Slovniške in pravopisne drobtine
ZDRAVILSTVO, ZDRAVSTVO
Po naših dnevnikih še vedno beremo med dnevnimi vestmi, da je kd« promoviral za doktorja vsega »zdravilstva«. Ali ni ta izraz zastarel, če že ne povsem napačen?
Ime zdravilstvo izhaja od besede zdravilo, kar je razvidno tudi iz SP. Tudi Pleteršnik ima za zdravilo pravilno Heilmittel, Arzenei, prav tako tudi zdravilar = farmacevt; zdraviloslovje = nauk o zdravilih; zdraviloznanec = farmakolog; zdraviloznanstvo = Arzeneikunde, Pharmakologie; vendar pa prevaja zdravilski = medicinal (menda misli nekaj, kar je v zvezi z medicino v pomenu zdravilo). V nadaljnjih primerih pa ima zopet pravilno: zdravilska sklenica = Arzeneiflasche; zdravilski potroški = Medizinalauslagen (brzda tudi v pomenu zdravilo) in zdravilske zeli = Arzeneipflanzen. Glej tudi SP pod medicina = zdravstvo (veda) in zdravilo. Da se izognemo nesporazumu, bomo za drugi pomen besede medicina danes raje uporabljali besedo medikament. Toda za zdravilstvo ima Pleteršnik nedosledno Heilwesen = zdravstvo, das Sanitätswesen, pa celo zdravništvo = Heilkunde itd.
Današnji slovenski jezik uporablja za Pleteršnikovo besedo zdravilstvo samo še izraz zdravstvo = Gesundheitswesen, Heilwesen, Heilkunde, Medizin. Tako rečemo n. pr.: Sekretariat za zdravstvo (mišljeno je Gesundheitswesen) in socialno politiko; ali pa: naše zdravstvo (mišljena je medicina nasploh) je na takšni in takšni stopnji itd. Povsem napačna pa se mi danes zdi raba zdravništvo v pomenu Heilkunde. Danes ta dan govorimo samo še takole; slovensko zdravništvo je organizirano v Slovenskem zdravniškem društvu itd.
Bržkone se izraz »doktor vsega zdravilstva« vleče po naših časopisih še iz prve dobe Slovenskega Naroda, če že ne celo iz časa Bleiweisovih Novic. Zato bi ga bilo treba po mojem mnenju zamenjati z doktorjem zdravstva ali pa kar z doktorjem medicine. Ime »zdravilstvo« pa naj bi se ohranilo v prvotnem pomenu za tisto, kar je v zvezi z zdravili (Arznei).
Mimogrede bodi še povedano, da naziv našega bivšega ministrstva »za ljudsko zdravstvo« tudi ni bil dobro izbran. Zakaj v današnji slovenščini pomeni ljudsko zdravstvo predvsem to, kar Nemci imenujejo Volksmedizin, Volksheilkunde. S to znanostjo pa se prvenstveno ubadajo etnografi in etnologi, ki preučujejo in znanstveno obravnavajo primitivno medicino ljudskih zdravilcev (ta izraz rabim za nemški »Medizinmann«, ki ga uporabljajo etnologi). To bi bil morda še najboljši naziv tudi za sodobne »zdravnike«, ki nimajo predpisane strokovne kvalifikacije za zdravljenje ljudi (n. pr. zdravilec pri Sv. Joštu). Ministrstvo, ki ima na skrbi zdravje ljudstva, pa bi se smelo imenovati samo ministrstvo za ljudsko zdravje. Mirko Karlin
NADLAKTNICA ALI NADLAHTNICA 
Soglasniško skupino »kt« je slovenščina preobrazila v »ht«. Tako je dal j imenovalnik »laket« v rodilniku po onemitvi polglasnika v končnem zlogu j »lahta«, v množini »lahti«. Take oblike beremo pri najstarejših pisateljih, j poznajo jih tudi slovenski ljudski govori. Glasovni razvoj terja torej v ime- i novalniku »laket«, v sklonih, kjer je polglasnik onemel, pa soglasniško sku- ] pino »ht«, tako v rodilniku »lahta«, v množini »lahti«. Kot vemo, pa igra v ^ razvoju jezika važno vlogo analogija. Ta je v našem primeru sprožila tale i razvoj: Rodilnik »lahta« s pravilnim »ht« je vplival na imenovalnik »laket« i in ga preobrazil v »lahet«. Tudi to razvojno stopnjo poznajo v taki ali dru- : gačni obliki slovenski ljudski govori. Vplival pa je tudi glasovno pravilni I imenovalnik »laket« na ostale sklone, oblike »lahta«, »lahtu« itd. so zamenjale j analogične oblike »lakta«, »laktu« itd. Take oblike beremo že pri prvem slo- ^ venskem pisatelju in tudi današnjim ljudskim govorom niso tuje. Naš knjižni j jezik ima za imenovalnik »laket«, obliko, ki je po opisanem razvoju brez j dvoma upravičena, v ostalih sklonih pa analogične oblike s »kt« po ime- :
86
novalniku, torej »lakta«, »laktu« itd., v množini »lakti«. Te oblike, ki so po zgodovinskem razvoju upravičene, so se v pisavi dobro udomačile; zato jih je v svoj slovar sprejel tudi Slovenski pravopis. V dvojini in množini pozna knjižni jezik tudi oblike ženskega spola s soglasniško skupino »ht«, ki so prav tako razvojno in po ljudski rabi upravičene: lahti, lahtem, z lahtmi, dve lahti, tri lahti platna.
Pri pridevnikih »podlahten« in »nadlahten« pa pri samostalnikih »pod-lahtnica« in »nadlahtnica« za analogijo, ki bi bila nadomestila skupino »ht« s »kt«, ni bilo osnove. Zato so samo oblike s »ht« v knjižnem jeziku pravilne.
Ivan Tominec
RABIM — POTREBUJEM
Naše slovnice in pravopis natančno ločijo gornja dva glagola, ker ima vsak drugačen pomen. Rabim tisto stvar, ki jo že imam, jo torej uporabljam, jo imam v rabi; stvari pa, ki je še nimam, ne morem rabiti, marveč jo le potrebujem, jo želim šele dobiti. Zato je napačen stavek: ne rabimo delavcev in zato pojdite. Očitno so delavci prišli vprašat, ali imajo kaj dela zanje, zato jim je mogoče odgovoriti le, da jih še ne potrebujemo ali pa jih ne potrebujemo več. Rabiti pa delavca sploh ne morem, saj rabim le sredstva, ne
pa oseb. fr. Jesenovec
87