KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRASILNI ELEMENTI NA DRŽAJIH SPAD IN SABELJ FERDINAND TANCIK Slovenija je ibila s svojimi nekdanjimi deželami Koroško, Kranjsko, Štajersko in Goriško z Istro do konca prve svetovne vojne sestavni del Notranje Avstrije. Zato v sloven- skih muzejih ohranjeno orožje priča o razvoju oborožitve avstrijske vojske, ki je v raznih zgodovinskih obdobjih bivala tudi na našem ozemlju. Tako kot na drugih področjih druž- benih dogajanj so se v razvoju orožja, ki se je pojavljalo tudi v Sloveniji, križali vzhodni in zahodni, obenem pa južni in severni kul- turni tokovi. Med drugimi zvrstmi orožja so močno vplivali tudi na razvoj spade, ki je na končni stopnji svojega razvoja postala častni znak tedanjega vladajočega družbenega raz- reda (italijansko: la spada — meč, sabljač). Spada je v bistvu zvrst meča, ki se od njega razlikuje le po ožjem rezilu; to je bolj primemo za suvanje kot pa za zamahovanje. Njeno enorezno rezilo z dvorezno konico ime- nujemo rezilo sekahiega meča, dvorezno pa rezilo suvalne spade. Najboljša rezila za spade so v XVI., XVII. in XVIII. stoletju kovali v Brescii, Milanu, Serravallu, SeviUi, Solingenu in Toledu. V prvi polovici XVI. stoletja se je spada kot plemiško orožje iz Italije in Španije razširila po vsej Srednji Evropi. Na evrop- skem jugu je najprej nadomeščala bodalo (francosko dague, italijansko in špansko daga), zato se je tudi na severu razširilo njeno lo- kalno ime dagon, ki pomeni dolgo bodalo in se je med nemško govorečim ljudstvom spre- menilo v Degen (spada). Ko pa je v XVII. sto- letju spada postala del dvorjanske nošnje, je kot orožje skoraj povsem izgubila svoj prvot- ni pomen. Tako je zaradi krasilnih elementov na sestavnih delih svojega držaja že v XIX. stoletju kot umetnodbrtni izdelek postala predmet umetnostnozgodovinskih raziskav. Do avstrijskih nasledstvenih vojn (1701 do 1714) je Avstrija uvažala iz Španije izvrstna rezila za spade. Toledska rezila, ki so bila tedaj najbolj cenjena, so bila zaznamovana z glavo Mavra v mojstrskem znaku Heman- deza Juana Martineza, s polmescem v zname- nju Pedra del Monte in drugimi simboli tam- kajšnjih znamenitih kovačev rezil. Ko so pa po teh vojnah v Španiji zavladali Anžuvinci, ni mogla več Avstriji dobavljati svojih rezil, zato se je morala ta zadovoljiti z izdelki nem- ških orožarjev. Rezila za razkošne in častni- ške spade z znakom volka je kupovala v Passauu, za vojaške pa v Solingenu. V XVIII. stoletju še ni bil predpisan model bočnega hladnega orožja za avstrijske čast- nike in vojaške uradnike. Tedaj je na splošno 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 1. Francoska dvorjaniška spada Iz XVII. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 19859; foto Srečko Habič) veljal le nepreciziran predpis: nositi možato, vojaško rezilo s pozlačenim držajem. Zato je nastalo mnogo izvrstno cizeliranih in predrtih rezil, ki so bila mnogo lažja od celih. Namesto sipad so častniki nosili celo lahke palice iz ribje kosti. Marsikdaj so upodobitve z mitoi- loškimi prizori krasile porcelanaste držaje teh sprehajalnih spad. Vse XVIII. stoletje so skušale vojaške oblasti zavreti te francoske modne težnje. Zlasti so si prizadevale uvelja- viti častnišško spado, ki se je razvila iz fran- coske razkošne ali dvorjanske spade iz XVII. stoletja (si. 1). Ta je imela po francoskem vzoru izdelan že močno poenostavljen držaj. Trn fasetira- nega rezila suvalne spade je tičal v oblesju, ki ga je ovijala debelejša medeninasta vita žica. Obojestransko sta jo spremljali tanjši bakreni viti žici. Po vsej dolžini lesene obloge je med navoji trožice potekal dvofasetni srebr- ni trak, ki je stopnjeval barvni učinek kovin- ske prevleke oblesja. Na obeh koncih so bile žice in trak pritrjeni z držaj nima prstanoma iz peterožične pletenine. Zgoraj se je obloga držaja končevala v jaj častem gumbu s kon- kavnim valjastim nastavkom, ki se je dotikal zgornjega roba držajnega prstana. Medeni- nasta odboj niča se zadaj končuje v navzdol usmerjeno zdebelino, spredaj pa navzgor pre- haja v prstni ščitnik, šesterorob ločen. Zgoraj ga vijak povezuje z gumbom. Odlbojnica in ločen sta hkrati z držajnim nastavkom, ki oklepa spodnji del trna rezila, ulita v enem kosu. Spredaj in zadaj odhajata od odbojnice navzdol močno okrnjeni lovki rezil in se s konci zavitimi proti trnu, naslanjata na na- vzgor konkaven odbojni ščitek, ki predstavlja adargo. Njeno zgornjo in spodnjo ploskev, držaj ni nastavek in notranjo in zunanjo stran gumba krasi rastlinski motiv, v katerem so še dokaj simetrično razporejeni akanti in svit-' kovje ter spominjajo še na renesančni koncept za organizacijo dekoracije. Akant je tudi na vrhu ločna, ki ima na zunanjih ploskvah vtis- njeno valovnioo, ki izhaja iz četverolista, ki ga nakazujejo štirje vtisnjeni krogi. Na rezil- nem nastavku te francoske dvorjanske spade je napis: Ne izvlači me brez vzroka. Ne od- lagaj me brezčastno (Ne me tirez pas sans raison. Ne me remettez pas sans honneurs). V XVIII. stoletju je po njenem vzoru na- stala častniška spada, ki so jo' kmalu prevzele skoraj vse evropske vojske. Na našem ohra- njenem primerku tiči trn rezila suvalne spade, ki ga je skoval toledski kovač rezil Tomas de Ayala (1615—1625?), v močno pozlačenem dr- žaju (si. 2). Vsi njegovi sestavni deli so iz lite SI. 2. Avstrijska častniška spada iz XVII. stoletja (Na- rodni muzej v Ljubljani, inv. št. 10933; foto Srečko Habič) 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO medenine. Izoblikovani so mnogo lepše kot v prejšnjem primerku. Rahlo^ vzvalovljena od- boj niča, ne prehaja več spredaj v ločen, tem- več se ta s svojim spodnjim koncem naslanja na njeno vrhnja ploskev. Navzgor usmerjena zdebelina njenega sprednjega konca, prehaja skozi razcep srčaste adarge, ki je spredaj m.očno navzgor upognjena. Gumb je postal kroglast. Vso površino sestavnih delov držaja krasi plastično školjčevje, trakovje in s vit- ko vje tako bogato, da so razgibane vse črte obrisa. Prvotno kiparsko obravnavan držaj častni- ške spade se je pozneje pri modelih 1740, 1798, 1811 in 1837 razvil v smeri geometrijskega krašenja, čeprav je obdržal še osno^vno funk- cionalno obliko držaja iz XVIII. stoletja (si. 3). Ker so pa kiparski smeri dekoracije sledili le držaji spad generalov, generalštabnih čast- nikov in vojaških uradnikov, bomo zato ob- ravnavali zgolj le te umetniško dojete oblike in krasile elemente v organizaciji njihovega dekorja. Dokončno se je spa,da kot častno bočno hladno orožje izoblikovala z vsem svojim po- znejšim bogastvom dekorja šele poi francoski buržoazni revoluciji. V oblikah in okrasu nje- nega držaja, qpazimo tisti francoski revolucio- narni radikalizem, ki je tedaj pronical v vsa SI. 3. Avstrijska častniška spada, M. 1798 (Narodni mu- zej v Ljubljani, inv. št. 19860; foto Srečko Habič) SI. 4. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, M 1802 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 1261; foto Srečko Hablč) druga področja političnega, kulturnega, in eko- nomskega življenja francoske družbe. Cepra,v skladno z naglimi uspehi nosilcev novih druž- benih idej na političnem področju ni zmoglo to hotenje ustvariti popolnoma, nove baze tudi socialnemu življenju, je njegov prečiščevalni proces močno vplival na tedanjoi umetnost. Estetska nagnjenja kitastega sloga, sloga L:udvika XVI. (1774—1792), ki so bUa značilna za ancien regime, je na umetnostnem področju pričela zavirati kontrola znanosti in razuma.. Nova umetnostna smer, ki je vse bolj zasenče- vala fantazijski slog ancien, regima,, je močno težila v naturalizem. Ker je v grški in rimski umetnosti cenila najbolj čiste' naravne zakoni- tosti, se je nagibala k antiki in se: hotela iden- tificirati z umetnostjo teh dveh antičnih na- rodov. Novi slog je sicer nastajal že na, predvečer francoske revolucije in je po njenem zmago- vitem koncu odklanjal vse značilnosti prejš- njega, ki je izražal feministično antikizirano smer. Porevolucionarno umetnostno hotenje je navdajal heroični zanos. Kot v umetnosti je tudi v umetnodbrtnih orožarskih izdelkih od- klanjalo osebna občutja zaradi racionalizma, ki se je vedno močneje uveljavljal tudi na 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 5. Spada avstrijskih vojaških uradnikov iz 1. 1804 do 1809 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 19857; foto Srečko Habič) tem področju. Kljub temu pa je mnogim umetnikom, ki so pričeli ustvarjati še v ancien regimu, uspelo združiti stroge klasicistične oblike s tradicionalno francosko' milino. Če- prav so prav tedaj na kontinentu že zelo moč- no vplivali angleški vzori, pa je zaradi po- litičnih, gospodarskih in socialnih momentov vendar kmalu prevladal francoski empir. V organizaciji dekoracije na vidnih površi- nah pri sestavnih delih razkošnega orožja so se empirski krasilni motivi prilagodili njiho- vim osnovnim funkcionalnim oblikam. Ob- enem so bili krasilni elementi vedno skladni z dostojanstvom lastnika takega orožja. Na njih je empir po svojih stilističnih načelih na- merno omejil število krasilnih motivov. Poleg nekaterih krasilnih elementov kitastega sloga, ki jih je še obdržal, so se po revoluciji po- javili: plastične upodobitve antičnih božan- stev, reliefni portreti državnikov in vojsko- vodij in plastično prikazana Herkulova dela. Tako se je na razkošnih orožjih poleg prejš- nje geometrijske krasilne smeri znova poja- vila tudi bolj cenjena kiparska smer. V dekoraciji opazimo izvrstno obUkovane plastične figuralne motive, kot so na primer egipčanski, grški in rimski človeški liki, živali in drugi antični simboli. V republikanskem obdobju so simbolične krasilne motive kita- stega sloga zamenjali priljubljeni patriotični emblemi (boginje sreče, zmage in miru, fri- gijske čepice, galski petelini, orožje, zlasti meči, kopja in topovi, rimski liktorski svežnji, zastave in zvezde sreče). Po Napoleonoivi voj- ni ekspediciji v območje Nila so v direktorij- skem obdobju poleg labodov in rimskih glav s šlemi, Jupitrovih strel in levov zelo cenili egiptovske krasilne motive (grife in sfinge). Poleg hrastovih in palmovih vejic, lovorovih vencev in orlov so v cesarstvu uporabljali' kot krasilna motiva čebelo (simbol korziške Bonapiartove rodbine) in inicialko N (Na- poleon). V tem zmagovitem obdobju nove družbene miselnosti je že med direktorijskim slogom znova naraslo nagnjenje do razkošja. Ze v prvi republiki so vedno bolj pogosto odliko- vali z razkošnim bočnim hladnim orožjem tiste bojevnike, ki so se za zmago novih idej in olbrambo meja Francoske republike pro- slavili na bojišču in tudi civiliste za njihovo uspešno javno delovanje. V konzulatskem ob- dobju so razkošna orožja postala še Ibolj umet- niško izoblikovana. Razkošje se je vse bolj stopnjevalo v začetku XIX. stoletja, ko je Napoleon I. prirejal na svojem dvoru sijajne Si. 6. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, 1815—1835 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. St. 13730; foto Srečko Habič) 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 7. Spada avstrijskih vojaških uradnikov, 1835—1848 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 36; foto Srečko Habič) sprejeme in vedno bolj pogosto praznoval zmage imperialnih sil. S kronskimi svečanost- mi je leta 1804 doseglo razkošje francoskega cesarskega dvora svoj vrhunec. Za francoskim razkošjem tedaj niso hoteli zaostajati tudi drugi evropski dvori. Najbolj odlična razkošna orožja v cesar- skem slogu so izdelali v tovarni orožja v Ver- saillesu. Dejavnost tega podjetja je na umet- nostnem področju vodil med leti 1793—1818 A. Boutet. Mnogo njegovih umetniško izobli- kovanih orožij je danes v Musee des Invalides v Parizu. Večina tam shranjenega razkošnega orožja je bila Napoleonova zasebna last. Med njim je mnogo izvrstnih primerkov, ki so jih izdelali mojstri zunaj meja francoskega cesar- stva. Enotno spado za vse avstrijske vojaške uradnike so predpisali šele 10. maja 1802. Od častniških spad, ki so imele rezilo sekalnega meča, se je razlikovala po fasetno brušenem rezUu suvalne spade. Empirski slog na nje- nem držaju najbolj izrazito odseva v organi- zaciji dekorja in v njegovih krasilnih motivih. Sestavne kovinske dele držaja in nožnice sgaade vojnih uradnikov M. 1802 poživljajo ibogato pozlačeni figuralni in rastlinski kra- silni motivi (si. 4). Organizacija za dekoracijo držajev poznejših spad je bistveno ostala ne- spremenjena do razsula avstrijske državne tvorbe. Trn rezila tiči v ploščatem oblesju držaja. Na obeh zunanjih straneh ga obdajata gladki foisemični ploščici. Na zunanji je apli- cirana pozlačena, medeninasta angleška pelta z ozkimi izboklimi stranicami. Simetrala jo deli v levo in desno polovico. V I. levem grbovnem polju, kjer konkavne in konveksne, vodoravne črte pomenijo modro heraldično barvo, je v levo obrnjen kronan enoglavi orel s polmescem na prsih. V II. (desnem) so gra- fično prikazane heraldične navpične proge in sicer prva in tretja srebrni, druga in četrta pa rdeči. Nad tem zgomjeavstrijskim grbom je reliefno oblikovana avstrijska cesarska kro- na iz okoli leta 1570. Prstan držaja, sprednji in zadnji okov oblesja krasi lovorova vejica s simetrično razporejenimi in naturalistično upodobljenimi listi. Nad oblesjem nakazuje baza gumba smer navspred upognjenega trna rezila suvalne spade. Njeni širši stranski plo- skvi krasi iz akanta izhajajoča in navzdol usmerjena stiHzirana pahneta. Gumb je iz- oblikovan v polnoplastično levjo glavo-. Ta krasüni motiv je med leti 1835—1848, za, vlade SI. 8. Spada avstrijskih državnih uradnikov, M. 1849 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 9793; foto Srečko Habič) J 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cesarja Ferdinanda I., postal odločujoč figu- ralni dekorativni element za gumbe vseh po- znejših avstrijskih spad državnih uradnikov vse do prve svetovne vojne. Rahlo valovita ploščata odbojnica je zadaj usmerjena močno navzdol in se končuje v obojestransko voluto. Njen zadnji konec pokriva zgoraj akant, ki izhaja iz rocailla. Z vrhnje ploskve odbojnice odhaja spredaj na rahlo kot S zakrivljen plo- ščat ločen. Zgoraj je usmerjen navzven in njegov sprednji rob pokriva po vsej dolžini slabo razvit akant. Z vrha ločna odhaja proti gumbu plastično oblikovana, skledasta palme- ta. Stikališče ločna z odbojnico^ na njenem sprednjem koncu ponazarja majhna plastič- na levja glava. Od nje odhaja na sprednji rob ščitka stilizirana pahneta. Rahlo konvek- sen ščitek odhaja navzdol z zunanjega roba odbojnice. Ponazarja obliko roga in njegov zadnji konec prehaja v voluto. Obroblja ga reliefna vita vrv. Na ščitku je apliciran slabo razgiban leteč empirski enoglavi orel, ki je še brez vladarskih in državniških insignij. Ta krasilni motiv priča, da so spado izdelali pred letom 1804, še preden se je moral Franc II. odreči naslovu cesarja rimskega cesarstva nemške narodnosti in se zadovoljiti SI. 9. Spada avstrijskih državnih uradnikov iz druge I polovice XIX. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, inv. i št. 19858; foto Srečko Habič) j Sl. 10. Sablja madžarskih državnih uradnikov iz začetka XX. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 19862; foto Srečko Habič) S titulacijo avstrijskega cesarja kot Franc I. (1804—1835). Rezilo spade vojnih uradnikov med leti 1804—1809 tiči v podobnem držaju (sl. 5). Od prejšnjega se razlikuje le po plastičnem okras- ju. Enaka je tudi obloga oblesja. Na zunanji biserni ploščici je aplicirana že opisani podob- na angleška pelta. Njeno pikčasto grbovno po- lje omejujejo gladki izbokli robovi. V njem je prav tako z gladkimi črtami pisana relief- na, kurzivna inicialka F 1 (Franc I.). Tako obravnavan grbovni ščit, nad katerim je re- liefna avstrijska cesarska krona, heraldično pomeni srebrni vladarski monogram na zla- tem polju. Prav tako kot z bisernim nizom obrobljen držajni prstan krasi stuizirana lovo- rova vejica s simetrično razporejenimi listi tudi sprednji in zadnji okov oblesja. Nad njim nakazuje baza gumba smer za tm rezila bodne spade. Njeni širši stranski ploskvi po- življata stUizirani palmeti. Vrhnji del gumba je plastično izoblikovan v sklonjeno Ikarovo glavo. Sprednji konec navzdol usločene od- bojnice se končuje v voluti, zadnji pa skozi raljazan kvadratast okov prehaja v plastično lovorovo vejico, ki se prav tako končuje v voluti. Oba vrhnja robova odbojnice sta okra- šena v guüloch tehniki. V obliki roga odhaja navzdol in navzven od odbojnice rahlo kon- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO veksen in močno navzad zapotegnjen ščitek. Njegov sprednji rob krasi navzdol razvit akant, konec pa navznoter obrnjena levja glava v profilu. Ostale rdbove ščitka poživlja motiv lusk, ki se nizajo med dvema izbokli- ma črtama. Na ščitku je apliciran močno raz- giban leteč orel z mečem in žezlom v kremp- Ijih desne noge, z levo pa drži rob rimske ancüe, na kateri je grafično nakazana rdeče- srebrno-rdeča heraldična avstrijska barva. S sprednjega dela odboj niče je navzgor od- hajal žal manjkajoč ločen, čigar baza v obliki sedečega leva (sfinge ali grifa) je še vidna. Tudi držaj naslednje spade vojnih uradni- kov (si. 6) se bistveno ne razlikuje od prejš- njih. Notranja bisemična ploščica lesene ob- loge na trnu rezila suvalne spade je gladka, na njej je apliciran ovalni medalj in z ibas reliefno upodobitvijo Atenine glave v profilu, na zunanji pa je že opisanim podobna angle- ška pelta z avstrijsko cesarsko krono na vrhu. Na grafično prikazanem črno heraldično barvnem dnu je v levo obrnjen enoglavi orel s polmescem na prsih. Na polmescu sicer ni grafično prikazana zlata in rdeča heraldična barva njegove šahovnice. Kljub temu pa v tem grbovnem ščitu spoznamo kranjski grb. Iz tega sklepamo, da so spado izdelali po letu 1815, ko so med drugimi Ilirskimi provincami Avstriji priključili zopet tudi Kranjsko. Prstan držaja in zadnji okov oblesja krasi vejica hrastovega listja. Na sprednjem okovu oblesja pa vidimo lovorovo vejico. Nad obles- jem držaja je baza gumba. Ob njeni zunanji ploskvi krasi motiv v vodoravne črte razpo- rejenih lusk. Sam vrh gumba je izoblikovan v polnoplastično orlovsko glavo. Rahlo vzva- lovljena odibojnica se zadaj končuje v navzdol usmerjeno plastično orlovsko glavo. Od nje se zgoraj in spodaj vračata akanta na odboj- ni CO'. Iz njenega sprednjega konca, odhaja navzgor skoraj vzporeden, s smerjo trna re- zila rahlo na S vzvalovljen ločen. Ta sestoji iz kvišku usmerjene plastične orlovske glave, ki jo akanta povezujeta zgoraj in spodaj z odbojnico. V njenem odprtem kljunu tiči rog. Njegov notranji rob krasi navzdol usmerjen akant. Končni rob roga omejuje stiUziran listni omament. Odprtino roga zaslanja nika. S krUi je povezana z gumbom, ki je izobli- kovan v orlovsko glavo. Sčitek je izoblikovan v amazonsko pelto. Obroblja jo konveksni jajčni motiv, ki ga obojestransko omejujeta konveksna pasova. Rozeta prekinja v sredini njegov obrobek. Obe konici pelte se konču- jeta v bas reliefni orlovski glavi, ki sta obr- njeni proti središčnici. Apliciran močno raz- giban empirski dvoglavi orel ima v desnih krempljih poševno navzgor usmerjena žezlo in meč, v levih pa rimsko ancUo z grafično prikazanimi heraldičnimi avstrijskimi barva- mi. Te empirske oblike avstrijskega grba so še po marčni revoluciji leta 1848 nosili narod- ni gardisti na klobukih in šlemih. Po letu 1820 opazimo v krašenju držajev spad opadanje obHkovnih moči empirskega sloga. Snovalci dekorja za tovrstne držaje spad so oblikovni izraz še vednoi iskali v kla- sični umetnosti. Nove oblikovne smeri so pa že postale prav tako močne kot v klasicizmu zdramljeni grški in rimski vzori. Kljub temu pa je klasicizem še nadalje močno vplival na razvoj dekorja na sestavnih delih držajev in nožnic. ObUkovna prizadevanja klasicistične smeri so opazna v nadaljnjem razvoju spad voja- ških uradnikov. Organizacija dekoracije na njihovih kovinskih delih se je dokončno raz- vUa in njeni krasilni motivi ustalili. Taki so potem obveljali skoraj nespremenjeni do kon- ca prve svetovne vojne. Značilni primerek tako razvitih krasilnih elementov je posreden, lit, medeninast držaj spade (si. 7) iz dbdobja vlade Ferdinanda I. (1835—1848). Ploščato zu- nanjo in notranjo ploskev obloge trna na re- zilu suvalne spade krasi motiv lusk, ožji, sprednjo in zadnjo, pa poživlja gravirana lo- vorova vejica. Na zunanji strani obloge je v bas reliefnem ovalnem vencu, ki ga sestavlja- ta hrastova in lovorova vejica, kurzivna inici- alka F 1 (Ferdinand I). Na obeh širših plos- kvah baze gumba je navzdol usmerjena pal- meta. Gumb je izoblikovan v plastično levjo glavo. Zgornjo ploskev rahlo navzdol usločene odbojnice poživljata spredaj in zadaj lovorovi vejici. Na sprednjem koncu odbojnice se pra- vokotno navzgor razrašča plastična hrastova vejica. Okoli nje se ovija kača, ki se nad ve- jico usmeri proti gumbu in z glavo- naslanja na levji gobec. Ščitek v obliki amazonske pelte se bistveno ni spremenil. Obe njegovi konici prehajata v bas reliefni levji glavi, ki sta usmerjeni proti rezilu. Od njiju se navzdol po robu pelte razvijata akanta in se s konce- ma dotikata v sredini ščitka. Na njem apUci- ran dvoglavi orel ima v krempljih še vedno vladarske insignije in rimsko ancilo, vendar ni več tako razgiban kot v prejšnjih primerih, temveč je postal že bolj simetričen. Konec prve polovice XIX. stoletja so vojni uradniki zamenjali spade z (bolj funkcional- nimi častniškimi pehotnimi sabljami. Zato so 14. avgusta 1849 razkošno spado kot dekora- tivno bočno hladno orožje predpisali samo za državne uradnike in sicer za ministrskega predsednika, ministre, državne tajnike in dru- 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ge uradnike od prvega do dvanajstega raz- reda. Vzor za držaje teh spad je bil držaj spad vojnih uradnikov iz obdobja Ferdinanda I. Krasilni motivi na njegovih sestavnih delih pa so bili lepše oblikovani (sl. 8). Opustili so lito, medeninasto oblogo trna na rezilu sekalnega meča, ki je zamenjal rezilo suvalne spade biv- ših vojnih uradnikov. Znova se je uveljavila z biserno matico obložena, lesena obloga trna rezua. Amazonsko pelto je zamenjal ščitek v obliki rimske parme. Na njej je apliciran tako imenovani mali avstrijski državni grb, ki ima v grbovnem ščitu habsburški, avstrijski in lotaringijski grb. Okoli grbovnega ščita je red Zlatega runa z zlato' redovno verižico. Poleg guba je na parmi apUciran tudi bas reliefni obrobek. Njegov zunanji rob krasi lezbični niz (kymation, kyma). Ob odboj niči ga na vsaki strani zaključujeta rozeti. Praz- nino med njima in prstanom držaja izpolnju- jeta školjčna motiva. Preostali prostor med grbom in obrobkom pa zakrivata lovorovi vejici. Poznejše spade državnih uradnikov imajo držaje, na katerih so krasilni motivi mnogo slabše izoblikovani. Na zunanjem rdbu nji- hovih odboj nie ne moremo brez primerjanj z izvirniki več prepoznati akanta. Prav tako variira tudi rastlinski ornament na prstanih držajev. Na njem se je pojavilo v kapitali geslo Franca Jožefa I. in sicer na zunanji strani Viribus, na notranji pa imitis (sL 9). V začetku XX. stoletja se je to geslo ohranilo le na notranji strani, na zunanji strani se pa je pojavila kurzivna inicialka F J 1 (Franc Jo- žef L). V deželah dualistične Avstrije, ki so jih upravljali Madžari, so državni uradniki na- mesto spad nosili sablje. Madžarske uradniške sablje so se razvile iz njihove domače sablje, ki v svojih oblikah izpričuje močan oriental- ski vpliv. Tm rezila tiči v podobno okraše- nem držaju kot pri avstrijskih spadah, vendar so njegovi sestavni deli povsem drugače obli- kovani. Zal v slovenskih zbirkah orožja ni- mamo vseh primerkov, s katerimi bi lahko prikazali kontinuiren razvoj v organizaciji dekoracije in njenih figuralnih in ornamen- talnih motivov, ki jih opažamo na držajih teh sabelj. Kljub temu pa si lahko ustvarimo približno sliko tega razvoja iz organizacije dekoracije in njenih krasilnih elementov na sestavnih delih držajev dveh sabelj iz zbirke orožja Kulturnozgodovinskega oddelka Narod- nega muzeja v Ljubljani. Na držaju prve mad- žarske uradniške salblje (sl. 10) pokrivata bi- sernični ploščici zunanjo in notranjo stran lesne obloge trna rezila. Močno stiliziran rast- linski ornament krasi sprednji in zadnji okov oblesja. Gumb je izoblikovan v močno nav- spred nagnjeno plastično levjo glavo. Njegovo bazo krasita na vsaki strani bas reliefna putta. V rokah držita razpeta trakova. Na notranji strani je na traku geslo Viribus, na zunanji pa unitis. Rahlo valovita odboj- nica je spredaj usmerjena navzgor, zadaj pa navzdol. Njene spodnje in zgornje ploskve pokrivajo akanti. Na sprednjem delu odboj- nice je spodnji akant usmerjen navspred in ovija njeno zdebelino. S te pa odhaja zgornji akant proti oblesju držaja. Enako je okrašen tudi zadnji konec odbojnice. Organizacija de- koracije tega dela se razlikuje od sprednjega le po smeri razraščanja akantov. Ta smer temelji na navzdol usmerjeni zdebelini zad- njega konca odbojnice. Kobilici držaja in nož- nice na obeh straneh predstavljata simetrični kartuši. Njihovi konveksni robovi so močno razgibani. Na grafično prikazanem heraldič- nem zlatem dnu kartuš sta na obeh straneh bas reliefna in nepopolna tako imenovana srednja avstrijska državna grba. Okoli že opi- sanega grbovnega polja je nanizanih izmed predpisanih enajstih deželnih grbov le pet in sicer madžarski, sedmograški, tirolski, gališki in češki. Si. 11. Sablja madžarskih državnih uradnikov iz druge polovice XIX. stoletja (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. 19861; foto Srečko Habič) 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Drugi tip madžarske uradniške sablje (sl. 11) ima podoben držaj. Krasilni elementi na njegovih sestavnih delih so slabše izobUko- vani. Stranski ploskvi oblesja držaja sta oblo- ženi z belima koščenima ploščicama, sprednjo in zadnjo ožjo ploskev pa pokrivata črna koščena trakova. Širši stranski ploskvi baze gumba krasita palmeti. Gumb je izoblikovan v plastično levjo glavo, ki smo jo že obrav- navali kot kristalni motiv v organizaciji de- koracije avstrijskih spad. Akant poteka le po zunanjih ploskvah odbojnice in na dbeh kon- cih prekriva njeni zdebelini. Stranske ploskve odbojnice krasi biserni niz. Bas reliefni mali avstrijski državni grb je le v zunanji kartuši. Kot vidimo, je organizacija dekoracije na držajih avstrijskih spad in madžarskih sabelj celo XIX. stoletje temeljila bolj ali manj na klasicističnem konceptu, ki ga je prekinila šel prva svetovna vojna. Tudi po Napoleono- vem padcu, ko so si avstrijske oblasti priza- devale odvrniti vpliv francoske kulture, ni zmogel oblikovni eklekticizem nadomestiti krasilnih motivov v organizaciji dekoracije na držajih spad in sabelj z dekorativnimi ele- menti historičnih slogov. Zato so oblikovalci držajev raje še nadalje črpali klasicistične figuralne in ornamentalne motive iz grške in rimske omamentike, ker so se v organizaciji dekoracije na držajih bolje prilagajali njiho- vim osnovnim funkcionalnim oblikam, poleg tega pa tudi povečevali impozantnost bočnega razkošnega orožja. 36