol. 77–78). 192 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 57, 60; Gruden, Zgo- dovina, str. 653–654. 193 Gruden, Zgodovina, str. 653–654. 194 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271; Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 195 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, No. 8, Doctor Wolffgangen Tochlingere, Für: D: etc. Gehaimen Raths und Hof vier Canzlers. Rod. bey Ir Fur: D: herrn, herrn Ferdinanden Erzherzogen zu Osterreich. Erbhuldi- gung in Crain Gehalten den 13 February, Anno etc. im 1597ten. 196 To so bili: »Erblandmarschalch und ErbCammrer: die herren von Auersperg gebrüedern etc.; Erblandhofmaister, herren Gra- uen von Thurn etc. gebrüeder etc.; Erblandstallmaister, die herrn von Lamberg Freyherrn zum Stain etc. unter denen iezigen Zeit kheiner Vogtbar; Erblandjägermaister, die herren Khisl Freyher- ren etc. gebrüeder; Erblandstallmaister, die Freyherren zu Egkh etc. gebrüeder; Erblandmundschenkh, die Herrn von Tschernembl etc.; Erbtrenksoß, die herren von Hochenwart« (ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsabhandlungen, Ver- zaichnus der Erbambter in Crain). 197 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271. Slava poroča le o topovskem streljanju, ne o tem, da bi topovi streljali z gradu (Valvasor, Čast in slava, X, str. 353). 220 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 sedemnajstih mizah.199 Slava ob koncu opisa Ferdi- nandovega obiska poroča, da so stanovi knezu v de- želni hiši dali postreči s »krasnim obedom«, gostiji pa je sledil ples.200 Dedno poklonitev so v svojem le- topisu komentirali tudi ljubljanski jezuiti: »Takoj po našem prihodu je prišel presvetli nadvojvoda Ferdinand, da bi od svoje vojvodine Kranjske sprejel prisego zvesto- be. Naši so se morali zelo truditi, da ne bi bila s prisego podeljena in sprejeta kakšna obljuba, ki bi dovoljevala luteransko krivo vero, in z božjo pomočjo je zadeva uspe- la, kakor so želeli.«201 198 Detajl iz Valvasorjeve velike vedute Ljubljane (Valvasor, Čast in slava, XI, str. 666–667). Ljubljanski škofijski dvorec, ki je bil po potresu leta 1511 ponovno zgrajen, Valvasorjev bakro- rez prikazuje že v novi podobi, ki jo je dobil v času škofova- nja Otona Friderika Buchheima. Ta je med letoma 1644 in 1655 palačo temeljito prenovil in dvignil za eno nadstropje, s čimer je v novem drugem nadstropju zgradba pridobila več soban in reprezentančno veliko dvorano. Preurejena pa je bila tudi fasada in dodan nov portal. Dedna poklonitev kranjskih deželnih stanov nadvojvodu Ferdinandu leta 1597 torej še ni potekala v veliki dvorani. Škofijski dvorec je bil tedaj nad- stropje nižji in je imel drugačno fasado, kot jo prikazuje Val- vasorjeva veduta. Škofijski dvorec je od leta 1597 dalje služil kot prostor, kjer so potekale dedne poklonitve, v primeru, da se jih je deželni knez udeležil osebno, in kjer je ob obiskih Ljubljane rezidiral cesar (Lavrič, Umetnostna dejavnost, str. 38–43; Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 673; Hrausky in Koželj, Arhitekturni vodnik, str. 23). 199 Prav tam, str. 353. 200 Valvasor, Čast in slava, X, str. 354. 201 Historia annua, str. 21. Deželnoknežja propozicija (petek, 14. februar) Slava poroča, da je nadvojvoda tega dne sam po- dal propozicijo deželnemu zboru.202 V deželnozbor- skih obravnavah je poročilo o Ferdinandovi udeležbi deželnega zbora, ki ga je sestavil zgoraj omenjeni Wolfgang Jöchlinger. Ta poroča, da je beseda tekla o obrambi dežele pred Turki. Ferdinand je tozadevno izjavil, da se zaveda potrebe po obrambi dežele.203 Prav tako je med deželnozborskimi obravnavami shranjena propozicija, ki pred točkami deželno- knežjih finančnih zahtev vsebuje tretjeosebni pov- zetek dogajanja v deželnem zboru ter dobesedno besedilo propozicije (nemara je avtor tega opisa prav tako omenjeni Jöchlinger). Poročilo izpostavlja obo- jestransko zadovoljstvo po opravljeni dedni pokloni- tvi. Stanovi so se nadejali varstva s strani deželnega kneza, ta pa je pohvalil njihovo pokornost in pouda- ril pomen sodelovanja za ljubo očetnjavo in skupno dobro. Sledil je dolg opis zaslug prejšnjega deželne- ga kneza Karla II., ki se je leta 1566 sam podal na bojno polje, da bi rešil Siget, ki ga je tačas oblegal turški sultan Sulejman, in s tem zaščitil svoje dežele. Poleg tega je Karel II. za obrambo svojih dežel zgra- dil številne trdnjave, da bi njegovi podložniki lahko živeli v miru, se redno udeleževal državnih zborov, 202 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 203 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 9, Doctor Wolfgangen Jöchlingers: Für- stlichen gehaimen Raths und Hof vier Canzlers Rod: bey Ir Fhr: Dhr: Herrn Herrn Ferdinanden Erzherzogen zu ossterreich er- sten Landtag in Crain: gehalten den 14. february Anno 1597ten. Škofijski dvorec v Ljubljani (detajl iz Valvasorjeve velike vedute Ljubljane 1689).198 221 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 da bi zagotovil finančno podporo za obrambo, sam prevzel administracijo obrambe pred Turki in »ded- nega sovražnika« na bojišču pogosto odbil, ne da bi krščanska vojska ob tem trpela izgube. Stanovi naj tudi pod novim deželnim knezom ravnajo tako slav- no, kot so pod bivšim deželnim knezom in v času gubernatorstva. Stanovi so nato izrazili pričakovanje, da bo de- želni knez zagotovil obrambo, tako da bodo notra- njeavstrijske in druge krščanske dežele ob turški meji mirno živele, kajti vojaški položaj za krščansko voj- sko po mnenju stanov ni bil ugoden, saj je v turške roke padla trdnjava Győr (Raab), krščanska vojska pa je bila za povrh poražena še pred Egerjem (Erlau), zaradi česar stanove skrbita grozeči poraz in uničenje krščanstva. Dodatne skrbi je povzročalo dejstvo, da naj bi sultan Mehmed III. v svojih oporiščih na Ogr- skem za prezimovanje namestil veliko število Turkov in Tatarov, ki jih namerava naslednje leto poslati na bojišče. Pridno velja poslušati poročila, ki dnevno prihajajo, namreč da bo »dedni sovražnik« naslednje leto te »entblosten Landen« napadel še močneje, zato je treba sredstva za obrambo uporabiti z največjo prid nostjo. Deželni stanovi pričakujejo, da se bo de- želni knez tudi sam podal na bojno polje, stanovi pa ga bodo ubogali, mu plačali svoje pristojbine in mu ne bodo ugovarjali.204 Povedanemu je sledila dežel- noknežja propozicija. V zbirki deželnozborskih obravnav je tudi izvle- ček deželnoknežje propozicije, ki ga tu povzema- mo.205 Ferdinand je v njej stanovom postavil osem zahtev, povezanih z vzdrževanjem Hrvaške in Sla- vonske Vojne krajine. V prvi točki je kot glavno odo- britev za leto 1597 zahteval 100.000 goldinarjev, ki naj jih stanovi plačajo v hrvaški vojni plačilni urad. Druga točka veleva, naj izvedejo poziv vojaštva, in si- cer enega oklepnega konja in 3 strelce na 100 funtov gosposke imenjske rente (strelce prispevajo tudi za- stavna gospostva ter mesta in trgi) za obdobje šestih mesecev, brez povrnitve stroškov iz glavne odobritve. V tretji točki je deželni knez zahteval, da se deželani v primeru, ko gre knez osebno na bojišče, tudi sami udeležijo pohoda. Četrtič, naj v primeru stiske vpo- kličejo 10. in 5. moža,206 dalje, naj se gospodje in de- želani sami oborožijo ter naj ne dela vsaka dežela po- ziva posebej, temveč naj se v primeru stiske deželani udeležijo sami in poleg tega vpokličejo še 5. moža in za te ljudi iz lastnega žepa zagotovijo plačilo in proviant. Peta točka naroča, naj prispevajo denar za gradnjo utrdb ali vsaj za to delo priskrbijo podložni- ke in jih sami plačajo. Šestič, ker po Ferdinandovem 204 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 11, Proposition. 205 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 11, Extract der 97 ten Järigen Landtags proposition. 206 Gre za kmečki poziv, glej: Simoniti, Vojaška organizacija, str. 91–111. mnenju ne gre pričakovati, da bi od cesarja lahko dobili še druga sredstva, razen na državnem zboru v Regensburgu odobrenih 50.000 goldinarjev, in ker se bodo po vnaprejšnjih ocenah stroški za utrdbe in po- sadke v Vojni krajini povzpeli nad 300.000 goldinar- jev, deželni knez stanove poziva, naj mu podajo svoje mnenje o tem, kako zagotoviti sredstva za plačevanje vojaštva. Sedmič, naj za okrepitev trdnjave v Petrinji za dobo enega leta prevzamejo vzdrževanje sto hu- zarjev in sto haramij,207 brez okrnitve glavne kontri- bucije. V zadnji, osmi točki Ferdinand poudarja, da nihče od gospodov in deželanov deželnozborskega sklepa ne sme zavrniti brez vnaprejšnjega deželno- knežjega dovoljenja.208 Nadaljevanje seje deželnega zbora (sobota, 15. februar) Deželni zbor je svoje zasedanje nadaljeval na- slednji dan z obravnavo deželnoknežje propozicije, vendar se v tej razpravi ne bomo ukvarjali z nadalj- njim potekom deželnega zbora,209 saj ne sodi v okvir dedne poklonitve. Iz Perizhofferjevih regestov dežel- nozborskih obravnav izvemo, da so stanovi tega leta naposled pristali na 80.000 guldnov v sklopu glavne odobritve, vendar pod določenimi pogoji, da so po- slali Andreja Paradeiserja, da je z deželnim knezom odpotoval k cesarju v Prago, da bi tam dosegel ce- sarsko pomoč in rešitev deželnih težav, ter da niso hoteli odobriti nobenih sredstev za gradbena dela na trdnjavi v Karlovcu in okrepitev Petrinje, dokler ne bodo rešene deželne pritožbe.210 Sicer se je nadvojvoda po pričevanju Slave tega dne s svojim spremstvom udeležil maše v cerkvi sv. Krištofa in Petra.211 V ponedeljek, 17. februarja, je 207 Haramije – lahki obmejni pešci. 208 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., fasc. 226, šk. 338, Landtagsab- handlungen, 1597, No. 11, Extract der 97 ten Järigen Landtags proposition. 209 Za potek razprave 15. februarja glej: ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 264r–266v. 210 »1597) Erbhuldigungs und respective Landtagshandlung. Vom 1597ten Jar. Ihrer Fürstlicher Durchlaucht Erzhörzogen Fer- dinanden zu Oesterreich etc. etc. dabey ista in Collationierte abschrifft der ledigzehlung, derer Ihrer Fürstlichen Durchlaucht Erzhörzogen Maximiliano etc. etc. als bishero gewessen Guber- natori, durch dise drey Lande gelaisten huldigung und glüde, sub No 10. Die Haubtbewilligung ist beschehen mit 80.000 gulden auff gewisse Conditiones und reservat. Ein löbliche Landtschafft hat Herrn Andreen Paradeyser, mit Ihrer Fürstlichen Durc- hlaucht etc. etc. zu Ihrer Khayserlichen Mayestät etc. etc. wegen Sollicitierung der Reichshilff und andern Landts Nothwendi- gkheiten, auff Prag zuschickhen, zum abgesandten Namhafft gemacht. Sun No 15 sein die bishero unerledigt verblibene; und aber an iezt zur erledigung eingebrachte Landtgrauamina: sein zu den zum Carlstettischen Gepew, und Petrianischen Verstärck- hungs ist dißmall nichts bewilliget worden. Notandum Sub No 20. ist die Landtsfürstliche originalresolution, wegen des Carl- stetterischen Huebpazens, was es nemblichen damit für Mainung habe« (ARS, AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtags abhandlungen 1507–1698, 1597). 211 Valvasor, Čast in slava, X, str. 353. 222 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 bilo po pričevanju Slave dopoldne v grajski cerkvi sv. Jurija, Pankracija in Helene cerkveno blagoslavljanje, ki se ga je udeležilo vse ožje Ferdinandovo spremstvo. Opoldne pa je deželnega kneza in spremstvo pogo- stil deželni glavar Jurij Lenkovič. Sledila je vožnja po Ljubljanici, »za zabavo«.212 Naslednji dan, v torek, 18. februarja, je komtur nemškega viteškega reda Markvard Egkh pred ško- fijskim dvorcem pripravil tekmo.213 Stanovi pa so prinesli svoje poklonitvene darove, nadvojvoda je do- bil 1000 dukatov, nadvojvodinja mati 500 dukatov, mladi nadvojvode in nadvojvodinje (Ferdinandova brata in sestre) prav tako 500 dukatov, dvorni vice- kancler je dobil 200 tolarjev, »Khasall« in »Krausen« pa po 100 tolarjev. Cesarski komisarji so dobili poso- de za pitje v vrednosti 100 guldnov, vojna pisarna je dobila 20 guldnov.214 V deželnem zboru so tega dne prebrali točke pritožbe glede verskih zadev in jih odobrili. Dimitz domneva, da bi lahko tega dne prišlo tudi do nje- ne izročitve deželnemu knezu, saj se je nadvojvoda naslednjega dne posvetil verskim obredom,215 vendar je ta sklep bržkone napačen, saj na podlagi dežel- nozborskih obravnav izvemo, da so stanovi na čelu z deželnim maršalom Herbardom Auerspergom svojo spomenico Ferdinandu izročili že 12. februarja. Ne- mara so stanovi 18. februarja posebej obravnavali še verske pritožbe, saj je bila spomenica namenjena le izražanju pričakovanja, da bodo verske koncesije za augsburško veroizpoved veljale še naprej. Pepelnična sreda in Ferdinandov odhod (sreda, 19. februar) Na pepelnično sredo dopoldne so se visoki gostje v stolnici dekanu (verjetno Tomažu Hrenu) pustili posipati s pepelom in se nato vpisali v bratovščino svetega Rešnjega telesa Kristusovega. Ferdinand je prispeval 300 goldinarjev za frančiškanski samostan in 125 goldinarjev bratovščini Rešnjega telesa. Zgle- du nadvojvoda Ferdinanda so sledile tudi nadvojvo- dinje in Balthasar von Schrott, Andreas von Herbers- dorff in še nekateri drugi iz spremstva, vendar Slava ne poroča o njihovih darovih cerkvenim ustanovam. Popoldne so gostje odpotovali iz Ljubljane.216 Gospodje in deželani so Ferdinanda in njegov dvor pospremili do reke Save, komtur Vajkard Auersperg, Nikolaj Egkh in Viljem Lamberg pa so jih pospre- mili do deželne meje.217 S tem se je končal dvanajst- 212 Prav tam. 213 Prav tam, str. 354. 214 Glej sklep seje deželnega zbora z dne 17. februarja 1597: ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 881, Landtagsprotocol No. 7, fol. 267r. 215 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271. 216 Valvasor, Čast in slava, X, str. 354; Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271. 217 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 271. dnevni obisk deželnega kneza nadvojvoda Ferdinan- da v Ljubljani. Odmev in posledice dedne poklonitve Že takoj po Ferdinandovem odhodu iz Ljubljane je 20. februarja v Gradcu nastalo pismo v nadvojvo- dovem imenu, ki je baronom Auerspergom naročalo, naj župnijo Škocjan pri Turjaku oskrbijo s katoliškim duhovnikom. Poraja se vprašanje, ali je Ferdinand s svojim spremstvom v tem času že prispel iz Ljubljane v Gradec. Baron Krištof Auersperg je na ukaz odgo- voril 12. aprila in pojasnjeval, da v skladu z bruško pacifikacijo razpolaganje z župnijo Škocjan pripada njegovi družini, in prosil, da bi smel ostati pri svojih pravicah.218 Rastoča politična moč protestantskih stanov v no- tranjeavstrijskih deželah je bila že od sedemdesetih let 16. stoletja predmet zanimanja nekaterih katoliških dvorov in zlasti papeške kurije v Rimu, kjer so še pose- bej budno spremljali politični razvoj ob dednih poklo- nitvah novemu deželnemu knezu. Apostolski nuncij v Gradcu Girolamo Portia je Rim sproti obveščal o raz- voju dogodkov. Njegovo prvo pismo o dedni pokloni- tvi v Ljubljani se očitno ni ohranilo, pač pa je ohranjen odgovor, ki ga je Portia dobil iz Rima. Dopis, v kate- rem je papežev nečak kardinal Cinzio Aldobrandini Portii sporočal, da je papež Klemen VIII. zadovoljen z njegovimi poročili o ugodnem zaključku kranjskega deželnega zbora, je datiran 22. februarja 1597 v Ri- mu.219 Nato je v pismu s 1. marca 1597 Aldobrandini graškemu nunciju sporočal, da je papež zadovoljen z razpletom v Ljubljani, ki je ugoden za katoliško stran- ko, še zlasti ker je Portia v svojih predhodnih pismih svaril, da bi pred dedno poklonitvijo lahko prišlo do težav. Papež je tudi cenil, da je nadvojvoda Ferdinand trdno branil svoja stališča.220 Poleg nuncija je kurijo o dogajanju na Kranjskem obveščal tudi Jožef Rabatta (kasnejši kranjski deželni vicedom).221 Tako je marca iz Dunajskega Novega mesta pisal kardinalu Aldo- brandiniju v Rim in poročal, naj bi mu nadvojvoda sam zaupal, kako je v Celovcu poleg dedne poklonitve dosegel tudi odvzem neke cerkve protestantom, to so nato »reformirali« katoliški duhovniki. Stvari naj bi, po nadvojvodovem poročanju, še ugodneje potekale na Kranjskem, saj je lahko vsak dan ugotavljal, kako se širi katoliška vera.222 Ferdinandova mati nadvojvodinja Marija je po končanih dednih poklonitvah pisala svojemu bratu 218 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, št. 311, str. 228. 219 Grazer Nuntiatur 4. Band, št. 260, str. 301. 220 Prav tam, št. 262, str. 302–303. 221 Jožef Rabatta je bil bojevit predstavnik katoliške stranke v kranjskem deželnem zboru (gl. op. 114). Bil je tudi kranjski deželni vicedom in član protireformacijske komisije, službo deželnega vicedoma je opravljal med letoma 1599 in 1602, ko so ga v Senju umorili uskoki (Klun, Archiv, Heft 1., str. 96). 222 Grazer Nuntiatur 4. Band, št. 264, str. 304–306. 223 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 bavarskemu vojvodu Viljemu V. in poročala, da so dedne poklonitve potekale tako mirno, da si tega prej ne bi nihče mogel misliti.223 Poleg ogroženih verskih pravic iz bruške verske pacifikacije, ki je stanovom ni uspelo uvrstiti v de- želni ročin, je kranjskemu plemstvu skrbi povzročalo tudi turško napredovanje, zato so na državnem zbo- ru v Regensburgu, kjer sta notranjeavstrijske dežele zastopala sekovski škof Martin Brenner in kranjski deželni maršal Herbard Auersperg, skušali doseči pomoč za obrambo meje z Osmanskim imperijem.224 Leto pozneje, 1598, pa so protestanti na Kranjskem začutili pritisk obeh, tako Turkov kot protireforma- cije. Pritisk protireformacije se je po Ferdinandovem povratku iz Italije začel stopnjevati.225 Maja je bil postavljen temeljni kamen za jezuitski kolegij, junija pa je nadvojvoda ukazal, naj se v ljubljanski mestni svet voli samo katoličane, čemur so sledili medkon- fesionalni nemiri v mestu.226 Nato je Ferdinand 22. oktobra izdal dekret, s katerim je iz Ljubljane izgnal predikante in protestantske učitelje, s tem pa je pro- testantsko bogoslužje v deželi dejansko potisnil v ile- galo.227 Poleg tega so tega leta Turki po dolgem času spet prodrli vse do Ljubljane in v ujetništvo odpeljali enega od gospodov iz družine Lamberg.228 Potrditev kranjskih deželnih ročinov Nadvojvoda je 20. decembra 1597 potrdil še kranjske deželne privilegije. Ferdinand je potrdil Ru- dolfovo listino iz leta 1593 ter v kranjski deželni ro- čin vključil še potrditvi privilegijev o odpravi ekspek- tanc na kranjske fevde in odpustu osebne udeležbe pri podeljevanju fevdov.229 Slava poroča o potrditvi privilegijev: »Skoraj čisto na koncu istega (1597.) leta, namreč dne 20. decembra, je ta nadvojvoda podkrepil privilegije dežele Kranjske ter Slovenske marke in tudi Istre in Metlike.«230 V naslednjem letu 1598 je nadvojvoda Ferdinand potrdil še vse privilegije samostana Stična. Dne 1. ok- tobra 1599 pa je deželni knez v Gradcu potrdil tudi vse svoboščine ljubljanske škofije in stolnega kapitlja. Slava poudarja, da Ferdinand ni potrdil pravic pro- testantskih predikantov.231 Poleg tega je 4. decembra 1599 v Gradcu izdal ukaz, da morajo v roku dveh mesecev vsi vrniti odvzete beneficije.232 223 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, št. 313, str. 228. 224 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 272. 225 Gruden, Zgodovina, str. 823. 226 Fabjančič, Ljubljanski sodniki, 2. zvezek, str. 281. 227 Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Teil, št. 507, str. 376–377. 228 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 272; Fabjančič, Ljub- ljanski sodniki, 2. zvezek, str. 281. 229 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 60. 230 Valvasor, Čast in slava, X, str. 354. 231 Prav tam, str. 354. 232 »Gestaltsam Er / zu mehrer Beforderung der Reformation / durch ausgefertigte generalien / befahl / daß innerhalb zween Monaten / die supprimirte / (unterdruckte oder eingezogene) Be- neficien und Gestiffte / von denen / die solche zu vergeben hetten Sergij Vilfan dokazuje, da se je s Ferdinandovo potrditvijo končala »doba razvoja deželnih ročinov«, ko je vsak novi deželni knez potrdil prednikove pri- vilegije in jih morda dopolnil z novimi svoboščina- mi. Deželni ročini so formalno sicer veljali vse do nastopa razsvetljenega ali pravnega absolutizma v času Marije Terezije (1740–1780), vendar njihovo potrjevanje ni bilo več samoumevno. Ferdinand III. (1637–1657) kranjskih deželnih privilegijev sploh ni potrdil,233 je pa potrdil privilegije mesta Ljubljane.234 Ferdinandovo potrditev kranjskega deželnega ročina z 20. decembra 1597, kot je povzeta v zbirki kranjskih deželnih ročinov,235 tu podajamo v prostem prevodu (celoten deželni ročin, listina, ki jo je Ferdi- nand potrdil, se hrani v zbirki listin):236 Knežje visokosti nadvojvode Ferdinanda Avstrij- skega potrditev svoboščin častivrednih deželnih stanov Kranjske in pridruženih gospostev Slovenske marke in Istre itd. Mi, Ferdinand, po milosti božji nadvojvoda v Av- striji, vojvoda Burgundije, Brabanta, Štajerske, Koro- ške, Kranjske, Lutzenburga, Württemberga, Zgornje in Spodnje Šlezije, knez na Švabskem, mejni grof Svetega rimskega cesarstva v Burgavu (Burgau), na Moravskem, v Gornji in Spodnji Lužici, pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Pfüerdtski (Pfüerdt), Khyburgški (Khyburg) in Goriški itd., deželni grof Alzacije, gospod v Slovenski marki, v Pordenonu in v Salinsu (Salins)237 itd., s tem pismom javno priznavamo in vsem oznanjamo, da so nam prečastiti in častivredni [ter] tudi plemeniti, častit- ljivi, duhovni, naši vdani ljubi zvesti deželni stanovi naše kneževine Kranjske v izvirniku predložili različne svoboščine, deželne ročine in potrditve svoje dežele in tej priključenih gospostev Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa, ki so jim jih izdali naši hvalevredni predni- ki: rimski cesarji, kralji ter njihovi prejšnji gospodje in deželni knezi, predvsem naš najljubši gospod oče, Ka- rel, nadvojvoda v Avstriji, po njegovi krščanski smrti pa jih je konfirmiralo in potrdilo sedanje rimskocesarsko veličanstvo itd., naš milostni, ljubi gospod bratranec kot naš takratni najvišji varuh, in so od besede do besede, kot sledi, zapisane in se glasijo itd. In so nas potem ponižno prosili, da zaradi tradicije in v skladu s sedaj potekajočo slovesnostjo dedne poklonitve zgoraj navedene svoboščine, deželne ročine in potrditve v vsej njihovi vsebini milostno blagovolimo potrditi in obnoviti. To smo mi [storili] glede na ponižno, primerno prošnjo deželnih stanov naše vojvodine Kranjske ter gle- / angezeigt / und tauglichen priestern verliehen werden sollten / bey Verlust ihres Praesentation= (oder Verleihung=) Rechts. So geschehen zu Graez / am 4. Decembr. 1599« (Valvasor, Die Ehre, X, str. 354; primerjaj: Valvasor, Čast in slava, X, str. 354). 233 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 60–61. 234 Glej: Klun, Diplomatarium Carniolicum, št. 106, str. 76–78. 235 ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687, foli. 65–69. 236 SI AS 1063, Zbirka listin, št. 1878, 1597 XII 20, Gradec. 237 Verjetno Salins v Švici. 224 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 de na zveste, vdane, prijetne, koristne in ugledne službe, s katerimi so njihovi predniki in oni od davnih časov sem služili našim ljubim in spoštovanim prednikom, ce- lotnemu Svetemu rimskemu cesarstvu in naši hvalevre- dni hiši Avstriji, njihovim prejšnjim vladarjem in de- želnim knezom, prav posebej pa nam v zadnjih letih, od preteklega leta enaindevetdeset (1591), do te ure, zoper dednega sovražnika našega krščanskega imena in vere, tiranskega turškega krvoloka, ki je kršil mir in vpadal ter hotel našo vdano, zvesto deželo in ljudi, zlasti v času naše nedoletnosti, ko smo bili zaradi študija na tujem, oropati, na silo vzeti, podvreči svoji brezbožni mohame- danski nogi in jim vsiliti svoj tiranski jarem, kar pa je dobri Vsemogočni milostno preprečil in bo vedno milo- stno in očetovsko preprečeval. In oni, omenjeni častitljivi deželni stanovi, so v zve- stobi in ob razumnem spoznanju skrajne stiske in nevar- nosti [zaradi] dednega sovražnika, še bolj kot kdajkoli prej njihovi predniki in predhodniki, z zvestim in volj- nim angažmajem in žrtvovanjem svojega telesa, imetja in premoženja, kot [tudi] s prelivanjem svoje krvi, po- slušno in na najrazličnejše načine sodelovali v mnogih in večkratnih bojnih ter vojnih pohodih; s proviantom, strelivom in utrjevanjem meje, [kar] še vedno počno in bodo morali početi tudi v prihodnje. In zatorej smo mi iz posebne deželnoknežje, nam prirojene milosti, dobrote in »popolnosti« z dobro pre- mišljenim pogumom, dobrim poprejšnjim posvetom in pravim vedenjem prej omenjenim zvestim deželnim stanovom naše vojvodine Kranjske in [tej] priključenih gospostev iz naše deželnoknežje oblasti milostno obnovi- li, konfirmirali, potrdili in utrdili [njihove] privilegije, deželne ročine, deželnoknežje svoboščine in potrditve, v vseh in vsakem posameznem členu, točki, določilu, besedi, vsebini, pomenu in razumevanju. To storimo tudi s tem »zavestno« v moči tega, kar imamo po pravici in pravičnosti konfirmirati, potrditi in obnoviti ter hočemo in bomo konfirmirali, potrdili in obnovili. Hočemo, določamo in želimo, da iz naše deželno- knežje oblasti izvirajoči privilegiji, deželni ročini, cesar- ske in deželnoknežje svoboščine in potrditve v vseh in vsakem posameznem členu, točki, določilih, besedah, vse- binah, pomenu in razumevanju ostanejo za večne čase v veljavi, da se jih trajno, trdno in neprelomljivo spoštuje in izvaja ter da jih prej imenovani častitljivi zvesti de- želni stanovi naše vojvodine Kranjske skupaj s priklju- čenimi gospostvi, njihovi dediči in potomci, vsi in vsakdo od njih ohranjajo pri veljavi, se jih mirno poslužujejo in jih v celoti spoštujejo, ne da bi jih kdorkoli pri tem oviral. Ne mi ne kdo drug proti temu ne bo na noben način ničesar storil, ukrenil ali počel, milostno in brez škode. In zato s tem pismom resno in trdno ukazujemo vsa- kemu in vsem našim cerkvenim in svetnim prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom, oprodam, dežel- nim maršalom, deželnim glavarjem, glavarjem, dežel- nim odvetnikom, vicedomom, odvetnikom, skrbnikom, oskrbnikom, upravnikom, [gospoščinskim] uradnikom, deželskim sodnikom, učiteljem, županom, sodnikom, sve- tnikom, meščanom, občinam in sploh vsem drugim kne- ževinam in deželam, podložnikom in zvestim, ne glede na njihovo dostojanstvo, stan ali položaj, ter hočemo, da oni – večkrat omenjeni častivredni deželni stanovi vojvodine Kranjske in njenih priključenih gospostev ter njihovi dediči in potomci – pri vsakem in vseh zgoraj vključenih njihovih privilegijih, deželnih ročinih, cesar- skih in deželnoknežjih milostih in potrditvah, kot tudi tej naši potrditvi, ostanejo nemoteni, te naj svobodno koristijo, uživajo in uporabljajo, zoper to naj ne delajo sile, se ne pritožujejo, ovirajo ali motijo in torej naj zoper to ne nastopajo neposlušno, niti naj česa takega nikomur drugemu na noben način ne dovolijo početi. Če pa bi si kdo te iste (privilegije) – nikjer in nič ni izvzetega – in zlasti to našo sedanjo obnovitev in po- trditev drznil v celoti ali delno prekoračiti ali kakorko- li samovoljno in hudodelsko proti temu v splošnem ali posebnem (deloma) ravnati in kršiti, ta naj ve, da bo tako prišel v našo težko nemilost in bo brez popuščanja občutno kaznovan, kot je jasno določeno v onih zgoraj navedenih kranjskih privilegijih. Od tega bo polovični del kazni pripadel in bo dode- ljen v našo deželnoknežjo komoro, drugi pa omenjenim častivrednim deželnim stanovom. In v resnično potrditev tega smo se mi pod to pismo z lastno roko podpisali in nanj obesili naš deželnoknežji pečat. Dano v našem mestu Gradcu, dvajsetega dne meseca decembra, po rojstvu našega ljubega Gospoda Odrešeni- ka, v tisočpetstosedemindevetdesetem letu. Ferdinand Po osebnem ukazu presvetlega Gospoda nadvojvo- de238 Wolff[gang] Joechlinger / D. etc. H[ans]: Harrer / etc. Registrator Wilibald Eyttner / etc.239 238 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687, fol. 65–69. 239 Prosti prevod besedila: »[65] Fürstl: Durch: Ertzhoertzogen Ferdinandi zu Oesterreich / etc. confirmationn / Einer Ehr- sa: Landtschafft in Crain / und der angeraichten Herrschafften Windischmarch und Yssterreich Freyheiten / etc. Wir Ferdinand von Gottes Genaden / Ertzhoertzog zu Oester reich / Hoertzog zu Burgundi / zu Brabandt / zu Steyr / zu Khaern- dten / zu Crain / zu Lutzenburg / zu Wuerttemberg / Ober: und Nider Schlesien / Fuerst zu Schwaben / Marggraff deß heilligen Roemischen Reichs zu Burgaw / zu Maerhern / Ober: und Ni- der Laußnitz / Gefuerster Graffe zu Habspurg / zu Tyroll / zu Pfueerdt / zu Khyburg und zu Goertz / etc. Landtgraffe in El- saß / Herr auff der Windischen March / zu Porttenaw / und zu Salins / etc. Bekhennen offentlich mit disem Brieff / und thuen kundt allermaenniglich: Das uns die Hoch: und Ehrwuerrdigen / auch Edlen / Ehrsamen / Geistlichen / unsere Andaechtigen lieben Getrewen / N: die Staende gemainer Landtschafft unsers Fuers- stenthumbs Crain / Ihro der gemainen Landtschafft und dessel- ben angehoerigen Herrschafften / Windisch March / Moettling / 225 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Ysterreich und Karsst / underschidliche R [66] liche Freyheiten / Landshandvesten und Confirmationes / so Ihnen von weylland unsern loeblichen Vorfahren / Roemischen Khaysern / Khoenigen / und ihren vorrigen Herren und Landts=Fuersten / fuernemblich aber weylland unserm geliebsten Herrn Vattern / Carl / Ertzhoer- tzogen zu Oessterreich / etc. selligister Gedaechtnus / gegeben: Und nach deroselben Christlichem Absterben / durch die ietzig Roem: Khaey: May: etc. unserm gnedigisten geliebten Herrn Vettern / und Herrn Vattern / als damals unserm Obristen Geerhaben / Confirmiert und bestaettet worden / in rechtem Original fuerbra- chten / so von Wortt zu Wortt hernach geschriben stehen / und also lautten / etc. VNd haben uns darauff undertheniglich gebetten / das wir vermoeg herkhommens / und den ietzo fuergangenen Erbhuldigungs=Handlung gemaesß / obgeschribne Freyheitten / Landtshandvesten / und Confirmationes / alles Ihres Innhalts zu bestaetten / und zu vernewern /gnediglich geruechten: Das haben wir angesehen / solch Ihr gemainer Landtschafft unsers Hoertzog- thumbs Crain / demueetig zimblich Bitt / auch die Getrewen / gehorsamen / angenemen und Nuetzlichen ansehenlichen Dienste / so Ihre Vorfordern und Sie / von den undencklichen Zeitten hero / unsern lieben und geehrten Vorfahren / dem gantzen heilligen Roemischen Reich / und vnserm hochloeblichen Hauß Oessterre- ich / Ihren vorrigen Regierenden Herren und Landts=Fuersten / sonderlich aber uns / die nechst nacheinander: sider des ein und Neuentzigisten verflossnen Jahren / biß auff gegenwaertige Stundt / wider den gemainen Erbfeind unsers Christlichen Na- mens und Glaubens / den Tyrannischen Tuerckischen Bluethundt / in seinem Fridbruch [67] bruch und Einfall / da er ihme gar gewiß gemacht / dise unsere gehorsambe / getrewe Landt und Leuethe / zumahl undter unserer blueenden Unvogtbarkeit / als wir in unsern Studijs, ausser Landts gewesen / abzurauben / abzudringen / seinen vermaledeyten Gottlosen Machometischen Fueß darein zusetzen / und undter sein Tyrannisch Joch zube- noettigen / welches aber der Allmaechtig: guettige gnediglich verhue- ettet / auch noch in Ewigkheit gnedig: und Vaetterlich verhueetten woelle. Und Sie ermeldte Ein Ersame Landtschafft / in getrewer / vernuenfftiger Betrachtung / der eingefallnen so euesseristen Er- bfeindts Noth und Gefahr / etwas mehrers und hoechers / als von Ihren Vorelltern und Vorfahren iemallen beschehen / mit trew- hertzigister / willigister Angreiff: und darstreckhung Ihrer Leib / Haab und Gueetter / auch Vergiessung ihres Bluets / in villen und oefftern An: und Feldzuegen / nicht weniger in vnderschi- dlichen Proviandt / Munitions und Graenitzgebaews Sachen / manigfeltiger weiß underthaeniglich gethan / noch thuen / und ins khuenfftig woll thuen moegen und sollen. Und darumben auß besondern Landts=Fuerstlichen uns angebohrnen Gnaden / Gue- ettigkheit und Vollkhommenheit / haben wir mit wolbedachtem Mueth / guettem zeittigen Rhat / und rechtem wissen / vorbe- ruerrte gemainer getrewer Landtschafft unsers Hoertzogthumbs Crain / und desselben angehoerrigen Herrschafften Privilegia / Landtshandvesten / Landts=Fuerstliche Befreyungen und Confir- mationes / in allen und ieden Ihren Articln / Puncten / Clauseln / Wortten / Innhaltungen / Mainungen und Begreiffungen / auß Landts=Fuerstlicher Macht gnediglich ernewert / Confirmiert / bestaettigt und bevestigt: Thuen das auch hiemit wissentlich in Krafft dits / was wir daran von Rechts und Billigkheit wegen / zu [68] zu Confirmiern / zu bestaetten / und zuvernewern ha- ben Confirmiern / bestaetten / ernewern sollen und moegen. Und Mainen / setzen und woellen / auß Landts=Fuerstlicher Macht / das angeregte Privilegia / Landtshandvesten / Khayserliche / und Landts=Fuerstliche Befreyungen und Confirmationes / in al- len und iedlichen Ihren Articln / Puncten / Clauseln / Wortten / Innhalltungen / Mainungen und Begreiffungen / in ewig Zeitt khraefftig vnd Maechtig sein / staett / vest / und unverbruechlich gehallten und vollzogen werden / und vorernaente Ein Er: ge- trewe Landschafft unsers Hoertzogthumbs Crain / wie auch des- sen angehoerigen Herrschafften / Ihre Erben und Nachkhommen / sich derselben aller und ieder / mit ewiger Krafftbehaltung be- rueehewiglich gebrauchen / geniessen und gaentzlich darbey bleiben sollen und moegen / von allermeniglich unverhindert Das auch von uns / oder iemandt andern / nichts darwider fuergenommen / gehandlet / oder gethan werden solle / in kheinerley weiß: Gnaedig Upodobitve dednih poklonitev in deželnozborskih zasedanj Na žalost nam ni znana nobena upodobitev kranjskega deželnega zbora ali dedne poklonitve iz tega časa. Pač pa nam je znan shematični prikaz se- dežnega reda zasedanja kranjskega deželnega zbora z dne 27. avgusta 1728, ki je potekal ob priložnosti de- dne poklonitve cesarju Karlu VI. Shematični prikaz je bil objavljen leta 1739 v publikaciji Karla Seyfrida Perizhofferja pl. Perizhoffa240 Erbhuldigungs Actus im Herzogthumb Crain […].241 Vendar lahko le ugibamo, ali je bil sedežni red 131 let pred tem enak ali vsaj podoben.242 Očitno je, da je v tem času, do leta 1728, ko je potekala zadnja dedna poklonitev, prišlo do več sprememb tudi pri samem poteku dedne poklonitve. Publikacija vsebuje tudi shemo »cesarske konfe- rence«, ki je naslednji dan, 28. avgusta 1728, potekala v hiši ljubljanskega generalnega vikarja Janeza Jakoba Schillinga.243 Niso znana poročila, da bi takšna kon- ferenca potekala tudi ob dedni poklonitvi leta 1597. und vngefaehrlich. Und gebietten darauff allen und ieden vnsern Geist: und Weltlichen Prælaten / Graffen / Freyherren / Herren / Rittern / Knechten / Landtmarschalchen / Landtshauptleuethen / Hauptleuethen / Landvoegten / Vitzdomben / Voegten / Pflegern / Verwesern / Ambtleuethen / Landtrichtern / Schulthaisen / Bur- germaistern / Richtern / Rhaeten / Burgern / Gemainden / und sonst allen andern Fuerstenthumben und Landen / Underthanen / und Getrewen / in was Wueerrden / Stand oder Wesen die sein / ernstlich und vestiglich / mit disem Brieff und woellen / das Sie offtgedachte Ein Ersambe Landschafft deß Hoertzogthumbs Cra- in / auch desselben angehoerrige Herrschafften / Ihre Erben und Nachkhommen / bey allen und ieden obeinverleibten Ihren pri- vilegien / Landtshandvesten / Khayserlichen und LandsFuerst= [69] Fuerstlichen Begnadungen und Confirmationen / wie auch diser unser Bestaettigung / gerueebiglich bleiben / derselben freyen / Nuetzen / Niessen / und gebrauchen lassen / darwider nicht drin- gen / beschwaerren / hinder oder irren / und also hierinn nicht ungehorsamb erscheinen / noch solches iemands andern zu thuen gestatten / in khein weiß naoch weeg. Ob aber iemandts dieselben Nirgend noch ichtes außgenommen / und zumall gegenwaertige unsere ernewer: und bestaettung / gar oder zum Theill zu ueber- fahren / oder einicherley massen Muethwillig und fraeventlich darwider in gemain oder sonderbahr zuthuen und zu excediern / sich wuerd vnderstehen / der solle wissen / das er dardurch in unser schwerre Vngnad / und in die merckliche Straff / welche in den- nen obeingefueehrten Crainerischen Privilegien / lautter begriffen / unnachlaeßlich gefallen seye. Davon uns der halbe Theil in unser Landts=Fuerstliche Cammer: der ander halbe Theil aber / beuerrter Einer Er: Landschafft in Crain / zuestehen und gebuerren solle. Und dessen allen zu wahrer Urkundt / haben wir uns undter disem Brieff / mit aigner Hand underschriben / und vnser Landts Fuerstlich Insigill hieran gehangen. Geben in unser Statt Graetz / den zwaintzigisten Tag Monats Decembris / Nach Christi unsers lieben Herrn und Seligmachers Geburde / im ein tausendt fuenff- hundert siben und Neuetzigisten Jahr. Ferdinand Ad Mandatum Ser[renissimi]: Domini Archiducis proprium, &c. Wolffg: Joechlin- ger / D. etc. H: Harrer / etc. Registrator Wilibald Eyttner / etc.« (ARS, SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loeblichen Hoezogthumbs Crain […]. Laybach, 1687, fol. 65–69). 240 Glej: Polec, Perizhoffer – http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi413770/ (6. 5. 2015). 241 Perizhoffer von Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, fol. 36. 242 Za opis sedežnega reda leta 1728 glej prav tam, fol. 32–35. 243 Prav tam, fol. 39–41. 226 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Sledi shema bogoslužja ob priložnosti dedne poklonitve, ki je 29. avgusta potekala v ljubljanski stolnici.244 Pri dedni poklonitvi Ferdinandu (II.) ni podatkov, da bi potekala posebna maša, so pa deželni knez in njegovi spremljevalci v času svojega bivanja v Ljubljani večkrat obiskali maše in cerkve. Po maši so predstavniki dežele v cesarski rezi- denci, ki je bila urejena v škofijskem dvorcu, cesarja prosili za dedno poklonitev,245 ta obred v 16. stoletju še ni obstajal, v publikaciji je objavljena tudi shema sedežnega reda pri tej ceremoniji. Dedna poklonitev je potekala naslednji dan, 29. avgusta 1728, prav tako v škofijskem dvorcu. Periz- hoff posreduje skico tudi tega dogodka.246 Likovne upodobitve deželnozborskih zasedanj so bile v habsburških deželah precejšnja redkost, saj so vse do sedaj znane upodobitve nastale v začetku 18. stoletja. Po navedbah Petra Mat‘e so znane skice in shematični prikazi sedežnih redov deželnozbor- skih zasedanj iz Šlezije (1700), Češke (1723 – kro- nanje Karla VI.), Koroške (1728, 1741) in Kranjske (1728).247 Štajerski deželni zbor pa je edini v celot- nem habsburškem dominiju, ki je doživel pravo li- kovno upodobitev v obliki dveh slik, nastalih okrog leta 1730.248 Dedne poklonitve v 17. stoletju Po dedni poklonitvi 1597 so stanovi izgubili veli- ko svoje politične moči, s čimer se je končalo obdobje razvoja deželnih ročinov. Deželni privilegiji so for- malno sicer še veljali, vendar je moč deželnega kneza zelo narasla, tako da niti potrditev deželnih ročinov ni bila več samoumevna. Ferdinand III. kranjskih deželnih ročinov sploh ni potrdil,249 čeprav je de- dno poklonitev po komisarju, knezu Janezu Ulriku Eggenbergu, v Ljubljani sprejel že 4. julija 1631.250 Dejstvo, da Ferdinand III. ni potrdil deželnega ro- čina, je pomemben primer demonstracije deželno- knežje moči nasproti stanovom. Verjetno ne gre za naključje, saj je novi cesar po drugi strani 23. novem- bra 1637 potrdil »pravice, svoboščine in privilegije« deželne prestolnice Ljubljane.251 Mestni svet za raz- liko od deželnih stanov ni imel večje politične moči. Sledila je dedna poklonitev Ferdinandu IV. Pote- kala je za življenja cesarja Ferdinanda III., ki je svoje- ga sina in designiranega prestolonaslednika tudi pre- živel. Dedna poklonitev je po komisarju potekala 25. septembra 1651 v Ljubljani.252 Slava poroča: »Dne 244 Prav tam, fol. 49. 245 Prav tam, fol. 51. 246 Prav tam, fol. 53–58. 247 Mat’a, Der steirische Landtag, str. 168–169. 248 Prav tam, str. 164–165. 249 Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 60–61. 250 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 410; Valvasor, Die Ehre, X, str. 360. 251 Glej: Klun, Diplomatarium Carniolicum, št. 106, str. 76–78. 252 Glej: Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 419. 25. septembra 1651. leta je kraljevsko veličanstvo Ogr- ske in Češke, Ferdinand Četrti, po knezu Maksimilijanu pl. Dietrichsteinu prevzelo dedno dolžnost.«253 Nato je prišla na vrsto dedna poklonitev Leopol- du I., o kateri je v Slavi mogoče najti zelo podro- ben opis. Moč deželnega kneza je v drugi polovici 17. stoletja že tako narasla, da Leopoldu I. ni bilo treba priseči. Stanovi so se na zasedanju poklonitve- nega deželnega zbora namreč odločili, da od cesarja sploh ne bodo zahtevali, da jim priseže, kot je bil si- cer običaj: »… zato, ker je deželanstvo imelo povsem gotovo zaupanje v Njegovega veličanstva visoko besedo, da jim bo pustilo njihove pravice in svoboščine, tako da se mu je zategadelj zdelo nepotrebno zahtevati nadaljnjo asekuracijo, in sicer običajni deželnoknežji jurament.«254 Maja Žvanut zapiše, da so stanovi po koncu pro- tireformacije, ki se je v grobem končala z izgonom protestantskega plemstva leta 1628, pristali na svojo 253 Valvasor, Die Ehre, X, str. 366; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 366. 254 Valvasor, Die Ehre, X, str. 378; primerjaj prevod: Valvasor, Čast in slava, X, str. 378. Kranjski deželni zbor ob poklonitvi leta 1728 (Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, str. 36; hrani Narodni muzej Slovenije). 227 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Cesarska konferenca – »Kayserliche Conferenz« (Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, str. 40; hrani Narodni muzej Slovenije). Avdienca – »Audienz« (Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, str. 52; hrani Narodni muzej Slovenije). Bogoslužje v ljubljanski stolnici – »Abriß der Kayserl. Andacht = Verrichtung« (Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, str. 50; hrani Narodni muzej Slovenije). Dedna poklonitev leta 1728 – »Abriß Der Kayserlichen Tafel / so an dem Erb=Huldigungs Tag in der in dem alhiesigen Bistum zubereiteter Kayserlichen Residenz gehalten ware den 29. Augusti 1728« (Perizhoff, Erb-Huldigungs Actus, str. 59; hrani Narodni muzej Slovenije). 228 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 novo vlogo bleščečih spremljevalcev absolutistične- ga vladarja.255 To se lepo pokaže ob dedni poklonitvi Leopoldu I. leta 1660. Sklep Dedno poklonitev Kranjske leta 1597 so sestav- ljali naslednji ključni elementi: odprtje deželnega zbora s strani cesarskih in deželnoknežjih komisarjev, avdienca pri deželnem knezu v škofijskem dvorcu, dedna poklonitev z vzajemnima prisegama, ki je prav tako potekala tam, ter Ferdinandova osebna izročitev propozicije deželnemu zboru. Poklonitev Ferdinandu je bila v marsičem pre- lomna, z njo se je končala doba razvoja deželnih ro- činov, deželnemu knezu pa se je poleg tega uspelo na spreten način izogniti potrditvi verskih koncesij iz bruške verske pacifikacije (1578), s čimer je padla pravna prepreka za izvedbo protireformacije. Poleg osemnajstletnega nadvojvode Ferdinanda, ki je z dednimi poklonitvami pozimi 1596–97 debitiral na političnem parketu, je nase prvič opozoril tudi nje- gov osemnajst let starejši sodobnik, ljubljanski stolni dekan in bodoči škof Tomaž Hren, ki je z energič- nim nastopom v deželnem zboru dosegel pomemb- no zmago nad svojimi konfesionalno-političnimi na- sprotniki iz vrst protestantskega plemstva. Glede političnih razmer na kranjskem pokloni- tvenem deželnem zboru je August Dimitz pravil- no sklepal, da stanovi po odhodu duhovščine ne bi mogli več zavračati dedne poklonitve, zagrešil pa je manjšo napako glede datuma predaje spomenice, ki so jo deželani augsburške veroizpovedi predali že dan pred dedno poklonitvijo, vendar je v njej niso z niče- mer pogojevali, temveč so le izrazili pričakovanje, da njihove verske koncesije tudi pod novim vladarjem ne bodo okrnjene. Johann Loserth je dedne poklonitve treh notra- njeavstrijskih dežel, Štajerske, Koroške in Kranjske, komentiral z naslednjimi besedami: »Dedni pokloni- tvi v Gradcu 12. decembra 1596 sta sledili oni dve v Ce- lovcu in Ljubljani, 28. januarja in 13. februarja 1597. Na obeh krajih je bil odločilen graški vzorec: plah poskus s pacifikacijo, nato tih umik.«256 To sicer drži, vendar je treba v zadevi presenetljivo »tihega umika« stanov, ki je presenetil celo sodobnike v katoliški stranki, opozoriti na ugotovitve Roberta Bireleyja, ki navaja več razlogov za hitro uklonitev stanov. Stanovi notranjeavstrijskih dežel bi lahko menili, da bo novi deželni knez, ki je od svojega po- vratka z Bavarske v Gradec spoštoval določila paci- 255 Žvanut, Od viteza, str. 26. 256 Prosti prevod besedila: »Dem Huldigungsakte in Graz vom 12. Dezember 1596 folgten jene von Klagenfurt und Laibach am 28. Januar und 13. Februar 1597. An beiden Orten war das Grazer Muster maßgebend: ein schüchterner Versuch mit der Pazifika- tion, dann ein stiller Rückzug« (Loserth, Akten Ferdinand II., 1. Band, str. XLII). fikacije, takšno prakso obdržal tudi v bodoče. Bireley poleg tega domneva, da so Ferdinandovi komisarji štajerskim stanovom nemara obljubili, da bo čas za diskusijo o verskih zadevah po poklonitvi. Poleg tega so bili stanovi še pod vplivom turške grožnje, močan je bil tudi strah pred morebitnimi nemiri, ki ga je stopnjeval kmečki upor v Avstriji nad Anižo, in vpliv teologije trpeče pokornosti. V strokovni literaturi se predvsem poudarja po- men štajerske dedne poklonitve, ki je določila smer- nice za poklonitvi Korošcev in Kranjcev, o čemer sicer ni nobenega dvoma. Vendar je ob tem treba opozoriti na dejstvo, da so tudi med kranjskimi deže- lani augsburške veroizpovedi obstajali posamezniki, ki so prepoznali nevarnost za izgubo konfesionalnih koncesij s prehitrim pristankom na brezpogojno de- dno poklonitev, in to kljub dejstvu, da se je večini no- tranjeavstrijskih stanov očitno zdelo, da jim bo tudi pod Ferdinandovo vladavino uspelo obdržati verske pravice, kot se jim je posrečilo v času gubernatorjev, nadvojvod Ernesta in Maksimilijana. Dober primer stanovskega veljaka z jasnim pogledom na dejan- ske politično-konfesionalne razmere je grof Ahacij Thurn. Poleg tega je s svojo spomenico nadvojvodu Ferdinandu kranjska protestantska elita le pokazala, da je bila sposobna prevzeti pobudo. Na žalost nam Ferdinandov odgovor na spomenico še ni znan. Na popoldanskem zasedanju deželnega zbora 10. februarja 1597 so se jasno pokazali obrisi bodočega notranjega konflikta med prelati na čelu z bojevi- tim Tomažem Hrenom in pretežno protestantskim plemstvom. Ta spor je pomembno zaznamoval no- tranjepolitično življenje dežele v prvem desetletju 17. stoletja in Ferdinandu olajšal izvajanje protireforma- cije, saj je lahko zaradi Hrenove gorečnosti v konflik- tu, ki ga je dejansko vodil sam, navzven nastopal kot mediator. Opozoriti velja tudi na določen mednarod- ni odmev kranjske dedne poklonitve; zlasti v Rimu in Münchnu so si oddahnili, da je minila brez zapletov za mladega katoliškega deželnega kneza. 229 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, 1. reg., šk. 338; šk. 432; šk. 837; šk. 857; šk. 881; šk. 937. SI AS, 730, Gospostvo Dol, fasc. 80. SI AS 1063, Zbirka listin, št. 1878. SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r. NMS – Narodni muzej Slovenije NMS, Grafični kabinet, inv. št. G-596. OBJAVLJENI VIRI Dimitz, August: Urkunden zur Geschichte der Re- formation in Krain aus den Jahren 1540 bis 1634. Mittheilungen des historischen Vereins für Krain XXII (1867), str. 43–124. Dolničar, Janez Gregor: Zgodovina ljubljanske stol- ne cerkve (ur. Ana Lavrič). Ljubljana: Umetno- stnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, 2003. Grazer Nuntiatur, 4. Band, Nuntiatur des Girolamo Portia 1595–1598 (ur. Johann Rainer). Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wis- senschaften, 2012. Hurter, Friedrich von: Geschichte Kaiser Ferdi - nands II. und seiner Eltern, bis zu dessen Krö- nung in Frankfurt: Personen-, Haus- und Lande- sgeschichte. Band 1. Schaffenhausen: Hurtersche Buchhandlung, 1850. Klun, Vinko Fereri: Archiv fur die Landesgeschichte des Herzogthums Krain, Heft 1. Laibach: Historischer Verein für Krain, 1852. Klun, Vinko Fereri: Diplomatarium Carniolicum. Na- mens des historischen Vereins für Krain. Laibach: Historischer Verein für Krain, 1855. Kranjski deželni privilegiji = Carniolan provincial pri- vileges = Krainische Landesprivilegien: 1338–1736 (ur. Andrej Nared, Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008. Loserth, Johann: Akten und Korrespondenzen zur Ge- schichte der Gegenreformation in Innerösterreich un- ter Ferdinand II. Teil 1.: Die Zeiten der Regentschaft und die Auflösung des Protestantischen Schul- und Kirchen- Ministeriums in Innerösterrreich 1590– 1600, Teil 2.: Von der Auflösung des Protestantischen Schul- und Kirchenministeriums bis zum Tode Fer- dinands II. 1600–1637. Fontes rerum austriacarum. Österreichische Geschichts-Quellen. Diplomataria et Acta; Band 60. Wien: In Kommission bei Alfred Hölder, 1906, 1907. Peritzhoffer pl. Peritzhoff auf Ehrenhaimb, Karl Sey frid: Erb-Huldigungs Actus im Hertzogthum Crain. Laybach: bey Adam Friderich Reichhardt [...], 1739. Pieroni, Giovanni Battista: Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija (ur. Lilijana Žni- daršič Golec). Ljubljana: Arhiv Republike Slove- nije, 2008. Radics, Peter von: Beiträge zur Reformations-Ge- schichte Krains‘s, aus Archivalien chronologisch zusammengestellt von P. v. Radics. Mittheilun- gen des historischen Vereins für Krain 16, 1861, str. 67–69, 73–75. Societas Jesu Collegium Labacense: Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis = Letopis Ljub- ljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691). Prevod: Marija Kiauta (ur. France Baraga). Ljub- ljana: Družina, 2003. LITERATURA Bireley, Robert: Ferdinand II, Counter-Reformation Emperor, 1578–1637. Cambridge: Cambridge University Press, 2014. Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung. 2. Band. Vom Regierungs Antritte Erzherzog Karls in Innerösterreich (1564) bis auf das Ende der französischen Herrschafft in Il- lyrien (1813). Laibach: Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg, 1876. Dimitz, August: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Rücksicht auf Culturentwickelung. Lai- bach: Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg, 1886. Dolinar, France M.: Die Gegenreformation in In- nerösterreich und das Schicksal der Protestanten. Primus Truber 1508–1586: Der slowenische Refor- mator und Württemberg (ur. Sönke Lorenz, Anton Schindling in Wilfried Setzler). Stuttgart: W. Kohlhamer Verlag, 2011, str. 327–340. Dolinar, France M.: Vloga in pomen jezuitskega kolegija v slovenskem prostoru. Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773): Zbornik razprav (ur. Vincenc Rajšp). Redovništvo na Slovenskem 4. Ljub ljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998, str. 9–13. Fabjančič, Vladislav: Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820, 2. zvezek. Župani in so- dniki 1504–1605. Gradivo in razprave 23. Ljub- ljana: Zgodovinski arhiv, 2003. Franzl, Johann: Ferdinand II.: Kaiser im Zwiespalt der Zeit. Graz, Wien, Köln: Verlag Styria, 1978. Gestrin, Ferdo: Bruška verska pacifikacija. Enciklo- pedija Slovenije, 1. zvezek (ur. Marjan Javornik). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 403. Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Celje: Mohorjeva družba, 1992. 230 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Hrausky, Andrej in Janez Koželj: Arhitekturni vodnik po Ljubljani – 100 izbranih zgradb. Ljubljana: Ro- kus, 2002. Jerše, Sašo: Glaube, Hoffnung, Herrschaft: Die »ima- ginaires politiques« Innerösterreichs im Zeitalter des religiös-politischen Konflikts. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, 121. Band, Teilband 2, 2013, str. 352–378. Jerše, Sašo: Vera, upanje, oblast – O notranjeavstrij- skem političnem imaginariju v času verskih vrenj. Vera in hotenja: Študije o Primožu Trubarju in nje- govem času (ur. Sašo Jerše). Ljubljana: Slovenska matica, 2009, str. 67–103. Kočevar, Vanja: Patent nadvojvode Ferdinanda o do- končnem izgonu predikantov in odpravi prote- stantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deže- lah iz leta 1599. Arhivi 37, 2014, št. 1, str. 31–64. Kontler, Laszlo: Madžarska zgodovina: Tisočletje v srednji Evropi. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. Košir, Matevž: Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage protireformacije in absolu- tizma (1560–1660) na Kranjskem. Ljubljana: [M. Košir], 1999. Lavrič, Ana: Umetnostna dejavnost škofa Otona Fri- derika Buchheima v ljubljanski škofiji. Acta histo- riae artis Slovenica 9, 2004, str. 31–69. Levec, Vladimir: Die krainischen Landhandfesten: Ein Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschi- chte. Mittheilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, Band 19, 1898, str. 245–301. Loserth, Johann: Der Huldigungsstreit nach dem Tode Karl II: 1590–1592. Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark; Band 2. Graz: Styria, 1898. Mat‘a, Petr: Der steirische Landtag im Raum und Bild um 1730. Symbolische Ordnung und visu- elle Darstellung. Zeitschrift des Historischen Ve- reins für Steiermark, CIV. Graz: Selbstverlag des Historischen Vereins für Steiermark, 2013, str. 163–218. Mikuž, Metod: Vrsta stiških opatov: Doneski k zgo- dovini stiške opatije. Ljubljana: Dekanat teološke fakultete v Ljubljani – [M. Mikuž], 1941. Mlinarič, Jože: Kartuzija Bistra. Ljubljana: Družina, 2001. Mlinarič, Jože: Kostanjeviška opatija 1234–1786. Ko- stanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 1987. Mlinarič, Jože: Stiška opatija 1136–1784. Novo me- sto: Dolenjska založba, 1995. Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi: Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Thesaurus memoriae dissertationes 7. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2009. Nared, Andrej: Kranjska in njeni deželni stanovi. Kranjski deželni privilegiji = Carniolan provincial privileges = Krainische Landesprivilegien: 1338– 1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljublja- na: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 9–34. Nared, Andrej: Kranjski deželni privilegiji (ročini) 1338–1736. Kranjski deželni privilegiji = Carnio- lan provincial privileges = Krainische Landespri- vilegien: 1338–1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 35–68. Nared, Andrej: Objava in prevod privilegijev kranj- skega plemstva (1338) in plemstva v marki in Metliki (1365). Kranjski deželni privilegiji = Car- niolan provincial privileges = Krainische Landes- privilegien: 1338–1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 69–78. Nared, Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, št. 2, str. 313–334. Pohl, Walter in Karl Vocelka: Habsburžani: zgodovi- na evropske rodbine. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Preinfalk, Miha: Auerspergi: Po sledeh mogočnega tura. Thesaurus memoriae Dissertationes 4. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. Preinfalk, Miha: Grofje Thurn-Valsassina na Koro- škem. Kronika 56, 2008, št. 2 (Iz zgodovine Koro- ške), str. 247–264. Rutar, Simon: Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriško-Gradiške: Faksimile iz leta 1896 s spremno besedo. Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Jutro, 2000. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krains. Görz: Selbstver- lag, 1905. Simoniti, Vasko: Fanfare nasilja. Ljubljana: Sloven- ska matica, 2003. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Strohmeyer, Arno: Svoboda politike in moč vere: štu- dije o politični kulturi deželnih stanov habsburške monarhije v času verskih vojn (ok. 1550–ok. 1650). Ljubljana: Založba /*cf., 2011. Štih, Peter: Dežela Grofija v Marki in Metliki. Vilfa- nov zbornik: Pravo – zgodovina – narod (ur. Vin- cenc Rajšp, Ernst Bruckmüller). Ljubljana: Za- ložba ZRC, 1999, str. 123–146. The Thirty Years‘ War (ur. Geoffrey Parker). London and New York: Routledge, 1997. Valvasor, Janez Vajkard: Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2009–2013. Valvasor, Janez Vajkard: Topographia Ducatus Carnio- liae modernae (Faksimilirana izdaja). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. Valvasor, Johann Weichard von: Die Ehre dess Her- tzogthums Crain […]. Laybach: zu finden bey 231 2015 vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nür- nberg, 1689. Vilfan, Sergij: Deželni ročin kot vir naše ustavne zgodovine, Glasnik muzejskega društva za Slove- nijo XXV–XXVI, 1944–1945, str. 65–84. Vilfan, Sergij: Deželni ročin. Enciklopedija Slovenije, zvezek 2 (ur. Marjan Javornik). Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 1988, str. 251. Vilfan, Sergij: Pojmovanje oblasti v izjavah kranj- skih deželnih stanov v dobi reformacije. Zbornik znanstvenih razprav 43, 1983, str. 169–176. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev. Od nase- litve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Sloven- ska matica, 1996. Vilfan, Sergij: Pravni značaj deželnih stanov v deže- lah s slovenskim prebivalstvom (Notranji Avstri- ji). Zbornik znanstvenih razprav XLVIII, 1988, str. 207–219. Vilfan, Sergij: Rechtsgeschichte der Slowenen. Grazer Rechts- und Staatswissenschaftliche Studien. Band 21. (ur. Hermann Baltl). Graz: Leykam-Verlag, 1968. Vilfan, Sergij: Struktura stanov, deželne finance in reformacija. Zgodovinski časopis 49, 1995, št. 2, str. 175–181. Vilfan, Sergij: Zlata bula Kranjcev. Zbornik znan- stvenih razprav LIII, 1993, str. 219–229. Wilson, H. Peter: Europe‘s Tragedy – A New History of the Thirty Years War. London: Penguin Books, 2009. Žvanut, Maja: Od viteza do gospoda. Ljubljana: Vi- harnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994. SPLETNI VIRI AEIOU Austria-Forum, Maximilian III. der Deut- schmeister. http://austriaforum.org/af/AEIOU/ Maximilian_III._der_Deutschmeister%2C_Er- zherzog (21. 4. 2015). Die Reichsversammlungen 1556–1662. http://www. historischekommission-muenchen.de/fileadmin/ user_upload/pdf/abteilungen/reichsversammlun- gen1556_1662.pdf (17. 4. 2015). Polec, Janko: Karl Sayfrid Perizhoffer plemeniti Perizhoff auf Ehrenhaimb. Slovenska biografi- ja. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi413770/ (6. 5. 2015). S U M M A R Y Hereditary homage of the Duchy of Carniola to Archduke Ferdinand in 1597 On 13 February 1597, the Carniolan provincial estates paid homage to the new provincial prince, Archduke Ferdinand, in the diocesan palace in Ljub- ljana. The act of hereditary homage not only brought an end to the period of governorship that lasted from the death of the former provincial prince, Ferdi- nand’s father Karl II, in 1590 to Ferdinand’s majority in 1596, but also had a profound legal, constitutional, political and confessional impact on the Duchy of Carniola. The main political goal the estates of the three Inner Austrian provinces aimed to attain prior to paying hereditary homage was to ensure that the new sovereign, too, would concede to their Augsburg confession as defined by the Religious Pacification of Bruck of 1578. After the death of Archduke Karl II, the Inner Austrian estates had indeed, by refus- ing to pay hereditary homage to two governors under Emperor Rudolf II, managed to force the latter into de facto recognising their confessional rights, even though the Pacification of Bruck was not officially confirmed. The new provincial prince, Archduke Ferdinand, however, proved a more unyielding op- ponent. Despite his youth and relative inexperience, he would not confirm the Pacification of Bruck as one of the provincial privileges and refused to debate religious matters with the estates until they paid him hereditary homage. The first to pay traditional hom- age were Styrians, Carinthians the second and Car- niolans the third. Even though the hereditary hom- age of Styria in many regards decisively determined the course of the homage ceremonies in the neigh- bouring Carinthia and Carniola, the Styrian provin- cial estates, too, raised the question of religious free- doms. In early February 1597, Archduke Ferdinand and his escorts arrived in Carniola from Carinthia and settled in Ljubljana’s diocesan palace. The Car- niolan provincial diet was convoked on 10 Febru- ary. After the imperial provincial diet commission- ers presented the assembled members of the estates with the imperial authorisation and instruction, the provincial diet proceeded to discuss the homage. A bitter dispute erupted between the Protestant Achaz Count Thurn, demanding that the question of Prot- estant religious freedoms should be discussed prior to hereditary homage, and the prelate leader, the Ljubljana cathedral dean and future bishop, Tomaž Hren, who opposed the idea. Since the prelates re- fused to discuss religious matters prior to hereditary homage, so that the objection would apply only to the Protestant nobility rather than to all estates, the 232 2015vanJa kočevar: dedna poklonitev voJvodine kranJske nadvoJvodu Ferdinandu leta 1597, 201–232 provincial diet notified the imperial commission- ers that it was ready to proceed with the hereditary homage ceremony. In the meantime, the Protestant noblemen drew up a memorandum, requesting the new provincial prince’s permission to retain their Augsburg Confession, and submitted it to Archduke Ferdinand on 12 February during an audience in the diocesan palace. The archduke’s response to the memorandum still remains unknown. The hereditary homage took place the next day, 13 February, dur- ing which the archduke took his oath according to the Catholic formula, by the name of God and all saints, and the estates according to the Protestant formula, to the word of God and the Gospel. The mutual oaths were followed by a number of secular and religious ceremonies and a session of the provin- cial diet, marked by huge monetary demands to send necessary provisions to the Military Frontier and set up the defence system against the Turkish threat, as the hereditary homage took place during the so- called Long Turkish War (1593–1606) between the Holy Roman Empire and the Ottoman Empire. Fer- dinand left the Carniolan capital on Ash Wednesday, 19 February. By not confirming the Paci fication of Bruck, the new provincial prince cleared the legal path for the Counter-Reformation to commence the following autumn. After the hereditary homage of 1597, the power of provincial prince ra pidly grew to the extent that the confirmation of provincial privi- leges was no longer self-evident, while the ritual of hereditary homage increasingly became little more than a bare formality.