174
Ivan Albreht: Kako bi z vami šel...
magnus lile Bellerophontes, oranium malorum occisor, accendens Pegasum, hoc est in Asiafontem doctrinae, periens Solymos vicit et chimaeram interfecit horribile monstrum . . ."
Kakor vidimo, je Btinting prav živahno alegoriziral. Ogrlica njegove Evrope je mogla dobiti miselno nadaljevanje v Vodnikovem „ prstanu".
Kje je Aventinus l Češko primerjal s kitaro, nisem mogel zaslediti, vsekakor pa njegova kitara živo spominja Gajeve lire.
Alegoriziranje Evrope  samo  pa  sega  daleč v stari vek.  Clu-verius sam poroča, da je geograf Strabo Evropi dal podobo zmaja („Figuram universae  Europae  Strabo  dedit Draconis,   cuius   caput r Hispania,   collum   Gallia,   corpus  Germania,   alae dextra  laevaque Italia ac Cimbrica paeninsula . . .")
Morda bi tu smeli končno opozoriti na staro mitologijo, ki ji je Evropa bila hči Oceana in Thetide ali hči tirskega kralja Agenorja. —
1 Aventinus, pravzaprav Turmaier, je bil bavarski historiograf, 1477—1534. Napisal je ..Chronico" (1566) in „Annalium libros VII (1580). „Annales", ki jih hrani ljublj, licejska knjižnica, so bile nekdaj last 1 j ubij. škofa v Gornjem gradu.
Ivan Albreht:
Kako bi z vami šel .. .
l\ako bi z vami šel, vi vsi, ki greste v svet s pojočim glasom,
ki v solnce gledate in ni presilna vam njega svetloba —
kako bi meril se z razkošnim vašim krasom
jaz, revež, v žalosti spočet,
bolnik sanjav, napol objet od smrti.
Pustite me, da ležem v jarek kraj poti, vodeče bogvekam!
Tam med cvetovi, ki bili so v popju strti,
tam druga si poiščem, ki kot jaz
obsojen je, kot jaz proklet. . .
In če ta drug je srce in ž njim duša moja,
pozdravi v jarku morda vas nekoč — poet.