___    19   -----
Dobrodelne stvari.
Kamen ljubljanske hiralnice in sirotnišnice, in pa loterija njima v podporo.
Razglas človekoljubom.
Uže lani so »Novice" zgodovinsko črtico podale Bvojim bralcem o tem , kako se je v Ljubljani ustanovila dobrodelna naprava, ki smo je na Kranjskem prav krvavo pogrešali, pa je še premajhna, da bi zadostovala potrebščinam današnjega časa, ki se sme ,,čas ubo-stvau imenovati, kakor so liberalci leta 1873., 1874. in 1875. imenovali ,,čas bogatstva4', kateremu prav za prav pa gre le ime , čas svindelna" z „volkswirthschaft-licben aufschvvungonj", kajti njemu za petami je nastopil sedanji čas čedalje večega uboštva. Kar so liberalni švindlarji po k azili, to imajo zdaj pravi Človekoljubi popraviti.
Na to merijo tudi prizadeve, ubogim pripraviti pribežališče v hiralnici (Siech^nhaus), ki se je predlanskim, in pa v sirotnišnici (Waisenhaus), ki se je lani v Ljubljani odprla pod vodstvom ,,usmiljenih sester*'.
Ker pa obe ti milodarni napravi potrebujete še obilo podpore, se je ustanovil v Ljubljani odbor, ki bo po poti loterije skusil nakloniti obema napravama zdatne pripomoči, in zato razglaša klic, ki ga po prevodu „Daničnema tudi „Novice" priobčijo svojim bralcem, tako-le se glaseči:
„ Večkrat že ste bili omenjeni ti napravi v raznih listih; vendar zahteva krščanska ljubezen, da to oboje delo, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti visim in visokim dobrotnikom, blagim dušam le še pred oči stavimo in bolj pojasnimo.
Tukajšna hiralnica je odmenjena za ubožne neozdravljive ljudi in se imenuje: ,,Hiralnica sv. Jožefa.tl — „Ubožen in neozdravljiviu.. . Ali se pač more bolj žalosten stan kdaj misliti za človeka? In kdo je varen pred tako osodo? Aii ne mara bogatin? — in kteri ubcžni pa zdravi bi hotel menjati z bogatim neozdravljivim? In ali v takem jirimerljeju ni tudi bogatin ubo-žen revež? Ako se ozremo v razne bolnišnice, se razodene, da naj veči del so premajhne za pritiskanje pomoči potrebnih, in to po zimi bolj kot o kterem koli drugem letnem času. Dokler se kako d&, oskerbništva po bolnišnicah pač trpijo tudi neozdravljive nekaj časa v svojih prostorih; — berž pa ko bi ta prizanašljivost imela biti v škodo ozdravljivim, se morajo neozdravljivi odpraviti, in še zlaati ubožni, torej naj revniši, ker posebnih stanic za nje ni.
K poslednjim se štejejo zlasti bolniki z rakom in taki, iz katerih pogosto hlapi škodljiva para, s čimur bi se n. pr. r&n na novo operiranih zraven ležečih prijemal prisad ter bi utegnil ozdravljivim cel6 smrt katerikrat prizadjati. Kakošna nadloga tedaj čaka tacega reveža, odpravljenega iz bolnišnice? Ako ima svojce, morebiti ljudi svoje družine, — ch! potem taki v svojem majh-
nem revnem stanovanji niso skoraj manj milo vanj a vredni, kot neozdravljivi sam, da morajo tako nesrečnega za stalno med seboj imeti in v se dihati njegov škodljivi hlap.
In kolika reva, ako je v enacih primerljejih nesrečni iz ozira na zdravje v eni sobi z njim prebivajočih zopet primoran izmed ljudi se ločiti, in pri primanjko-vanji druzega prostora ne mara v prihodnje mora med živalimi prebivati!
Pri ubožnih družinah in morebiti tudi v ubožnih srenjah je res komaj mogoče v enacih primčrljejih si pomagati. Toliko nadlogo in revšino je le visi moč zmožna polajševati, in ta je — krščanska ljubezen.
Tej ljubezni ima tudi tukajšna hiralnica zahvaliti svoj začetek. Že je v njenih vrlih prostorih 37 ubožnih neozdravljivih (med njimi 20 do čistega ubožnih) in imajo tukaj življenje in postrežbo, kakor se ljudem spodobi.
Marsikatere rak ujeda, drugi so popolnoma ali po nekoliko hromi, in zopet kateri se kar nič več ne čutijo, ter morajo včasi cel6 do sedemkrat v 24 urah novo oprano obleko dobiti. Taka strežba pa zahteva pomoč-kov , in pa toliko več , kolikor več tacih nesrečnih se sprejema. In število neozdravljivih pa nikakor ni majhno med človeštvom.
Poglej še dalje v bolnišnice, saj ravno tukaj se prav posebna potreba in revšina velikrat vidi v svoji naj polnejši meri. — Tu leži v enem oddelku ubožen oče mnozih otrok, v drugem oddelku ubožna mati, morebiti ravno tiste družine. Oba sta brez otetve na poti smrti.   Ali pa je eden ali drugi že v vdovskem stanu.
V tacih okolišinah pač velikrat umirajočim zadnjo uro greni misel na njih nepreskrbljene otroke, »kaj da bo z njimi", — se bo li kdo za nje pečal ? In močno je ohlajena tistim zadnja ura, kteri vedo, da njih otroci so izročeni blagim ljudčm, katere vest priganja iz teh tako zapušenih stvari odgojiti dobro omikana bitja, nad katerimi bode kdaj imel dopadajenje Bog in pa ljudje. Tak primčrljej se je dogodil nekatere dni pred začetkom prve ubožnice na Kranjskem.
Mati, do čistega ubožna vdova, je imela dve deklici in enega dečka. Že delj časa je bila tako bolna, da ni mogla s postelje, toraj nezmožna kaj storiti za živež družine, v najhujši revščini, — edina podpora ji je bila še Vincenška družba. Poslednjič pa tudi njena pomoč ni več mogla zadostovati; treba jo je bilo vzeti v bolnišnico, da tam svoje življenje sklene.
Pa čudno! lahka je bila njena smrtna boritev , in skorej s solzami veselja je dušo izdihnila. Kako to?
Se pred njeno smrtjo ji je bilo zagotovljeno , da dve njenih deklic ste odmenjeni, da pridete v ubožnico, skerb za dečka pa da je sprejela Vincenška družba. Naj opomnimo tukaj, da bolno in slabotno mater v bolnišnici so njeni otroci pridno obiskovali, da je bil pretresljiv pogled, ki bi mčgel omečiti tudi naj bolj mrzlega Človeka, —- ko so namreč otroci zopet šli na obiskovanje, in — so posteljo svoje matere našli — prazno. Med tem pa ni ostalo samo pri samih obljubah; spolnile so se resnično. Drugi dan po pokopu matere, o pričetji z ubožnico ste bili deklici že v ubožišniški domači obleki, in brat, lončarsk učenec, je bil prav vesel, da o nedeljah in praznikih sme sestrici obiskovati.
Le-ta ubožnica za revne deklice jih podučuje in odgoja za pridne ženske posle, in imele bodo pred drugimi to prednost, da bodo ne le dobro izšolane, ampak tudi popolnoma podučene za razne službe; — zadovolj-nost, priprostost, nravnost (čednost), zvestoba in pridnost, molčečnost in pokoršina se imajo posebno pri njih razodevati.
------    20    ___
Še le sedem sirotic ima srečo, da po tako prijaznih prostorih nove ubožnice brez skrbi tekajo kakor domače in si za svoj namen prizadevajo. Pa kaj je to številce proti velikemu števila tistih, ki niso nič manj potrebne tč pomoči, temuč ne mara le še bolj in še v višji stopnji?
Pa kolikim in kolikošnim nevarnostim odidejo uboge reve, ki so sprejete v tolikanj dobrotljivo napravo!
O važnosti obeh napr&v še več govoriti, bi se reklo brez potrebe truditi blage ljudi, za kakoršne edino so odmenjene te vrstice.
Obe napravi pa ste le potem zmožni svoje djanje vspešno skazovati, ako se jima naklonijo potrebni po-močki, da se obranite.
Oziroma na tehtnost tacih napr&v in na ravno ome njeno okoliščino je slavna c. kr. vlada sestri prednici Leopoldini Hoppe v edinosti z nekaterimi ljudoijubnimi goBpodi v Ljubljani pridobila vis. mioistersko privoljenje, da sme brez loterijskega davka napraviti srečkanje raznih izdelkov (efektno loterijo) v prid tukajšne hiralnice in dekliške ubožnice.
Ta loterija ima 800 vrst (serij) po 125 srečk, in vsaka srečka stane le 25 soldov.
Vzdigovanje srečk je tako vravnano, da na vsako vrsto (serijo) mora priti 1 veliki in 3 manjši dobitki, Vzdigovanje pa bode velikonočni torek tega leta. Toda napravi vgoden vspeh se zamore doseči pa le z zedi-njenimi močmi.
In kdo bi pri takem občno koristnem početji hotel zgolj mrzel gledavec biti? Že samo ta misel, da nobeden si ni svest, če ga kaka neozdravljiva bolezen ne zadene, pa da sleherni otrok utegne po kaki nezgodi postati sirota, — že sama ta misel, pravim, naj navdušuje blage srca k vdeieževanju pri tem početji, da se tako reč zares posreči.
Veliko jih je pa, ki se jim ne pogreša volja in bi radi po svoje kaj pripomogli, ako bi jim bilo znano, kako naj se reči lotijo.
Takim, kteri so voljni kaj storiti, naj se djanje njih delavnosti zlajšuje, kakor nasledva:
1.  Naj to početje (loterijo v prid hiralnice in ubožnice) priporočajo.
2.   Naj darujejo takih reči in izdelkov, ki so pripravni za dobitke; sprejemajo jih s hvaležnostjo usmiljene sestre v hiralnici — v Kravji dolini štev. 11; v dekliški ubožnici na Poljanah št. 30, in v deželni bolnišnici.
Veliko število izdelkov in reči za dobitke je že skupaj in še obljubljenih; med temi je dosti prav dragocenih.
3.    Naj kupujejo srečke, ki se tudi dobivajo po ravno imenovanih hišah. Kolikor za zdaj, se dobivajo srečke v Ljubljani že po naslednjih krajih:
a)   Pri Blazoikovih naslednikih, na Bregu.
b)   Pri peku g. Jenko-tu ob dunajski cesti.
c)  Pri g. Dogan-u v zalogi pohišne robe, v Seien-burgovih ulicah.
d)  Pri g. trgovcu Lukmanu, v Slonovih ulicah.
e)   Pri g. Tom. Pirnat u, v štacuni na št. Jakop-skem trgu.
/) Pri gospej Supevčevi, v Slonovih ulicah.
g) Pri g. tergovcu Veču, v šolskem drevoredu.
Kupovanja srečk se skorej vsak lahko vdeieži, ker srečka stane le 25 soldov.
Vodstvo rečne loterije sprejemavce celih vrst (po 125 sreček), kakor tudi darovavce dobitkov, šteje za dobrotnike in o svojem času bode njih imena hvaležno razglasilo.
K temu so šteti tudi tisti sprejemavci celih vrst, ki srečke zlagoma oddajajo.
Kdor bi želel dopisovati, se prosi, naj naredi dopis do vodstva efektne loterije v hiralnici v Ljubljani.
Naj tedaj bode to dvoje delo krščanske ljubezni prav živo priporočeno blagim Kranjcem, — pa tudi vsim drugim blagim srcem po Avstriji in po drusik deželah, da pospešuje v blagor ubogim, pa tudi dobrotnikom in celemu velikemu Avstrijskemu cesarstvu!