raocs LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. 3, november 1996 Podpisan participacijski dogovor V sredo 6.11.1996 sta glavni direktor Luke Koper Bruno Kore-lič in Mato Aščič, predsednik sveta delavcev, podpisala dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe ali partici-pacijski dogovor. Podpis dogovora je eden prvih korakov na poti izvajanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v delniški družbi Luka Koper. Dogovor po svoji vsebini pomeni konkretizacijo načinov uresničevanja soupravljalskih upravičenj zaposlenih. Ta upravičenja lahko v grobem razdelimo na dve skupini. Eno so upravičenja, ki gredo zaposlenim kot posameznikom (individualno uresničevanje participacijskih pravic), drugo skupino pa predstavljajo pravice, ki jih zaposleni uresničujejo prek sveta delavcev in drugih organov. Delavec kot posameznik ima pravico (4. člen): * do pobude in odgovora na to pobudo v zvezi z delovnim mestom in/ali ožjo organizacijsko enoto (skupina, oddelek, služba); * biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju; * izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki zadevajo organizacijo njegovega delovnega mesta in delovnega procesa na njegovem delovnem mestu ali v povezavi z njim; * do pojasnila o vprašanjih v zvezi z njegovo plačo in drugimi prejemki po kolektivni pogodbi in drugih pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja. Zaposleni kot posamezniki zgoraj omenjene pravice uresničujejo ali na delovnih sestankih svoje organizacijske enote ali neposredno v ustnih razgovorih z vodstvenimi delavci ali v pisni obliki (5. člen). Delavec, zato ker je podal svoje mnenje, pobudo ali predlog, ne more biti klican na odgovornost. Z namenom vzpodbuditi iniciativo zaposlenih za dajanje dobronamernih in koristnih predlogov, bo svet delavcev uvedel posebne nabiralnike, prek katerih bodo delavci lahko neovirano posredovali pisne vloge (7. člen). Razen tega, da imajo zaposleni svoje predstavnike v nadzornem svetu, se bo v večjem delu sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe odvijalo prek sveta delavcev. Kako svet delavcev uresničuje pravico do sodelovanja pri upravljanju družbe? Zakon določa štiri oblike sodelovanja -obveščanje, skupno posvetovanje, soodločanje in zadržanje odločitve- ki so konkretizirane v podpisanem dogovoru. Uprava je dolžna obveščati svet delavcev v naslednjih primerih (10. člen): o gospodarskem položaju družbe in obračunu poslovanja -2X letno; * o poslovnem poročilu in razvojnih ciljih družbe - IX letno; * o spremembah v dejavnosti družbe - sproti; * o spremembah v organiziranosti družbe - sproti; * o spremembah tehnologije (upoštevanje ukrepov VPD) -sproti. Uprava seznani svet delavcev o navedenih vprašanjih pred sprejetjem odločitve. Če krši to določilo in ne obvesti sveta delavcev o spremembah v dejavnosti in organiziranosti družbe, ima svet pravico zadržati odločitev in sprožiti postopek za razrešitev medsebojnega spora. Višja oblika od obveščenosti je skupno posvetovanje uprave in sveta delavcev (11. člen). Skupno posvetovanje poteka o statusnih vprašanjih (statusne spremembe, prodaja družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe lastništva) in kadrovskih vprašanjih (potrebe po novih delavcih-samo kar je izven plana kadrov, sistemizacija delovnih mest, razporejanje večjega števila delavcev zunaj družbe, razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje števila delavcev, sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti. Skupno posvetovanje poteka tako, da uprava v pisni obliki seznani svet delavcev s predlogom odločitve in utemeljitvijo ter predlaga datum skupnega posvetovanja. Svet delavcev se opredeli do odločitve, lahko ima tudi nasprotno stališče, kar pa ne vpliva na odločitev uprave, v tem primeru si obe strani prizadevata za uskladitev stališč. Najvišja oblika uresničevanja soupravljalskih upravičenj je soodločanje. To pomeni, da mora uprava v določenih primerih pred sprejetjem dokončne odločitve pridobiti soglasje sveta delavcev (12. člen). Ti primeri so naslednji: * organizacija in izvajanje ukrepov varnosti pri delu; * določitev ukrepov za preprečevanje poškodb in obolenj; * osnove za določitev izrabe letnega dopusta in drugih odsotnosti; Iz vsebine: 2. stran: Zasedanje nadzornega sveta 3. stran: Rezultati poslovanja in ocena do konca leta 5. stran: Projekt kakovosti 6. stran: Pridobitev novih tržišč Z stran: Borza 8. stran: Poslovne informacije * merila za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev; * kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti; * razpolaganje s stanovanjskim skladom in objekti družbenega standarda; * kriteriji za napredovanje delavcev. Uprava ne sme sprejeti predlagane odločitve, če svet delavcev zavrne soglasje. Razen o oblikah uresničevanja participacijskih pravic sta se svet delavcev in uprava dogovorila tudi o zagotavljanju pogojev za delo sveta delavcev. Kljub temu, da člani in predsednik sveta delavcev opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno, bodo člani in predsednik za opravljanje svoje funkcije prejemali mesečno (neto) nagrado v višini 25% oziroma 35%-predsednik sveta- od neto povprečne plače na zaposlenega v delniški družbi. Gre za uresničitev zakonskega določila, da ima lahko svet delavcev v odvisnosti od števila zaposlenih določeno število profesionalnih članov (v primeru Luke 2 profesionalna člana). Svet delavcev Luke Koper se je odločil, da bodo za delo aktivno "poprijeli" vsi člani sveta in da zaradi tega pravzaprav ne potrebujejo profesionalcev. Še zlasti ne zato, ker se je uprava zavezala nuditi svetu delavcev vso potrebno strokovno in administrativno pomoč (19. člen). Svet delavcev ima v skladu z dogovorom na voljo tudi svoj prostor in sicer v prvem nadstropju upravne stavbe, v desni etaži med službo za kakovost in službo za informatiko. To je le nekaj najpomembnejših določil dogovora, ki je zaposlenim na vpogled pri članih sveta delavcev. M. S. Druga seja nadzornega sveta Luke Koper d.d. V četrtek, 28.10. 1996 je v sejni sobi družbe zasedal njen nadzorni svet. Na dnevnem redu je bila poleg potrditve zapisnikov prejšnjih sej tudi obravnava poslovanja delniške družbe ter odvisnih in povezanih družb za obdobja januar - september 1996 ter ocena poslovanja do konca letošnjega leta, nadalje sklep o kriterijih za dopustnost pridobivanja lastnih delnic in o načinu nadzora nad izvajanja transakcij z lastnimi delnicami, sklepanje o pristopu družbe kot družbenika v Center Brdo pri Kranju ter imenovanje člana uprave - delavskega direktorja. Ob obravnavanju poslovanja družbe v prvih devetih mesecih tega leta ter ocene poslovanja družbe do konca leta je nadzorni svet podprl dosedanja prizadevanja družbe za dosego načrtovanih rezultatov Luke Koper d.d. v letu 1996. Glede na informacijo o prerazporeditvi sredstev, ki so bila v letošnjem proračunu Republike Slovenije predvidena za vlaganje v pristaniško infrastrukturo, za druge namene, je nadzorni svet sprejel sklep, da se Ministrstvo za promet in zveze zaprosi za pisno pojasnilo. Sprejeti sklep o dopustnosti pridobivanja lastnih delnic in o načinu nadzora nad izvajanja transakcij z lastnimi delnicami podrobneje opredeljuje izvajanje sklepa, ki ga je glede lastnih delnic, sprejela skupščina družbe na svojem prvem zasedanju 25.7.1996 ter veže posle pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic na soglasje nadzornega sveta. Nadzorni svet je na predlog uprave družbe sprejel sklep, da Luka Koper d.d. pristopi kot družbenik v Center Brdo pri Kranju z ustanovitvenim vložkom v višini 100.000 DEM. Na predlog sveta delavcev je nadzorni svet imenoval Peric Lojzeta, diplomiranega pravnika, rojenega 17.6.1946, zaposlenega v Luki Koper , za člana uprave - delavskega direktorja. S tem je bila imenovana uprava delniške družbe v popolni sestavi tako, kot jo predvideva Statut Luke Koper d.d.. Na pobudo posameznih članov nadzornega sveta je nadzorni svet zadolžil upravo družbe, da izvede vse potrebno za začetek ponovnega opravljanja storitev pomorske pilotaže v okviru Luke Koper d.d.. REZULTATI POSLOVANJA LUKE KOPER d.d, V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1996 V mesecu septembru so se nadaljevala manj ugodna gibanja na področju pretovora blaga, ki so značilna za poletne mesece. V tem mesecu je bila dosežena količina 383.000 ton blaga ali 72% načrtovane količine. K izpadu pretovorjenih količin je največ prispevala preložitev prihoda ladij za razsute tovore v mesec oktober. V zadnjem obdobju se je začelo izboljševati stanje na Terminalu silos, kar je vsakoletna sezons- ka posledica žetve. V devetih mesecih letošnjega leta smo pretovorili skupno 4.606.787 ton, kar je za dobre 4% pod načrtovanim in za 6% manj kot v enakem lanskem obdobju. V strukturi pretovora zavzema blago v slovenskem izvozu in uvozu dobrih 41%, ostalo je blago v tranzitnem prometu. 140 120 100 80 60 40 20 Izpolnitev plana pretovora po profitnih centrih (v □ JAN .-MAR. □ JAN .-JU N. mJAN.-SEP. -j j-i p r ■F • -4 - GT KT TL TTT TRT TST GLINICA SILOS Izboljšave v dohodkovni strukturi pretovorjenega blaga in za naše poslovanje ugodna tečajna gibanja so preprečili, da bi se manjši fizični obseg dela odrazil tudi na finančni strani poslovanja. Prihodki iz poslovanja so v obdobju januar-sep-tember za 9% presegli načrtovano vrednost. Stroški iz poslovanja so za 7% nad načrtovanimi. Rast prihodkov iz poslovanja vseskozi presega naraščanje stroškov, skupni rezultat pa je za 5% preseženi načrtovani dobiček iz poslovanja. K uspešnemu poslovanju so dodatno prispevali pozitivni finančni učinki. Celotni dobiček je bil v tem obdobju za 23% nad načrtovanim. Rezultati poslovanja Luke Koper d.d. (v SIT) eocoancco 5.000000000 4,OOOCOQOOO 3000.000000 2000000000 loooGoaooo o Jan-fvbr Jgn-Jui Jan-SEp □ KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA ■ STROSKI IZ POSLOVANJA □ DOBIČEK IZ POSLOVANJA Profitni centri skupaj so za okrog 10% presegli tako načrtovane prihodke kot stroške iz poslovanja. Na strani stroškov so k preseganju največ prispevali stroški vzdrževanja. Vsi profitni centri razen PC Terminal silos so v analiziranem obdobju poslovali z dobičkom, ki presega načrtovane vrednosti. Izstopata zlasti PC Kontejnerski in RO-RO terminal in PC Tekoči tovori. Skupni dobiček iz poslovanja profitnih centrov je bil v prvih devetih mesecih 6% nad načrtovano vrednostjo. Strokovne službe pa so v celoti gledano poslovale racionalno in niso presegle planiranega proračuna stroškov. Najpomembnejši kazalniki poslovanja za Luko Koper d.d. v I. 1996 □Jan-Mar □ Jan-Jun CD Jan-Sep V bilanci stanja pomeni največjo spremembo izplačilo dividend delničarjem Luke Koper v višini okrog 2 mlrd SIT. Kapital pa še vedno predstavlja preko 95% celotne pasive. OCENA POSLOVANJA DO KONCA LETA 1996 Obdobje september-december bo za profitne centre in strokovne službe obdobje zaključevanja nalog, opredeljenih v njihovih načrtih za leto 1996. Obenem bo to tudi pripravljalno obdobje za novo poslovno leto. Napovedi za zadnje četrtletje leta 1996 kažejo, da se bo nadaljeval trend uspešnega poslovanja iz prve polovice leta, ki je bil nekoliko upočasnjen le v poletnih mesecih. Povečanje pre-tovora pričakujemo predvsem na Terminalu silos (pšenica in koruza). Na Kontejnerskem terminalu se bodo že poznali rezultati začetka pomembnega novega posla pri pretovoru avtomobilov koncerna Volsvvagen. Na drugi strani se bo nekoliko zmanjšal pretovor glinice, manjši pa bo tudi obseg tovorov lesa. Porast pretovora v zadnjih mesecih letošnjega leta bo zagotovil, da se bomo vsaj močno približali količinam iz poslovnega načrta, če jih že ne bomo presegli. Skladno z večanjem obsega dela pričakujemo tudi rast poslovnih prihodkov. Na strani stroškov ne gre pričakovati bistvenih sprememb. To velja tudi za delo strokovnih služb z izjemo Službe za operativno planiranje: 19 zaposlenih iz Službe za operativno planiranje je bilo prezaposlenih v družbo INPO d.o.o.. Zmanjšanje števila zaposlenih bo vplivalo tako na stroškovno kot tudi na prihodkovno stran poslovanja službe. Ocenjujemo, da bodo ob koncu leta realizirani prihodki iz poslovanja za okrog 7% večji od načrtovanih. Stroški iz poslovanja bodo tudi nekoliko presegli načrtovane, dobiček iz poslovanja pa bo za okrog 23% nad načrtovano vrednostjo. Ocena pretovora za zadnje četrtletje 1996 po profitnih centrih: Realizacija Ocena Izpolnitev I .-IX. 1996 zal. 1996 letnega plane v tonah (v %) GT 334.225 447.225 74,5 KT 655.532 955.532 89,3 TL 189.736 224.736 101,8 nr 88.490 138.490 85,3 TRT 1.336.010 1.772.010 99,0 TST 592.460 786.460 112,3 GLINICA 282.810 332.810 107,4 SILOS 196.340 366.340 61,0 Nafta 931.170 1.191.170 119,1 LUKA 4.606.773 6.214.773 96,3 M.B. —mmmmm. LUKA KOPER IMA SISTEM KAKOVOSTI Konec oktobra je Slovenski inštitut za kakovost (SIQ), ki je član mednarodne certifikacijske mreže EQNet izvedel predpresojo sistema kakovosti v Luki Koper. Namen presoje je bil ugotoviti: - ali imamo zgrajen sistem kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9002; - in koliko je učinkovit v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti naše storitve. Na osnovi presoje Poslovnika kakovosti Luke Koper, ki predstavlja pisno vodilo skozi sistem kakovosti in praktične presoje na "terenu" lahko ugotovitve strnemo v naslednje zaključke: - cilji in usmeritev vodstva je zelo jasna: Luka Koper - najboljša luka v Južni Evropi. Cilji so dosegljivi s pomočjo ustreznega vodenja podjetja, pri čemer je sistem kakovosti sestavni del sistema vodenja oziroma eno izmed orodij za dosego cilja; - spremljanje izvajanja sistema se izvaja na sestankih vodstva, ki je opredelilo tudi parametre s pomočjo katerih se ocenjuje doseganje ciljev. Trenutno poteka odločanje tudi na nižjih nivojih; - sistem kakovosti je zasnovan tako, da bo nedvoumno podpiral uresničevanje ciljev; - zaposleni obvladajo svoje delo in sistem kakovosti sprejemajo kot nekaj popolnoma normalnega; - zelo pozitivna je urejenost dokumentov na sistemskem nivoju in urejenost področja izobraževanja (usposabljanja); - možnosti izboljšanja stanja so predvsem v zvezi z obvladovanjem KMP opreme in ocenjevanjem podpogod-benikov, kamor je potrebno vključiti tudi podpogodbe-nike, ki dobavljajo delovno silo. Na osnovi nekaterih ugotovljenih neskladnosti in poman-kljivosti, bo izdelan poseben program ukrepov za odpravo le-teh z poudarkom na zagotavljanju učinkovitosti sistema kakovosti kamor sodi tudi: - ugotavljanje vseh vrst neskladnosti, analiza vzrokov ter kurativno in preventivno ukrepanje; - ustrezen način ocenjevanja podpogodbenikov glede na nabavno politiko in upoštevanje vpliva kakovosti na tekoči status podpogodbenika; - vplivanje na skupen dvig kakovosti Luke Koper, špediterjev (agentov) in carinske službe glede na tesno povezanost pri izvajanju konkretnih poslov. Glede na ugotovitve podane v poročilu o presoji sistema kakovosti v Luki Koper je delo projektnega tima, ki je imel za nalogo zgraditi sistem kakovosti praktično zaključeno. Ob tej priliki gre vsem, ki so bili vključeni v delo projektnega tima posebna zahvala za prispevek k uspešno zaključenemu projektu. Od tu naprej mora sistem kakovosti delovati samostojno v skladu z določili Poslovnika kakovosti in iz njega izhajajočih referenčnih dokumentov s ciljem, da se učinkovitost potrdi z pridobitvijo certifikata spomladi 1997. E.M. ■4 odličnost J'1 opuščenost Nova tržišča Promet PRIDOBITEV NOVIH TRŽIŠČ Le nekaj mesecev je minilo od uradne otvoritve avtomobilskega terminala in že je Luki Koper na svoj terminal uspelo pridobiti novega poslovnega partnerja. Grupacija Volkswagwn je v ostri konkurenci ostalih pristanišč in transportnih poti, za izvoz svojih osebnih avtomobilov v Sredozemlje, izbrala koprsko pristanišče. To je še eden izmed dokazov o pravilni tržni naravnanosti Luke Koper, ki je s kvaliteto storitev ter uspešnim konkuriranjem celotne slovenske transportne poti, uspela pridobiti letni izvozni posel 35.00U avtomobilov. Za prevoz avtomobilov znamk Volkswagen, Audi, Ford in Škoda od Jesenic do Kopra bodo poskrbele Slovenske železnice, na avtomobilskem terminalu v Luki Koper se bodo le-ti skladiščili ter nato enkrat tedensko z ladjami odvažali do kupcev v Sredozemlju. Prvi "evropski" avtomobili so Luko Koper zapustili že v petek 18. oktobra z ladjo Neptun Sky. Pridobitev tega posla pa ne bo pripomogla le k povečanju prometa avtomobilov preko Luke Koper, ki bo po prvih ocenah ob koncu leta dosegel že rekordno količino 100.000 vozil, ampak si bo s tem koprsko pristanišče zagotovilo tudi novega ladjarja (Grimaldi), ki bo ob prihodu v Koper zagotovo pripeljal tudi druge vrste tovora. Že korak bliže svoji viziji o sodobnem mednarodnem trgov- skem in distribucijskem središču je Luka Koper tudi na področju razsutih tovorov. Tako sta italijanski ENEL ter italijanska firma UNICOAL pričela iz Luke Koper oskrbovati italijanske termocentrale ter ostale italijanske porabnike premoga. Premog, ki se bo tako kot doslej dovažal z velikimi ladjami, se bo v Luki Koper zbiral in nato z manjšimi ladjami in baržami odvažal do italijanskih pristanišč. Naslednja novost, ki jo je potrebno vsekakor omeniti je nova redna konvencionalna (za generalne tovore) pomorska linija za Srednji in Daljni Vzhod. Ladje nosilnosti od 15.000 do 17.000 DWT, ladjarja AOL (Adriatic Oriental Line) iz Sin-gapurja, ki ga zastopa pooblaščeni agent Transfruit iz Kopra bodo enkrat mesečno vozile iz Kopra proti vsem večjim pristaniščem Indije, JV-Azije, Kitajske in v Hong-Kong razne kmetijske in industrijske proizvode, les, izdelke široke potrošnje, težkih tovorov in konstrukcijsko opremo.. AOL se bo tako pridružil celi vrsti pomembnih svetovnih ladjarjev, ki Luko Koper, Slovenijo ter države Srednje Evrope povezujejo z vsemi kontinenti sveta. Prva ladja HER AN je izplula iz našega pristanišča že 5. novembra. V primeru večjega zanimanja pa namerava ladjar število odhodov iz Kopra še povečati. UGODNI REZULTATI LADIJSKEGA PRET0V0RA V OBDOBJU JANUAR - OKTOBER REKORDEN MESEC OKTOBER Z 821.950 TONAMI PROMETA V prvih desetih mesecih letošnjega leta smo pretovorili skupaj 5.428.737 ton raznovrstnega blaga, kar je samo 1% manj kot v enakem lanskem obdobju, letošnji plan pa smo v celoti izpolnili oziroma presegli načrtovane količine za 1%. Po strukturi prometa še naprej prevladujejo suhi tovori v sipkem stanju s 54%, delež tekočih tovorov je dosegel 22%, generalnih tovorov 7%, tovorov lesa 4% in tovorov na kontejnerskem terminalu 13%. Rekorden promet v zgodovini Luke Koper pa je dosežen v oktobru mesecu, ko smo pretovorili za 821.950 ton raznovrstnega blaga. K rekordnemu prometu so največ prispevali na terminalu razsutih tovorov, kjer so presegli mesečni plan za 129%, nad planom za tekoči mesec pa so poslovali še na terminalu sipkih tovorov, glinici in silosu. LADIJSKI PRETOVOR BLAGA PO MESECIH v ton ...PAŠE NEKAJ BESED O BORZI V prejšnji številki Luškega glasnika so Vam bile predstavljene temeljne značilnosti delnice - vrednostnega papirja, katerega lastniki smo postali z lastninskim preoblikovanjem našega podjetja v delniško družbo. Ker bodo naše delnice oznake G, pridobljene v javni prodaji, pričele kotirati v borzni kotaciji B Ljubljanske borze predvidoma že 20. novembra, Vam podajamo nekaj osnovnih informacij o borzi in borznih trgih. Borza je "prostor", kjer poteka organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji. Kot taka ima borza tri glavne funkcije: organizira trgovanje z vrednostnimi papirji, informira udeležence trga o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti papirjev ipd. ter ugotavlja in objavlja tečaje vrednostnih papirjev. Nadzor nad trgom vrednostnih papirjev in borzo kot organizatorjem tega trga, vrši Agencija RS za trg vrednostnih papirjev.Trgovanje z vrednostnimi papirji, ki na borzi kotirajo, poteka izključno prek borze in po vnaprej določenih pravilih. Borza sama ne trguje z vrednostnimi papirji. Ustanovile so jo borznoposredniške hiše in banke, ki so tako postale delničarji oz. člani borze. To so postali z vplačilom ustreznega deleža osnovnega kapitala in tako pridobili delnice borze - takoimeno-vani sedež. Stroške poslovanja pokriva borza predvsem z zaračunavanjem provizij od poslov, sklenjenih z vrednostnimi papirji. Glavna prednost, ki jo borza prinaša gospodarstvu je preglednost oz. javnost trgovanja z vrednostnimi papirji, ki jo borza zagotavlja z objavljanjem tečajev in drugih podatkov o vrednostnih papirjih, ki na njej kotirajo. Borzni posrednik (broker) je oseba, ki se ukvarja z borznim posredovanjem in trgovanjem. Zaposlen je pri članu borze, saj ima le član dostop in pravico do samega trgovanja na borzi. Za svoje delo mora biti primerno usposobljen, zato mora, preden mu Agencija za trg vrednostnih papirjev izda licenco za borzno posredništvo, opraviti predpisani strokovni izpit. V kolikor ima poleg licence za trgovanje tudi licenco za svetovanje, lahko investitorjem predlaga oz. svetuje, kam in kako naj naložijo svoj denar. Končna odločitev o izbiri papirjev, v katere bo investiral, pa je vedno na strani investitorja. Borzni trg na ljubljanski borzi je razdeljen na dva segmenta: borzno kotacijo (A in B) ter odprti trg C (OTC). Razlika med segmentoma borznega trga je precejšnja. Vključitev v borzno kotacijo A ali B mora zahtevati izdajatelj sam, pri čemer mora izpolnjevati relativno stroge pogoje (predvsem glede števila let poslovanja delniške družbe, realnosti računovodskih izkazov, ki morajo biti tudi revidirani, velikosti kapitala družbe, razpršenosti delnic v javnosti ipd.), potrebno pa je tudi dobro sodelovanje z borzo. Izdajatelj mora v tem primeru obvezno pravočasno in dosledno obveščati svoje delničarje, borzo, Agencijo RS za trg vrednostnih papirjev in javnost o vseh in- formacijah, ki bi lahko bistveno vplivale na tržno vrednost delnice ter o poslovnih rezultatih, razvidnih iz računovodskih izkazov. Temeljno razliko med borznima kotacijama A in B ter med OTC trgom predstavlja dovoljena stopnja nihanj cen delnic, saj je za delnice iz borzne kotacije A in B dovoljeno nihanje le v obsegu 10% dnevne spremembe cen glede na zadnji enotni tečaj delnice. Slednje, pa tudi redno obveščanje in sodelovanje z upravo borze zagotavlja boljšo zaščito delničarjev in tudi izdajatelja delnic pred različnimi poizkusi manipulativnih gibanj tečajev ter raznih špekulacij. Iz navedenega sledi, da uvrstitev delnice v borzno kotacijo praviloma znižuje stopnjo tveganja, kar je lahko povezano z rastjo tečaja delnice, saj trg praviloma višje ovrednoti tisto delnico, ki ima nižjo stopnjo tveganja. Za razliko od pogojev za uvrstitev vrednostnega papirja v borzno kotacijo A ali B, so pogoji za OTC trg zelo lahko izpolnjivi. Pobudo za začetek trgovanja z določenim vrednostnim papirjem dajo lahko Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, borza, člani borze in tudi delničarji sami. Pri tem je vseeno, če se vodstvo delniške družbe s tem strinja ali ne. Poleg organiziranega, transparentnega trga vrednostnih papirjev - borze, obstaja tudi takoimenovani sivi trg. Gre za trg s prosto prenosljivimi vrednostnimi papirji, s katerimi se (še) ne trguje na borzi. Tako trgovanje je zelo nepregledno, delničarjem - imetnikom vrednostnih papirjev ne nudi ustreznih informacij o tržni vrednosti papirja, po drugi strani pa so vrednostni papirji na takem trgu praviloma podcenjeni. Zaradi navedenih dejstev in možnih špekulacij ter prevar svari Agencija RS za trg vrednostnih papirjev imetnike delnic, naj s prodajo raje počakajo do uvrstitve posameznega vrednostnega papirja v organizirano trgovanje na borzi. Vsak delničar se po lastni presoji odloči za prodajo svojih delnic ali ne, odvisno od individualnih potreb in pričakovanj, prenekateri se celo odločajo za dodatne nakupe delnic. Izkušnje tujih svetovnih trgov kažejo, da je dolgoročno lastništvo delnic uspešnih delniških družb donosnejše od lastništva na kratek rok. Dolgoročni delničar oz. investitor lahko uživa sadove uspešnega poslovanja delniške družbe z vsakoletnimi dividendami (v skladu z željami in sklepi delničarjev na letni skupščini) ter s stabilno dolgoročno rastjo vrednosti delnic. Za konec zaželimo naši delnici ob vstopu na borzni trg stabilno rast tečaja, uspešne in odgovorne nove lastnike ter nadalnje zaupanje sedanjih in bodočih novih lastnikov v uspešnost poslovanja naše družbe. In, zakaj pa ne, veliko sreče. A.L. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Dne 15.10. je Koper obiskala delegacija turških poslovnežev, ki so se zanimali za sodelovanje s Slovenijo in sosednjimi državami. Tudi Luka Koper se je predstavila in predvsem poudarila možnosti koriščenja Luke Koper. 2. Luka Koper je sodelovala v času od 16. do 18.10. na 7. evropski konferenci o prometu in transportu na Tirolskem. Na konferenci so bile obravnavane teme: evropska prometna politika, prispevki telematike k evropski prometni politiki, omejitve prometa v centralni Evropi, projekt Brenner, prevoz blaga na dolgih razdaljah, logistika z vidika mednarodnih organizatorjev transporta, rečni prevozi v Evropi, integracija cestnega in železniškega prometa v tranzitnem prometu, mednarodno sodelovanje pri planiranju, financiranje in izgradnji prometne infrastrukture, priložnosti in riziki privatnega financiranja prometnih projektov, varnost v prometu. 4. Dne 16.10. je bil na razgovoru poslovni partner - francoski ladjar CMA Marseille.. Namen obiska je bil namenjen spoznavnaju naše luke, predvsem kontejner-skega prometa. 5. Klub gospodarstvenikov Obale je dne 21.10. obiskal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Na tem srečanju je bila tema razgovora tekoča gospodarska problematika. 6. Croatia Line, hrvaški ladjarje dne 18.10. pripeljal v Luko Koper ladjo Dubrovnik ekspres. Hrvaško ladjarsko podjetje Croatia line bo namreč z njo in še tremi ladjami vzdrževalo redno dvotedensko povezavo z Združenim državami Amerike. Croatia Line vzdržuje redne kontejnerske povezave s Koprom že od leta 1971. Ob tej priliki so potekali tudi poslovni razgovori med obema glavnima direktorjema s sodelavci. 7. Udeležili smo se svetovne konference Coaltrans v Madridu od 21.do 23. oktobra. Osnovni namen je bil posredovati vse pomembne informacije vezane na svetovni trg premoga in seveda nakazati na vse nove potencialne možnosti za povečanje mednarodne menjave. v_ i-- 8. V času od 21. do 25. oktobra je bil opravljen obisk pristanišča Antwerpen, obiski podjetij v okviru pod-projekta Harris in srečanje s predstavniki Harrisa. 9. Na starem pomolu v Kopru je bila dne 26.10. osrednja slovesnost ob peti obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Na podelitvi je notranji minister za skrb in delovanje pri odhodu JLA iz Slovenije podelil priznanje tudi Luki Koper, katerega je prejel predsednik uprave Bruno Korelič. 10. V času od 28.10. do 2.11. je Luka Koper sodelovala na predstavitvi slovenskega gospodarstva v Santiagu skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in enajstimi podjetji iz Slovenije. Poleg predstavitve na sejmu FISA 96 smo Luko in njene možnosti predstavili še na posebnem sprejemu za čilske gospodarstvenike, na katerem je prisostvoval predsednik FISE in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. 11. Dne 28.10. je zasedal Nadzorni svet Luke Koper (obširneje na drugi strani). 12. Dne 29.10 so bili razgovori s predstavniki Sloveni-jalesa glede njihove odprodaje nadstrešnice na terminalu za les. 13. Dne 5.11. je pričela obratovati nova redna pomorska linija ladjarja AOL za srednji in daljni vzhod (več o tem na 6. strani). V_) Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, z dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.