SVARILO AMORJU
BOŽO   V O D U Š E K
Od nekdaj so na dolgočasju bolni poetje šli za sledom tvojih nog, se sami vrgli, če so mogli, polni neučakanosti pred zdravilni lok.
V zahvalo, da si se jim dal geniti k uslugi, preprijazni mali bog, ti zdaj vise nesramni rekviziti razklanih  src  po   templju  naokrog.
Lahko sicer si sklenil po pravici
izogniti se grdi govorici
teh nehvaležnih radovoljnih žrtev;
a, če vkljub prošnji se ne boš usmilil, bo razglasil poet, ki ni izsilil puščice iz  loka, svetu, da si mrtev.
DOBROHOTEN NASVET
B O 2 O   V O D U Š E K
Pogoltni, psiček, neprijetni duh, če hočeš, črn, pisari ali rdeč, samo ne obotavljaj se niČ več, glej v eni roki bič in v drugi kruh.
Le izmuzni se, neumni potepuh, potepal se boš klavern in suh za pričo vsem, da nisi storil prav, in ko boš v jarku crknil, ti bo žal.
43^