KRONIKA C A S O 1' 1 S ZA S L O Y E >r S K O K R A .1 E V M O ZGODOVINO O RODU IN ROJSTVU KIPARJA TRANCESCA ROBBE SAMO PATIOR. TRST Rojaštvo Francesca Robbe, najpomemb- nejšega kiparja ljubljanskega baročnega umetnostnega kroga, je še danes nerazrešena uganka. Sam se je podpisoval kot »Venetus«, kar bi nas speljevalo na misel, da je bil po rodu Benečan ali da je bil rojen vsaj v šir- šem beneškem zaledju, v beneški :^Terri fermi«. Seveda pa je pojem >benečanstva« zelo širok in lahko zajame tudi okolico Trsta. In res je že Viktor Steska* domneval, da je bil Robba rojen v okolici Milj pri Trstu, kjer to ime še danes srečamo. Prav tako dopušča Robbovo miljsko rojaštvo France Stele^ in Melita Stele' piše, da se je rodil okoli 1. 1698. Domneva o rodu je povsem pravilna. Pri- imek Robba, v prvih časih pisan Roba, se pojavi v miljskih dokumentih že v XV. sto- letju. V kodeksu, ki vsebuje miljske mestne statute iz leta 1420, so tudi štirje popolni seznami članov velikega mestnega sveta in začetek petega seznama.^ Prvi seznam je mogoče datirati v leta 1420—1431, drugega v čas po letu 1437, tret- jega ni mogoče datirati po vsebini, temveč le po mestu med drugimi. Je zadnji, ki je pisan v gotici. Nastanek četrtega seznama moremo staviti po pisavi v leta okoli 1500, a po edinem datiranem pripisu pred leto 1505. Začetek petega seznama je datiran s 24. decembrom 1513. Priimek Roba se prvič pojavi v tretjem seznamu, toda nosi ga ser Johanes ser Ber- nard], ki je brez priimka zapisan že v dru- gem seznamu. V četrtem seznamu je že več Robov. Tako ser Antonius Roba, ser Bernardinus Roba, ser Bonomus Roba, ser Bernardus Roba quondam ser Johanis, verjetno sin Johanesa iz prejšnjega seznama, ter Se drugi Bernar- dus Roba. Pozneje se je družina znatno razmnožila. Ko je dne 25. aprila 1666 miljska duhovšči- na sestavila prvi status animarum, so pri- padniki te družine živeli že v štirinajstih različnih gospodinjstvih.^ O njeni narodnosti nimamo nobenih nepo- srednih podatkov. Po tem, da je v Miljah vedno prevladovalo romansko prebivalstvo, moremo sklepati na pripadnost romanski je- zikovni skupini, bodisi da so kot stari Milj- čani govorili svoje staro ladinsko narečje, bodisi da so kot beneški priseljenci iz časa po predaji mesta Benetkam govorili beneško narečje. V takem okolišu, ki je bil preko 90-odstotno romanski, nekoliko preseneča ugotovitev, da so nekateri člani te družine nosili slovenske vzdevke. Tako je imel 1. ok- tobra 1581. leta poročeni Bernardo Robba vzdevek Zajec (Saiez), Paolo, oče 15. aprila 1606. leta rojenega Giovannija Robbe, pa Kožica (Cusizza).^ Četudi je rod Francesca Robbe zagotovo iz Milj, Milje le niso njegov rojstni kraj. Okoli leta 1698 se namreč v Miljah ni rodil sploh noben Francesco Robba. Najbliže te- mu let^u se je rodil 19. oktobra 1704 Fran- cesco Antonio Robba, ki je pa umrl že 9. no- vembra istega leta.' Naslednji, ki bi utegnil priti v poštev, je 19. avgusta 1705 rojeni Francesco Bernardo Robba. Toda tudi ta je umrl zelo mlad, namreč 18. oktobra 1708.* Naslednji Francesco Robba je 29. marca 1710 rojeni Francesco Niccolo, ki je pa na vsak način premlad." Zadnji pred letom 1698 rojeni Francesco Robba je 9. februarja 1677 krščeni Francesco Apollonio. Iz odštevanja, 66 ČASOPIS Z A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ki ga je poznejša roka dodala ob robu za- piska o krstu,je mogoče sklepati, da je ta Francesco Robba umrl leta 1752 v starosti 75 let. Res najdemo pri 2. avgustu 1752 za- pisek, ki pravi, da je tega dne umrl duhov- nik Francesco Robba, star 75 let." Iz navedenega sledi, da kipar Francesco Robba ni bil rojen v Miljah, a iz pregleda tržaške krstne knjige sledi, da vsaj v času od 1. januarja 1691 do 27. septembra 1705 ni ■ bil rojen niti tam. OPOMBE /. Viktor Steska, Ob tristoleitnici Šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1^15, str. 12. — 2. France Stele, Umetnost v Primorju, Ljubljana 1<>60, str. 185. — 5. Melita .Stole, Francesco Robba, Slovenski biografski leksikon, 9 (1960), str. 111. — 4. Tržaški mestni arhiv, Statuti di Muggia dell'anno 1420 (ß EE 7/II). Prvi seznam je na ff. 108'-^109' in ima naslov Numerus nobilium terre Mugle, drugi na f. 110, ima naslov Nobiles de coosilio maiori terre Mugle, tretjemu, na f. 110', manjkata začetek in naslov, četrti, ki je na f. 111, nosi naslov Nobiles de consilio terre Mu- gle, peti na f. 111', pa Nobiles de consilio majorj. — 5. Župnijski arhiv v Miljah, Liber status ani- marum, 1666 die XXV aprilis (60). — 6. Ibidem, Matrimodii libro I iu I,iber baptizatorum I. — 7. Ibidem, Liber baptizatorum V in Liber mortu- orum III. — 8. Ibidem, Liber baptizatorum V in Liber mortuomm III. — 9. Ibidem, Liber baptizatorum V. — 10. Ibidem, Liber baptizato- rum IV. — //. Ibidem, Liber mortuorum III. 67