174 Ivan Albreht: Kako bi z vami šel... magnus lile Bellerophontes, oranium malorum occisor, accendens Pegasum, hoc est in Asiafontem doctrinae, periens Solymos vicit et chimaeram interfecit horribile monstrum . . ." Kakor vidimo, je Btinting prav živahno alegoriziral. Ogrlica njegove Evrope je mogla dobiti miselno nadaljevanje v Vodnikovem „ prstanu". Kje je Aventinus l Češko primerjal s kitaro, nisem mogel zaslediti, vsekakor pa njegova kitara živo spominja Gajeve lire. Alegoriziranje Evrope samo pa sega daleč v stari vek. Clu-verius sam poroča, da je geograf Strabo Evropi dal podobo zmaja („Figuram universae Europae Strabo dedit Draconis, cuius caput r Hispania, collum Gallia, corpus Germania, alae dextra laevaque Italia ac Cimbrica paeninsula . . .") Morda bi tu smeli končno opozoriti na staro mitologijo, ki ji je Evropa bila hči Oceana in Thetide ali hči tirskega kralja Agenorja. — 1 Aventinus, pravzaprav Turmaier, je bil bavarski historiograf, 1477—1534. Napisal je ..Chronico" (1566) in „Annalium libros VII (1580). „Annales", ki jih hrani ljublj, licejska knjižnica, so bile nekdaj last 1 j ubij. škofa v Gornjem gradu. Ivan Albreht: Kako bi z vami šel .. . l\ako bi z vami šel, vi vsi, ki greste v svet s pojočim glasom, ki v solnce gledate in ni presilna vam njega svetloba — kako bi meril se z razkošnim vašim krasom jaz, revež, v žalosti spočet, bolnik sanjav, napol objet od smrti. Pustite me, da ležem v jarek kraj poti, vodeče bogvekam! Tam med cvetovi, ki bili so v popju strti, tam druga si poiščem, ki kot jaz obsojen je, kot jaz proklet. . . In če ta drug je srce in ž njim duša moja, pozdravi v jarku morda vas nekoč — poet.