1 1970 Leto XVIII KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVIII 1970 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA UREDIL UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN, BOŽO OTOREPEC, DR. JOŽE SORN, DR. SERGIJ VILF.AN — GLAVNI UREDNIK: DR. PAVLE BLAZ- NIK — ODGOVORNI UREDNIK: DR. JOZE SORN — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — ZA UPRAVO ODGO- VARJA MAJDA IfUNAVER — TISK TISKARNE »TONETA TOMSiCA" V LJUBLJANI — KLISEJE IZDELUJE KLISARNA -LJUDSKE PRAVICE« V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Britovšek Marjan: Oh stoletnici Leninovega roj- stva — 65 Cermelj Lavo: Ob petdesetletnici požiga Narod- nega doma v Trstu — 97 Höfler Janez: Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezmtskega kolegija v Ljubljani — 21 Höfler Janez: Pisarska delavnica okoii leta 1300 v Ljubljani? — 46 Jakopič Bogo: Začetek kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani — 153 Jordan František: Skupno prizadevanje za ustano- vitev slovenske univerze v Ljubljani in češke univerze v Brnu — 1 Knez Tone: Halštatske gomile v Novem mestu — 11 Koropec Jože: Srednjeveški Pohorski dvor — 76 Kresal France: Stanovanjska zaščita in gradnja stanovanj v važnejših delavskih središčih v Sloveniji od leta 1918 do 1930 — 105 Ludvik Dušan: Pvve senčne igre v Ljubljani — 22 Ludvik Dušan: Zdravnik komedijant von Aichen- berg — 150 Ogrin Rafael: Simon Ogrin — cerkveni slUaar — 32 Pavlic Slavica: Zgodovinski oris razvoja šole v Turnišču — 28 Račič Božo: Slamnati »loj stri« — 170 Smole Majda: Kranjska plemiška rodbina Apfal- trerjev — 24 Smole Majda: Prispevek k zgodovini biblioteške službe v začetku minulega stoletja — 47 Škafar Ivan: Dve ohranjeni pismi Božidarja Rai- ča Jožefu Borovnjaku — 39 Škafar Ivan: Gaborjevo pismo upravi Slovenske- ga gospodarja leta 1876 — 83 Scrm Jože: Cinkarne v Zagorju, Šentjanžu in Celju — 129 Tancik Ferdinand: Grbi v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem gradu — 158 Valencia Vlado: Ljubljansko stavbeništvo od sre- de 19. do začetka 20. stoletja — 135 Vatovec Fran: Ljubljanski festival — 155 Verbič Marija: Upor idrijskih podložnikov leta 1627 — 147 Zelko Ivan: Sledovi srednjeveškega Spitaliča pri Konjicah — 71 Zorn Tone: Iz dejavnosti Narodnega sveta ;;a Koroško pred plebiscitom v letih 1919—1920 — 44 Zorn Tone; Iz problematike jugoslovanske upra- ve na Koroškem pred plebiscitom leta 1920 — 89 Zorn Tone; Nemški trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938/1939 (Značaj in lastništvo) — 113 Zontar Josip: F. V. Hörnigkova statistika obrtni- kov slovenskih mest in trgov iz leta 1673 — 80 IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Knez Tone: Dolenjski muzej in njegove zbirke — 173 Maček Jože: Petindvajset let Arhiva Slovenije — 175 Stukl France: Nova muzejska zbirka v Železni- kih — 48 Vrišer Sergej: Ob »uniformah v zgodovini« — kulturno zgodovinski razstavi mariborskega po- krajinskega muzeja — 121 NOVE PUBLIKACIJE Demšar Vincencij: Jadranski koledar 1970 — 62 Fischer Jasna: Zgodovinski časopis XXII, zve- zek 1—2, 1968 — 50 Fischer Jasna: Oris kronologije delavskega giba- nja na Slovenskem 1867—1968, Ljubljana 1969 — 185 Janša Olga: Kamniški zbornik XII — 53 Janšo Olga: Poetovio — Ptuj, 69-1969 — 125 Janša Olga: Bašev zbornik, CZN, n. v. 5 (XL) — 179 Carniole Modernae — 189 Kos Janez: J. V. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae — 189 Ožura Jože: Poslovilna pisma žrtev za svobodo, 1969 — 187 Reisp Branko: Branko Berčič, Tiskarstvo na Slo- venskem, 1969 — 60 Rozman Franc: Anton Scherer, Südosteuropa-Dis- sertationen 1918—1960 — 124 Stres Gvido: Celjski zbornik 1968 — 51 Stres Gvido: Jože Dular, Metliški gasilci, 1969 — 186 Stres Gvido: Jože Dular, 120 let metliške mestne godbe, 1970 — 187 Stres Gvido: Ferdo Codina, Požgane slovenske vasi, 1970 — 190 Štukl France: Loški razgledi XVI, 1969 — 52 Stukl France: Ars Slovenlae — Nace Sumi, Ba- ročna arhitektura, 1969 — 57 Stukl France: Ars Slovenlae — Marijan Zadni- kar, Romanska arhitektura, 1970 — 181 Štukl France: Ars Slovenlae — Ivan Komelj, Gotska arhitektura, 1970 — 182 Stukl France: Nace Sumi, Arhitektura XVII. stoletja na Slovenskem 1969 — 182 Vidovič-Miklavčič Anka: Litijski zbornik NOB 1, 1969 — 54 Vidovič-Miklavčič Anka: Jeklo in ljudje. Jese- niški zbornik II, 1969 — 126 Vilfan Irena: Muljava, 1968 — 58 ¦ Vilfan Irena: Sergej Vrišer, Mariborski grad, 1969 — 58 •Vilfan Irena: Marijan Zadnikar, Stiski samostan, 1969 — 59 Vilfan Irena: Jože Curk, Ozemlje slovenjebistri- ške občine, 1968 — 183 • Vilfan Irena: Kranj, 1969 — 184 Vilfan Irena: Ivan Komelj, Sevniški grad in Lu- trovska klet, 1969 — 184 Vilfan Sergij: Ivo Zupanič, Zgodovina vinograd- ništva Slovenskih Goric, 1969 — 61 Vodopivec Peter: Marjan Britovšek, Revolucio- narni idejni preobrat med prvo svetovno vojno, 1969 — 55 Vodopivec Peter: y>Novo mesto« 1365—1965, 1969 — 178 Vodopivec Peter: Srečko Vilhar-Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v Južni Franciji, 1969 — 186 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Pogled na Znančeve njive v Novem mestu med izkopavanjem halštatske gomile II poleti 1968 — 11 Odkrit grob v halštatski gomili, ki je vseboval dve keramični posodi — 12 Odkrit In očiščen grob bogate žene — 13 Tloris grobov v halštatski gomili — 14 Odprti grob halštatskega kneza — 16 Opuščena ljudska šola v Turnišču — 30 Šola v Turnišču, zgrajena 1878 — 30 Osnovna šola v Turnišču, zgrajena 1961 — 31 Spitalič pri Konjicah — 71 Zidovi pod zemljo v Spitaliču —¦ 72 Pokopališčna ograja in portal cerkve v Spitaliču - 74 Narodni dom v Trstu pred požigom — 97 Narodni dom v Trstu v plamenih — 99 Narodni dom v Tretu po požigu — 101 Fasada hiše na Prešernovi cesti v Ljubljani (Filip Supančič) — 142 Fasada vile na Resljevi cesti v Ljubljani (Franc Faleschini) — 143 Severna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu (Adalbert Stradal) — 159 Južna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu (Adalbert Stradal) — 160 Svod v prezbiteriju kapele sv. Jurija na ljub- ljanskem gradu (Adalbert Stradal) — 161 Zahodna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu (Alojzij Schaffenrath) —¦ 162 Obok v ladji kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu (Adalbert Stradal) — 163 OSEBE Simon Ogrin ob sedemdesetletnici — 32 Stavbenik Viljem Tree — 138 Gustav Tönnies, ustanovitelj stavbnega podjetja — 139 Elegantno oblikovani keramični vazi s pokrovom (halštatske gomile v Novem mestu) — 15 Bronasta čelada negovskega tipa (Novo mesto) — 17 Bronaste zapestnice (Novo mesto) — 18 Izbor fine halštatske keramike (Novo mesto) — — 19 Oltarna slika sv. Donata v Turnišču — 29 S. Ogrin, Bolniki pred Marijo in sv. Valentinom — 35 S. Ogrin, Sv. Družina — 37 Gotska konzola (Spitalič pri Konjicah) — 73 Kapitela v levem stebru pokopališčne ograje ob glavnem vhodu (Spitalič pri Konjicah) — 73 Skupina uniform na razstavi >>Uniforme v zgo- dovini« (Maribor) — 121 Vitrina z vojaško opremo iz konca 19. in zač. 20. stol. na razstavi »Uniforme v zgodovini« (Maribor) — 123 Slamnati »lojstri« — 170, 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVIII. letnik Ljubljana 1970 1. zvezek Vsebina prvega zvezka František Jordan: Skupno prizadevanje za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in češke univerze v Brnu — Stran 1 Tone Knez: Halštatske gomile v Novem mestu — Stran 11 Janez Höfler: Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskega kolegija v Ljubljani — Stran 21 Dušan Ludvik: Prve sienčne igre v Ljubljani — Stran 22 Majda Smole: Kranjska plemiška rodbina Apfaltrerjev — Stran 24 SlavicaPavlič : Zgodovinski oiris razvoja šole v Turnišču — Stran 28 Rafael Ogrin: Simon Ogrin — cerkveni slikar — Stran 32 Ivan Škafar : Dve ohranjeni pismi Božidarja Radča Jožefu Borov- njaku — Stran 39 Tone Zorn: Iz dejavnosti Narodnega sveta za Koroško pred plebisci- tom v letih 1919—1920 — Stlran 44 Janez Höfler: Pisiar&ka delavnica okoli leta 1300 v Ljubljani? — Stran 46 Majda Smole: Prispevek k zgodovini biblioteške službe v začetku minulega stoletja — Stran 47 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 48 Nove publikacije — Stran 50 Sommaire — Stran 64 Na ovitku Keramični ciborij s pokrovom iz halštatskega groba v Novem mestu (okrog 400 pred n. št. — Foto T. Knez) Ureja uredniški odbor Glavni urednik dr. Pavle Blaznik Odgovorni urednik dr. Jože Som Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 16 din, posamezna številka 7 din SKUPNO PRIZADEVANJE ZA USTANOVITEV SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANI IN ČEŠKE UNIVERZE V BRNU FRANTISEK JORDAN Fr. Jordan (1921), docent češkoslovaške zgodovine in predstojnik katedre za češko- slovaško in občo zgodovino na filozofski fa- kulteti Univerze J. E. Purkyné v Brnu, je po rodu iz okolice Uh. Hradišta. Po maturi (1941) ni mogel nadaljevati študija, ker so Nemci zaprli vse češke visoke šole; zaposlil se je v tovarni pohištva in moral na prisilno delo v Kapfenberg na Gornjem Štajerskem. Tu se je povezal z ilegalno skupino sloven- skih delavcev in odšel z njihovo pomočjo v Lackov odred na Kozjaku. Pozneje je prišel v Tomšičevo brigado, nazadnje pa v Dolenj- ski odred. Konec vojne je dočakal kot polit- delegat v okolici Litije. Po vojni je diplomiral iz zgodovine in če- ščine na filozofski fakulteti v Brnu, kjer je tudi doktoriral. Leto dni je delal v založbi Kovnost, nato pa se vrnil za asistenta na fa- kulteto. Posvetil se je študiju novejše češke in slovaške zgodovine ter preučevanju češko- hrvatskih odnosov. O teh odnosih je objavil razpravi Hrvatje v čeških deželah v času češke vstaje in tridesetletne vojne (Sbornik praci filosofické fakulty brnénské university 1953, str. 308—337) ter Cehi in Hrvati v tur- ških vojnah 16. stoletja (Sbornik praci FFBU 1961, str. 161—173). Objavil je tudi pregled Deset let jugoslovanske historiografije 1945 do 1955 (Časopis matice moravské 1956, str. 311—326). Skupaj s Fr. Hejlom je izdal knji- go Revolucionarno leto 1848 (Kromefiž 1948). Sodeloval je pri pisanju Zgodovine Komuni- stične stranke Češkoslovaške, ki je izšla v re- dakciji Inštituta za zgodovino KSC v Pragi (1961). Kot raziskovalec se Jordan posveča pred- vsem dvema področjema: zgodovini delav- skega gibanja v čeških deželah v časih Avstro-Ogrske in zgodovini Brna. Iz zgodo- vine delavskega gibanja je objavil a) razpra- vo Brnski program avstrijske socialne de- mokracije iz leta 1882 in njegov pomen v češkem delavskem gibanju (SPFFBU 1955, str. 55—71); b) razpravo Radikalno delavsko gibanje na Moravskem v osemdesetih letih preteklega stoletja (Sbornik Matice morav- ské 1960, str. 5—44); c) razpravo o vzrokih razkola delavskega gibanja v čeških deželah na zmerne in radikale (SPFFBU 1957, str. 120—140); č) knjigo Problemi razkola delav- skega gibanja v čeških deželah na zmerne in radikale (1879—1889), ki je izšla 1965 v Pragi (razprava pod podobnim naslovom pa leto kasneje v nemščini v SPFFBU, str. 97—124); d) kritično izdajo zapisnika Zbora češkoslovaškega delavstva v Brnu (1887) z uvodno študijo (1957). Zgodovino Brna in okolice obravnava s skupino avtorjev v knjigi Iz zgodovine de- lavskega gibanja na Brnskem (Brno 1956). Sodeloval je pri lani izšli Zgodovini mesta Brna (v dveh delih). Lani je izšla tudi Zgo- dovina brnske univerze, ki jo je napisal ko- lektiv avtorjev pod njegovim uredništvom. Napisal je še Pregled zgodovine Komuni- stične stranke Češkoslovaške (teze, ki jih je izdal Inštitut za zgodovino KSC v Pragi 1957), na začetku svoje znanstvene poti pa razpravo Mlada češka preporoditeljska ge- neracija na Moravskem in šturovci pred marcem 1948 (v zborniku L'ud. Stur. Življe- nje in delo 1815—1856, str. 405—421). V ča- sopisu čsl. vojno-zgodovinskega inštituta Historie a vojenstvi 1966 (str. 220—264) pa je objavil izvrstno napisane spomine »Med slovenskimi partizaniii, ki izidejo letos tudi v slovenščini v reviji Borec. Janko Liška Zahteva po slovenski univerzi se je poja- vila že leta 1848, v času prvega nastopa slo- venskega političnega in narodnega gibanja, značaj trajnega kulturno-političnega hotenja pa je dobila šele v devetdesetih letih prejš- njega stoletja, ko se je tudi v čeških deželah okrepilo gibanje za drugo češko univerzo s sedežem v Brnu (to gibanje se je navezovalo na starejše poskuse za obnovo univerze v Olomoucu, prve na Moravskem, ki je bila ustanovljena kot jezuitski kolegij leta 1566, ukinjena pa leta 1855). Boj za ustanovitev češke univerze na Moravskem in slovenske univerze v Ljubljani je potekal lep čas vzpo- redno, a brez neposrednih stikov. Imel je pretežno kulturen značaj, s politiko je priha- jal v stik le včasih; zajemal je sorazmerno ozek sloj prebivalstva: izobražence, kulturne delavce in nekatere politične činitelje.^ Zna- čaj ter intenzivnost boja za drugo češko in za slovensko univerzo sta se spremenila konec 19. in v začetku našega stoletja, ko se je gibanje razmahnilo in zajemalo vse širšo javnost, ko se je razraslo v politično vpraša- nje; pa tudi stiki med Slovenci in Cehi so postajali neposredni, zlili so se od časa do ča- sa v skupen tok, ki je z gališkimi Ukrajinci dobil značaj gibanja za slovanske univerze v Avstriji. Intenzivnost boja za slovanske univerze in ožjo povezavo posameznih gibanj so spodbu- jali po objavi Badenijevih jezikovnih odredb čedalje ostrejši narodnostni spori v Avstriji, spodbujale pa so ju tudi razmere v avstrij- skem visokem šolstvu, ki je služilo predvsem prebivalstvu nemške narodnosti. Na pet nem- ških univerz (na Dunaju, v Pragi, v Gradcu, v Innsbrucku in v Cernovicah) so prišle le tri slovanske univerze, dve poljski v Galiciji (v Krakovu in Lvovu) in edina češka v Pragi. Položaj nenemških slušateljev na nemških univerzah v Avstriji že zaradi jezika ni bil enakopraven. V času vse ostrejših narodnost- nih sporov so bili neredko izpostavljeni na- padom svojih nemških nacionalističnih kole- gov; zato ni naključje, da je bil klic po novih narodnih univerzah najmočnejši ravno iz študentskih vrst. Češki slušatelji praških vi- sokih šol so se udeleževali prizadevanj za ustanovitev novih čeških visokih šol zelo po- budno že od konca osemdesetih let preteklega stoletja, na začetku zdajšnjega pa so začeli odločno podpirati tudi prizadevanja svojih kolegov Slovencev in Ukrajincev, ki so ta leta prihajali v vse večjem številu študirat na češke visoke šole v Prago. Slovence so usmerjali v Prago vse ostrejši narodnostni spori na nemških univerzah v Gradcu in na Dunaju, mikala pa sta jih tudi vse večji ugled češke univerze ter vse moč- nejše sodelovanje češke in slovenske napred- ne javnosti. Sonda v matricah slušateljev Karlove univerze sicer kaže, da priliv slo- venskih slušateljev tudi v tem času ni bil množičen, toda kvantiteto je vidno nadome- ščala kvaliteta. Velika večina slovenskih slu- šateljev Karlove univerze je bila politično in kulturno delavna že v študentskih letih ozi- roma je pomembno posegla v slovensko javno, kulturno in znanstveno življenje, brž ko je končala visokošolski študij.^ Slovenski študenti čeških visokih šol se v Pragi niso seznanjali od blizu le s češko kulturno in po- litično sredino, ampak so se udeleževali tudi prizadevanj za ustanovitev druge češke uni- verze, hkrati pa češke študente in češko jav- nost seznanjali s političnimi, kulturnimi in nacionalnimi zahtevami Slovencev, tako tudi z zahtevo po slovenski univerzi. Pridružili so se jim kmalu še ukrajinski študentje, ki so po neuspešnih poskusih za utrakvizacijo poljske Ivovske univerze leta 1902 manife- stativno zapustili Lvov in se zatekli na druge avstrijske univerze, tako tudi na češko v Pragi.3 Po zaslugi študentov in pod vplivom vse ostrejših narodnostnih trenj so se pridružile boju za visoko šolstvo v materinščini v če- ških deželah in na Slovenskem vse širše pla- sti prebivalstva: predvsem inteligenca, a tudi pripadniki drugih slojev mest in vasi. O tem pričajo številni manifestativni shodi in pe- ticije, sprejete za ustanovitev visokih šol. To je sililo tudi vodilne javne in politične pred- stavnike, da so začeli očitneje zagovarjati zahteve po visokih šolah in se potegovati za njihovo ustanovitev. Ustanovitev druge češke univerze je kar od začetka zavrl odpor nem- ške politične in kulturne javnosti, ki je iz bojazni, da izgubi privilegije vodilnega polo- žaja na Moravskem, zanikala njeno upravi- čenost, zahtevajoč hkrati ustanovitev nem- ške univerze v Brnu. Prizadevanje za usta- novitev slovenske univerze pa je zadevalo na nasprotne interese štajerskih in avstrij- skih Nemcev, ki so se, podobno kot sudetski glede češke univerze v Brnu, čutili ogrožene v nacionalnih koristih in v političnem polo- žaju v prostoru, naseljenem s slovanskim pre- bivalstvom; prizadevanje Slovencev pa je prihajalo navzkriž tudi s težnjami Italijanov po lastni univerzi v Avstriji. Gibanje za italijansko univerzo se je za- čelo zaradi številnih sporov italijanskih slu- šateljev z nemškimi na insbruški univerzi; avstrijska vlada mu je bila bolj naklonjena kakor podobnim zahtevam Čehov, Slovencev in Ukrajincev, zakaj v pogajanjih z italijan- skim prebivalstvom je morala upoštevati za- vezništvo z Italijo. Čeprav zahteva po itali- janski univerzi v Avstriji ni bila nova in je bila načelno upravičena, so ji predstavniki in pripadniki drugih narodov, zlasti Slovenci in Hrvati, sledili z vso pažnjo, saj so se nji- hove koristi na Primorskem, v Trstu in v Istri z italijanskimi križale, ne le dopolnje- vale. In ko je avstrijski minister za uk in bo- gočastje Härtel 6. novembra 1901 izjavil de- legaciji italijanskih študentov ter nato na interpelacijo v zboru poslancev državnega sveta še poslancu Malfattiju, da namerava vlada ustanoviti v doglednem času italijan- sko univerzo v Trstu, je zbudil nejevoljo, proteste in novo gibanje za univerze v deže- lah, ki so se že dalj časa zaman potegovale zanje in še nujneje čutile potrebo po njih. 2 Mladočeški Narodni listy v Pragi so takoj izjavili, da tudi Cehi zahtevajo zase, kar je Härtel obljubil Italijanom: drugo češko uni- verzo na Moravskem. Hkrati pa so se zavzeli tudi za zahteve Slovencev in Jugoslovanov, češ: »Spričo italijanske univerze v Trstu imajo tudi Slovenci in Hrvati pravico zahte- vati, da se zanje ustanovi posebna univerza za primorske dežele, kjer so v večini. Se več- jo pravico pa imajo do univerze vsi Jugoslo- vani, saj jih je dosti več od Italijanov v vseh treh deželah skupaj: v Primorju, Dalmaciji in na Tirolskem.«'' Precej ostreje so reagirali proti nameri avstrijske vlade jugoslovanski študentje ter slovenski javni in kulturni de- lavci. Jugoslovanski študentje so se sestali 7. novembra 1901 v Gradcu in zahtevali, da se ustanovi jugoslovanska univerza v Ljub- ljani. Hkrati so pozvali klub jugoslovanskih poslancev, da se potegne zanjo; za pomoč pa so zaprosili tudi češke in poljske poslance. Proti ustanovitvi italijanske univerze pred slovensko je nastopil na zasedanju občin- skega sveta v Ljubljani 10. novembra župan Ivan Hribar, ki je predlagal, naj šolska upra- va stori vse potrebno za ustanovitev univer- ze v Ljubljani, tričlanska deputacija pa iz- roči prošnjo za ustanovitev ministru za uk in bogočastje na Dunaju.^ Ze naslednji dan, 11. novembra 1901, so slušatelji praških čeških visokih šol priredili na češki tehniki v Pragi velik javen shod. Mimo slušateljev češke univerze in tehnike so se shoda udeležili tudi profesorja češke tehnike J. V. Hrasky in J. Stoklasa, poslanci dr. Fiedler, dr. Grégr, dr. Pantuček in dr. Ba- xa. Profesor Hrasky, ki je služboval kot ma- gistralni uradnik v Ljubljani, je pozdravil slovenske študente v slovenščini in podrobno utemeljil potrebo po ustanovitvi slovenske univerze. Poslanec Fiedler je navzočim za- gotovil, da bodo češki poslanci podpirali ak- cijo slovenskih poslancev v prid jugoslovan- ski univerzi v Ljubljani. Potem so spre- govorili o nujnosti, da se ustanovita češka univerza na Moravskem in univerza v Ljub- ljani slovenski študent prava E. Stare, sta- rosta češkega Akademskega bralnega krožka Goller, Hrvat Bole, Srb Andric in Ukrajinec Gerovskyj. Ob sklepu je bila sprejeta resolu- cija, s katero so navzoči češki, slovenski, hr- vatski, srbski in ukrajinski študentje pozvali slovanske parlamentarne klube, da od vlade znova zahtevajo ustanovitev slovenskih sred- njih šol, slovenske univerze v Ljubljani in češke univerze v Brnu. Zahtevali so tudi pri- znanje veljavnosti izpitov, opravljenih na zagrebški univerzi, v avstrijskem delu mo- narhije in obratno.' Dne 13. novembra je bilo veliko zborova- nje slovanskih slušateljev dunajskih visokih šol (z nekajdnevno zamudo zaradi prepovedi zborovanja po rektorju dunajske univerze in zaradi napada nemških študentov). Udeležilo se ga je tudi 30 poslancev državnega sveta: 15 čeških s podpredsednikom češkega kluba dr. Brzoradom na čelu, 3 hrvaški, 11 sloven- skih in 1 ukrajinski. Slovenec Ivan Prijatelj, slušatelj filozofske fakultete, je v svojem go- voru protestiral proti nameravani ustanovit- vi italijanske univerze v Trstu in utemeljil memorandum za ustanovitev slovenske uni- verze v Ljubljani ter za priznanje izpitov, opravljenih na zagrebški univerzi, tudi v av- strijskem delu cesarstva. K 3. točki progra- ma, ob vprašanju vzajemnega sodelovanja in solidarnosti slovanskih študentov na du- najski univerzi, je predložil češki slušatelj prava Lengsfeld resolucijo, da se ustanovi češka univerza v Brnu in poljska gimnazija v Tešinu. Oba predloga sta bila sprejeta in zastopniki navzočih poslancev so obljubili, da se bodo zavzeli za njuno uresničitev.' Po zaslugi študentov je prihajala zahteva po novi slovenski oz. jugoslovanski univerzi v Ljubljani in po drugi češki univerzi v Brnu v ožji kontekst in se širila vse bolj tudi v za- vesti drugih slojev ter med češkimi, sloven- skimi pa tudi drugimi slovanskimi državnimi poslanci. Ni nujno in tudi ni možno navajati vse sestanke v tem času, ki so zahtevali usta- novitev omenjenih dveh slovanskih univerz, treba pa je omeniti vsaj še manifestativno zborovanje na Vinohradih v Pragi. To zborovanje je bilo 1. decembra 1901. Sklical ga je Slovanski klub v Pragi, udele- žilo se ga je po takratnih vesteh okr. 3000 ljudi. Navzoči so bili številni češki poslanci: dr. Edv. Grégr, dr. Herold, dr. Engel, urednik Anyž, dr. Pantuček, dr. Fiedler, prorektor tehnike Hrasky, profesor Blažek in drugi. Praško občino je zastopal prvi namestnik staroste (župana) dr. Frič, Vinohrade pa sta- rosta J. Višek. Zborovanja se je udeležilo tudi predsedstvo Slovanskega kluba z dr. J. Schei- nerjem na čelu, predsedstvo in članstvo ju- goslovanskih akademskih društev, prišli so profesorji srednjih šol, odvetniki, uradniki, prisotna je bila delegacija slovenskih poslan- cev, ki so jo sestavljali I. Žitnik, dr. Ploj in Gabršek, navzoč hrvaški poslanec dr. Ferri. Med zborovanjem so prišli tudi ukrajinski poslanci dr. Koral, Pihuljak in Javorskyj. Glavni govor je imel mladočeški poslanec dr. Herold; obsodil je nemški odnos do slovan- skih kulturnih teženj in poudaril, da imajo Slovenci pravico do svoje visoke šole ter ob- ljubil podporo vsega češkega naroda: »Ka- kor se ne bo več ustavil mogočni tok, ki se je sprožil v našem narodu s potrebo po drugi češki univerzi na Moravskem,« je dejal, »tako tudi ne bo utihnilo in ne sme utihniti giba- nje, da z vsemi silami delamo za uresničitev 3 pravične zahteve naših jugoslovanskih bra- tov, ki se lahko zanesejo, da v tem boju ne bomo na njihovi strani le mi, tu zbrani, am- pak ves češki narod vse do uspešnega konca.« Za Slovence je spregovoril poslanec in dvorni svetnik dr. Ploj. Poudaril je, da je ustanovi- tev slovenske univerze v Ljubljani življenjsko vprašanje Jugoslovanov in ocenil stališče če- ške javnosti v tem boju. »Vi Cehi,« je dejal, »ste dosegli z lastnimi močmi in z vztrajnost- jo, s svojimi zmožnostmi in s svojim delom, da vsa Evropa gleda z občudovanjem na vaše kulturne in gospodarske uspehe. Vaši uspehi so spodbuda nam Slovencem, mi zasledujemo vaš kulturni in gospodarski razvoj in se ga veselimo kot svojih lastnih uspehov. Zato nas še bolj navdaja z veseljem, da nastopate z dejanji tudi v obrambo naših pravic, ki se nam oporekajo, in dvigate svoj močni glas, da do- sežemo tudi mi svoje pravice. Verjemite, da bomo tudi mi vaše težnje podprli, kolikor je le v naši moči. V zahvalo za vašo pomoč v korist ljubljanski univerzi bomo zvesto zago- varjali vašo zahtevo po češki univerzi v Br- nu, ki z vso pravico pripada veliki večini češkega prebivalstva na Moravskem.« Po go- vorih poslancev je bila sprejeta resolucija, s katero so navzoči »docela soglašali z zahteva- mi jugoslovanskih bratov in z njihovimi ko- raki za ustanovitev jugoslovanske univerze ter z izvajanji, ki so bila povedana na tem shodu,« ter se obrnili na »češko delegacijo v državnem svetu s prošnjo, da zahteve in tež- nje jugoslovanskih bratov po ustanovitvi uni- verze podpre z vsem poudarkom, kjerkoli bo to potrebno«. Ker so prišli ukrajinski poslan- ci šele po sprejemu resolucije, so dobili takoj besedo, resolucija pa je bila dopolnjena s soglasjem z njihovimi prizadevanji za usta- novitev ukrajinske univerze. Zborovanje je sprejelo številne telegrame, tako iz Ljublja- ne, Trsta, Ljutomera, Gradca in Šoštanja.** Manifestacij ski shod v Ljubljani dne 1. de- cembra 1901 pa je prejel iz čeških dežel mno- go pozdravov oziroma izjav v podporo usta- novitvi slovenske univerze. Shodu je predse- doval ljubljanski župan Ivan Hribar, o potre- bi ljubljanske univerze pa so govorili pred- vsem dr. Triller, dr. Gregorič, dr. Kokalj, Lavrenčič in drugi. Po soglasnih govorih za- stopnikov slovenskega delavstva je bila spre- jeta resolucija, ki ni terjala ustanovitve slovenske univerze le zaradi koristi sloven- skega naroda, ampak zaradi avstrijskega juga sploh. Shod se je končal s Hribarjevim zatr- dilom, da so »Cehi in Poljaki pripravljeni podpirati naše prizadevanje za univerzo«.* Ivan Hribar je poslal v imenu ljubljanskega shoda pozdrav manifestacij skemu shodu za drugo češko univerzo 2. decembra 1901 v Brnu. Tega shoda se niso udeležili le brnski občani, ampak tudi številni zastopniki mo- ravskega prebivalstva sploh. Poglavitne go- vore pa so imeli dr. A. Stransky, dekan pra- ške filozofske fakultete J. Zubaty in predsed- nik univerzitetne komisije v Pragi Fr. Sls. Ob sklepu so navzoči sprejeli resolucijo, naj se poslanci z vsemi sredstvi potegnejo za ustanovitev druge češke univerze in za zgra- ditev češke tehnike v Brnu.'" Za ustanovitev češke univerze v Brnu in slovenske v Ljubljani se je 24. novembra 1901 soglasno izjavil tudi praški mestni svet, ki je posebni komisiji naročil sestaviti izjavo zbo- ru občinskih starešin (občinskemu odboru).'' Ta zbor je o izjavi razpravljal in jo na pred- log dr. Groša 2. decembra 1902 tudi sprejel. »Ne politični ali celo agitacij ski razlogi, am- pak kulturna in zato praktična nuja češko- slovanskega prebivalstva, njegova upraviče- na težnja, da vzdrži tekmo z drugimi izobra- ženimi narodi na znanstvenem področju,« pravi izjava »utemeljujejo zahtevo po izpo- polnitvi in ustrezni opremi češke tehnike in po skorajšnji ustanovitvi druge univerze v Brnu... Ko se potegujemo za uresničenje te kulturne potrebe svojega naroda, pa ne mo- remo molče mimo podobnih kulturnih pri- zadevanj naših jugoslovanskih bratov — Slo- vencev. Razlogi, ki govore za to, da bi tudi drugi slovanski narodi v državi, zlasti Slo- venci kmalu dobili samostojno slovensko uni- verzo v Ljubljani, so enako upravičeni, pri- merni in koristni, saj bi univerza z vzgojo inteligence v narodnem jeziku prispevala h kulturnemu razvoju stoletja tako krivično za- postavljenega ljudstva in tudi ostalega števil- nega jugoslovanskega prebivalstva.«'- Vse te izjave in shodi pričajo, da sta bili akciji za ustanovitev druge češke in sloven- ske univerze koordinirani; zasledovali sta cilj zanesti misel na nove visoke šole med širše sloje prebivalstva, da bi se v češki in sloven- ski javnosti izoblikovala zavest o nujnosti te potrebe in o nujnosti podpore prizadevanju čeških in jugoslovanskih poslancev. O uspe- hu prve namere pričajo številne peticije in zborovanja slovenskih občin, mest inkorpora- cij za ustanovitev univerze v Ljubljani ter številni manifestacij ski shodi in mnoge re- solucije v čeških deželah za ustanovitev uni- verze v Brnu. Mimo shodov in peticij za drugo češko univerzo, ki jih je bilo na sto- tine, da na tisoče, so bili v čeških deželah tudi številni shodi, ki niso sprejemali le pe- ticij za ustanovitev češke univerze v Brnu, ampak tudi za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in ukrajinske v Lvovu. Primer takega shoda je javno zborovanje v Pisku 2. januarja leta 1902, sklicano po tehnični ko- misiji za ustanovitev češke univerze na Mo- ravskem. Zborovanje se je začelo s predava- 4 njem dr. Zd. Tobolke »O slovanski vzajem- nosti«. Sledil je referat slušatelja tehnike J. Krušine o potrebi druge češke, slovenske in ukrajinske univerze, ob sklepu pa je bila sprejeta resolucija, ki je izrazila željo ude- ležencev, »da češka delegacija čvrsto vztraja pri že izraženi zahtevi vladi, da se ustanove češke visoke šole v Brnu, in vneto podpre vsa prizadevanja slovanskih narodov za nji- hove najvišje kulturne zahteve. »Zlasti bo pravično,« pravi resolucija, »da se mimo če- ške univerze v Brnu ustanovi slovenska viso- ka šola v Ljubljani in ruska visoka šola v Lvovu.«iä Velik manifestacijski shod te vrste je bil 1. junija 1902 tudi v Pragi v zbornici Staro- mestnega rotovža. Priredili sta ga univerzi- tetna in tehnična komisija za ustanovitev če- ških visokih šol pod pokroviteljstvom mestne- ga sveta in v sodelovanju s kluboma sloven- skih in ukrajinskih akademikov. Udeležila so se ga vsa visokošolska društva, učiteljska, profesorska in literarna društva, Moravsko- šlezijska beseda, zastopniki odborov Osrednje šolske matice, zastopniki jugoslovanskih in ukrajinskih slušateljev, ženska društva in številne osebnosti iz znanstvenih, literarnih in pedagoških krogov. O potrebi novih slo- vanskih univerz sta spregovorila rektor uni- verze Sykora in rektor tehnike Blažek. Za češke študente je govoril predsednik univer- zitetne komisije JUC Fr. Sls, za slovenske štu- dente namesto napovedanega A. Dermote R. Sega, za ukrajinske slušatelje pa Hosovskyj. V imenu kluba mladočeških poslancev je izja- vil poslanec dr. Pantuček, »da je postalo vpra- šanje slovanskih univerz vsem slovanskim za- stopnikom v državnem svetu eno od načelnih vprašanj in se zlasti klub svobodomiselnih poslancev prizadeva z vsemi silami za po- večanje števila slovanskih univerz«.'* Podobne resolucije so bile sprejete tudi na shodih v Mladi Boleslavi, v Strakonicah, v Visočanih, v Jaromefu, v Plznju, v Vlašimu, v Železnem Brodu, v Novem Bydzovu in naj- manj še v 50 krajih na Češkem in Morav- skem. K skupni akciji zaradi novih univerz pa ni prišlo le med študenti ter med češko in slo- vensko javnostjo, ampak' tudi med češkimi in slovenskimi poslanci. To se je pokazalo pri obravnavi nujnega predloga za ustanovitev univerze v Ljubljani ko j po Hartlovi izjavi o italijanski univerzi v poslanskem zboru dr- žavnega sveta 12. novembra 1901; predložili so ga poslanci dr. Ferjančič, dr. Ivčevič in dr. Sušteršič. Njihov predlog se je obravnaval 6. decembra. Utemeljil ga je vsestransko dr. Sušteršič. Strnil je zgodovino dotedanjega prizadevanja za ustanovitev univerze v Ljub- ljani, utemeljil potrebo po njej in menil, naj bi služila vsem narodom na jugu Avstrije. Proti predlogu so nastopili italijanski in nem- ški poslanci, zanj pa so se potegovali jugo- slovanski. V razpravo je posegel tudi mini- ster Härtel. Govoril je o težavah v zvezi z ustanovitvijo in vzdrževanjem nove univer- ze in izjavil, da v Avstriji ne gre le za usta- novitev slovenske univerze, ampak za pet univerz: za italijansko, slovensko in hrvatsko, ukrajinsko, nemško in češko. Pa še oprema starih univerz ne ustreza. Zato in ker je nuj- no ustvariti za novo univerzo najprej potreb- ne pogoje, predloga ne more izvesti, tudi če bo priporočen. Za češke poslance je sprego- voril v razpravi dr. Jan Žaček. Dejal je, da ga ministrova izvajanja k jugoslovanskemu predlogu ne zadovoljujejo in da »vsi člani njegovega kluba, tako lahko izjavi v njego- vem imenu, predlog Jugoslovanov najtopleje podpirajo, da bodo glasovali zanj, ker je do- cela upravičen in utemeljen«. V nadaljevanju svojega govora pa je obravnaval vprašanje druge češke univerze.'* Kljub vsemu prizadevanju in solidarnosti slovanskih poslancev nujni predlog za usta- novitev univerze v Ljubljani ni prodrl." Minister Härtel je 28. novembra sicer priznal deputaciji ljubljanskega občinskega sveta pod vodstvom Hribarja, Majarona in Požar j a, da imajo Slovenci pravico do univerze, hkrati pa izjavil, da se bo ustanovila šele tedaj, ko se za to ustvarijo pogoji. Tako je bil edini uspeh univerzitetne kampanje obljuba, da bo vlada mladim slovenskim znanstvenikom, ki bi se želeli posvetiti profesorski karieri na bodoči slovenski univerzi, dala možnost na- daljevati študij na univerzah v inozemstvu; to se je v nekaj primerih tudi uresničilo." Nič bolje ni uspela hkrati akcija za ustano- vitev druge češke univerze. Vlada je sicer 31. januarja 1902 v proračunskem odboru poslan- ske zbornice po ministru za uk in bogočastje Hartlu priznala potrebo po novi češki uni- verzi na Moravskem, je pa hkrati ustregla tu- di nemškim zahtevam in obljubila ustanoviti v tej deželi še nemško univerzo. Ustanovitev obeh univerz je vezala na soglasje in dogo- vor obeh, v deželi bivajočih narodnosti; to pa se je izkazalo zaradi nepopustljivosti in nestrpnosti Nemcev za docela neizvedljivo.'* Gibanje za slovensko univerzo je znova oživelo leta 1903. Takrat so prodrle v jav- nost vesti, da namerava vlada ustanoviti ita- lijansko pravno fakulteto v Trstu ali v Gori- ci, slovenski študentje na Dunaju pa so zato sporazumno z univerzitetno komisijo v Ljub- ljani sklicali 14. maja 1903 zborovanje slo- vanskih visokošolcev, da zavzamejo k vladni nameri stališče. Zborovanja se je udeležilo okr. 600 študentov, navzoča je bila tudi šte- vilna delegacija čeških in jugoslovanskih po- 5 slancev. Govorila sta filozofa Grafenauer in Kobal ter pravnik Žerjav. Nastopili pa so tudi zastopniki srbskih, hrvatskih, poljskih, čeških in ukrajinskih slušateljev. Ob sklepu so sprejeli resolucijo proti italijanski in za slovensko univerzo v Ljubljani." Dunajskim študentom so se pridružili slu- šatelji čeških visokih šol v Pragi. Zbrali so se 24. maja v karolinški predavalnici z rek- torjem češke univerze Horbaczewskym, pro- rektorjem Sykoro in z dekanom medicinske fakultete Reinsbergom vred. Zborovanju je predsedoval prijatelj Slovencev profesor K. Chodounsky. O vprašanju slovenske univerze je govoril spet pravnik Egon Stare, potrebo po narodnih univerzah je utemeljil s prena- polnjenostjo dunajske univerze. Zahtevo po slovenski univerzi so podprli tudi zastopniki čeških, hrvatskih in srbskih slušateljev.^" Ko je prišlo jeseni 1903 ponovno do nemi- rov na univerzi v Innsbrucku in je vlada raz- pravljala o premestitvi italijanskih stolic menda na Dunaj, so dunajski slovanski štu- dentje 3. decembra spet sklicali shod sluša- teljev, ki se ga je udeležilo tudi 30 slovanskih poslancev. Glavni govor za slovensko univer- zo je imel A. Ribnikar, dr. Ploj pa je oblju- bil v imenu poslancev, da bo »Slovansky sväz« (Slovanska zveza) storil vse, da se ta stara slovenska zahteva uresniči. V imenu čeških poslancev je spregovoril V. Hruby. Potrebo po češki univerzi v Brnu pa je utemeljeval poslanec Cernv. O potrebi novih visokih šol so razpravljali tudi zastopniki čeških, sloven- skih, hrvaških in ukrajinskih slušateljev. Predlagane in sprejete so bile tri resolucije: za češko univerzo v Brnu, za slovensko v Ljubljani in za ukrajinsko v Lvovu.-' Že pred tem pa se je izrazil za kulturne zahteve Slovencev in Ukrajincev — to je za sloven- sko in ukrajinsko univerzo — zbor čeških, moravskih, šlezijskih in slovaških akademi- kov v Lipniku na Moravskem, ki je 30. avgu- sta 1903 zahteval ustanovitev češke univerze v Brnu in še drugih čeških visokih šol.^^ Novo spodbudo k prizadevanjem za sloven- sko univerzo je dal vladni načrt zakona v državnem svetu, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Roverettu. Dne 6. aprila 1904 je ljubljanski občinski svet vložil zahte- vo za ustanovitev slovenske univerze, 30. apri- la pa so slovenski študentje na Dunaju pri- redili shod, ki sta se ga udeležila tudi dva češka poslanca (Cipera in Sokol). Udeleženci shoda so zahtevali, da se ustanovi v Ljublja- ni vsaj pravna fakulteta, ki bi se kmalu raz- širila v popolno univerzo.^* V javnosti pa so se pojavili tudi glasovi, da bi se ustanovila v Trstu univerza za Slovence in Italijane. Ta predlog pa je slovenska javnost odklonila. Ni bila sicer načelno proti rešitvi italijanske- ga visokošolskega vprašanja, zahtevala pa je, da se hkrati z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete oz. univerze ustanovi tudi sloven- ska pravna fakulteta oz. univerza. V tem so jo podpirali češka javnost in mladočeški po- slanci, ki so se sporazumeli s poslanskim klubom »Slovansky svaz.«^"* Češki poslanci so si prizadevali pridobiti za ustanovitev slovenske univerze tudi so- glasje Italijanov,^' a niso uspeli. To se je pokazalo že pri prvem branju vladnega na- črta za ustanovitev samostojne fakultete v Roverettu 13. maja 1905. Italijani so soglašali z ustanovitvijo pravne fakultete, ne pa s krajem, kjer naj bi bila ustanovljena (Roveretto). Zahtevali so, da se ustanovi v Trstu. Slovenci niso prigovarjali ustanovitvi predlagane pravne fakultete, na- sprotovali pa so, da bi bila v Trstu. Svoje soglasje so vezali s pogojem, da se hkrati z italijansko univerzo ustanovi tudi slovenska. Minister Härtel se je sicer simpatično izrazil o slovenski in ukrajinski zahtevi po univer- zi, priznal je tudi pravico Moravske do nje, toda končno stališče vlade je obljubil poveda- ti šele v proračunskem odboru, priporočil pa je, da se utemeljitev vlade za ustanovitev italijanske pravne fakultete obravnava ta- koj .^^ Kljub ugovorom slovenskih ter drugih zainteresiranih slovanskih poslancev je bil ta načrt dan proračunskemu odboru v razpra- vo." V razpravi o visokih šolah v proračunskem odboru poslanske zbornice državnega sveta je minister Härtel 24. junija 1905 priznal upravičenost teženj Slovencev po lastni uni- verzi, hkrati pa je opozoril, kot že večkrat poprej, na pomanjkanje usposobljenih učnih moči in na nujnost, da se upoštevajo tudi zahteve nemškega prebivalstva. Temu bi se po njegovem dalo ustreči z ustanovitvijo slovensko-nemške pravne fa- kultete v Ljubljani. Tudi ta kompromisni predlog je zadel na odpor, zlasti nemških nacionalnih krogov na Štajerskem, pa tudi z zahtevami slovenske radikalne študentske mladine, ki je hotela slovensko univerzo, ni bil v skladu.^^ Že pred tem, 21. junija 1905, je nastopil v proračunskem odboru z nestrpno pričakova- no izjavo o univerzitetnem vprašanju sam ministrski predsednik Gautsch. Obljubil je, da bo vlada v prihodnjem parlamentarnem ob- dobju predložila načrt zakona o ustanovitvi dveh samostojnih univerz na Moravskem: če- ške in nemške, v proračun za leto 1906 pa dala postavko »za pripravljalne korake«. V tej izjavi je Gautsch opustil stališče, ki ga je zastopal kot minister šolstva leta 1896, ko je obljubil ustanoviti na Moravskem nemško- češko univerzo (pa dalj od besed ni prišel, 6 podobno kot minister Härtel, ki je leta 1901 obljubil ustanoviti na Moravskem dve uni- verzi). Ministrski predsednik se je ognil jas- nemu odgovoru na vprašanje, ki je bilo v da- nem položaju najbolj žgoče in odločilno, kje bosta novi univerzi. Izrazil je le upanje, da se s političnim pomirjen jem med Čehi in Nemci na Moravskem doseže tudi sporazum v tem pogledu.^' Čeprav se je zdelo, da se je vprašanje dru- ge češke univerze v Brnu približalo rešitvi, pa se stanje pogajanj zanjo dejansko ni razli- kovalo od prizadevanj zia slovensko univerzo v Ljubljani. Gautschevo upanje, ki je zanj težko reči, ali je bilo iskreno ali le taktika, se seveda ni izpolnilo. Nemška buržoazija na Morav- skem in v Šleziji, ki načelno sicer ni mogla zanikati pravice češkega naroda po drugi univerzi, se je postavila ob podpori Nemcev vse Avstrije z vsemi silami in sredstvi proti, češ da bi ustanovitev češke univerze ogrozi- la nemški značaj Brna. Da bi preprečila usta- novitev češke univerze v Brnu in dokazala nemški značaj mesta, ki je imelo sicer nem- ško upravo in po uradnem ljudskem štetju tudi večino prebivalcev z nemškim občeval- nim jezikom, bilo pa dejansko povečini če- ško, je sklical nemški Narodni svet na Mo- ravskem v Brno tkim.Volkstag. Na isti dan (l.oktobra 1905) je tudi češki Narodni svet sklical v Brnu veliko zborovanje, manifesta- cijo za ustanovitev druge češke, brnske uni- verze. Zborovanja se je udeležil tudi sloven- ski poslanec I. Žitnik, ki je med drugim iz- javil naslednje: »Vaš boj z Nemci in z vlado za češko univerzo v Brnu je tudi naš boj. Po- daj mo si roke in zmaga ne izostane. Vi boste dosegli češko univerzo v Brnu, mi Slovenci pa z vašo pomočjo univerzo v Ljubljani!« Manifestaciji sta potekali napeto, v znamenju uličnih demonstracij in spopadov nemškega prebivalstva s češkim, ki jih je zatrla šele vojska. V nastopu zoper mirno množico čeških občanov pred Besednim domom je smrtno ranila Františeka Pavlika iz Ofecho- va, ki je postal simbol žrtev in bojev za dru- go češko univerzo v Brnu.^" Boj za drugo češko univerzo pred prvo sve- tovno vojno je dosegel z brnskimi dogodki leta 1905 višek, ni pa prenehal; pa tudi pri- zadevanje za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani ni utihnilo. Ko je Gautscheva vlada odstopila, so 25. januarja 1906 češki po- slanci predložili v novo izvoljenem poslan- skem zboru državnega sveta nov načrt, da se ustanovi v Brnu univerza s češkim učnim jezi- kom. Utemeljili so ga z dolgoletnim prizade- vanjem češkega naroda za drugo univerzo, s številom slušateljev, s priznanjem potrebe po drugi češki univerzi po ministrskem pred- sedniku Gautschu in z zgodovinsko pravico Moravske do ene ali dveh univerz.'' Načrt čeških poslancev je bil očitno začetek nove skupne akcije slovanskih narodov v Avstriji za ustanovitev narodnih visokih šol. Poslan- ci slovenskega poslanskega kluba (dr. Sušter- šič in drugi) so v poslanskem zboru državne- ga sveta 27. junija predlagali, da vlada začne z neodložljivimi pripravami za ustanovitev univerze s slovenskim in hrvatskim jezikom, 23. junija pa je v istem zboru predlagal usta- novitev slovenske univerze v Ljubljani posla- nec Ivan Hribar. Njegov predlog je podpisalo 100 jugoslovanskih, čeških, ukrajinskih in ita- lijanskih socialističnih poslancev.^- Da podpro predloge svojih poslancev in do- sežejo uspešno razpravo o njih, so začeli če- ški in slovenski študenti novo petično in manifestativno gibanje za ustanovitev slovan- skih univerz. Prvi tak zbor je bil v Pragi 9. junija 1907. Udeležilo se ga je veliko študen- tov čeških visokih šol, rektor univerze J. Hla- va, profesorji T. G. Masaryk, J. Celakovsky, A. Velich, J. Sobotka in profesor češke teh- nike J. V. Hrasky. V imenu slovenskih štu- dentov je spregovoril dr. M. Rostohar. Razlo- žil je željo Slovencev, da se ustanovi sloven- ska univerza v Ljubljani in zagovarjal pred- log, da se Slovenci habilitirajo na češki uni- verzi v Pragi. Za Ukrajince je nastopil slu- šatelj V. Struk. Pozval je k solidarnemu na- stopanju pripadnikov slovanskih narodov tu- di v boju za ukrajinsko univerzo v Lvovu. O potrebi in pomembnosti druge češke uni- verze pa je razpravljal tajnik Zveze češko- slovanskega študentstva pravnik J. Tvrzicky. Ob sklepu je bila sprejeta resolucija, ki je zahtevala od avstrijske vlade, da na pr- vem zasedanju državnega sveta da v razpra- vo predloge zakonov, s katerimi bi se brez odlašanja ustanovila češka univerza v Brnu, slovenska v Ljubljani in ukrajinska v Lvo- vu.'* Na češki tehnični visoki šoli je bil 22. juni- ja podoben shod slušateljev in predstavnikov profesorskega zbora z rektorjem A. V. Vef- likom na čelu. V imenu čeških študentov je spregovoril slušatelj Fiala, v imenu Slovencev Bernot, za Ukrajince pa Struk. Slušatelj Sychrava je predlagal in utemeljil resolucijo, ki je zahtevala ustanovitev narodnih univerz v Brnu, Ljubljani in v Lvovu, priznavala pa tudi potrebo po italijanski univerzi na Juž- nem Tirolskem.*'' Na dan, ko je začel zase- dati poslanski zbor državnega sveta, je bila manifestacija za slovanske univerze na češki tehniki v Brnu. Govor o njihovem pomenu je imel profesor VI. Novak, s stališča študentov pa je o nujnosti teh univerz razpravljal kan- didat inženirstva Novak. Tudi na tem shodu so sprejeli resolucijo, ki je zahtevala od vla- de, da o prvem zasedanju državnega sveta predloži načrt zakona o ustanovitvi češke uni- verze v Brnu, slovenske v Ljubljani in ukra- 7 jinske v Lvovu ter poskrbi za izpolnitev in primerno opremo brnske češke tehnike.^'' Enako resolucijo je sprejelo tudi reprezen- tativno zborovanje čeških mest, občin, na- rodnih in kulturnih društev, šol, starešinskih zborov in političnih strank, ki jih je sklical v Besedni dom v Brno 23. junija moravski odbor češkega Narodnega sveta. Manifestaci- je so se udeležili predstavniki vseh čeških političnih strank od katoliške, agrarcev in moravske ljudske stranke do socialnih demo- kratov. Govor o potrebi druge češke univer- ze in novih slovanskih univerz sploh je imel profesor J. Celakovsky iz Prage. Spregovorili so predstavniki vseh političnih strank in kul- turnega življenja. Zborovanje je sprejelo okrog 240 telegramov in pozdravov čeških društev, organizacij političnih strank, občin in okrajnih zastopstev z Moravskega, Šlezije in s Češkega.^" Akcija za drugo češko, za slovensko in uk- rajinsko univerzo pa se ni omejila, le na češke dežele. Dne 24. junija so priredili univerzitet- ni shod tudi slovanski študentje v Gradcu, 27. junija sta sklicala društvo Pravnik in Slo- venska matica manifestativni zbor v Ljublja- ni, ta dan pa je bil tudi velik shod v češkem Narodnem domu na Dunaju, ki se ga je mimo slovenskih študentov udeležila tudi delegaci- ja čeških in slovenskih poslancev (Hrasky, Hajna, Drtina, Binovec, Hribar, Korošec). Tudi na teh shodih so sprejeli enake resolu- cije v prid ustanovitvi slovanskih univerz ka- kor že prej v Brnu in Pragi.^^ Študentskim in javnim manifestativnim shodom so se pridružile na Moravskem števil- ne občine, pridružila so se društva, pridružili starešinski zbori z zahtevo, naslovljeno če- škemu ministru Pacaku, da vlada sprejme na sledečem zasedanju državnega sveta na- črte zakonov, s katerimi bi se ustanovile če- ška univerza v Brnu, slovenska v Ljubljani in ukrajinska v Lvovu. Ker vlada na skupščinske predloge ter na predložene resolucije in peticije očitno ni reagirala, so češki in slovenski poslanci spo- mladi leta 1908 izkoristili razpravo v prora- čunskem odboru o italijanski fakulteti in vla- do opomnili, da končno že izpolni njihove zahteve glede visokih šol. V imenu češkega narodnega kluba poslancev je izdelal in 23. marca predložil kompromisno resolucijo J. Začek. Z njo je pozval vlado, da začne čim- prej s pripravami za ustanovitev univerze s češkim učnim jezikom na Moravskem. Ni pa omenil roka za ustanovitev ne kraja, kjer naj bi se ustanovila; zato je poslanec V. Klofač predlagal drugo resolucijo — pooblastilo vla- di za vse potrebne ukrepe, da se mora druga univerza s češkim učnim jezikom odpreti v Brnu ob začetku šolskega leta 1909/10. Reso- lucijo za ustanovitev slovenske univerze je predložil v proračunskem odboru poslanec Ko- rošec. Ukrajinski poslanec Romanczuk pa je menil, da predlog za ustanovitev Ivovske univerze ne bo uspel; zato ga sploh ni pred- ložil. Razen češke in slovenske resolucije je proračunski odbor obravnaval še italijansko, ki jo je predložil Conci, in Silvestrov pred- log za ustanovitev nemške univerze na Mo- ravskem. Vse resolucije razen Klofačeve so bile sprejete in priporočene vladi v obravna- vo, toda upanje na uspeh je imela kvečjemu italijanska zahteva, saj so bili zanjo tudi mednarodnopolitični razlogi.^^ Tudi velik manifestativni shod, ki ga je sklicala 29. marca v Brnu zoper mečkanje vlade in proti zadržanju čeških vladnih strank v univerzitetnem vprašanju napredna ljudska stranka, ni mogel več ničesar spre- meniti; prav tako ne shod, sklican po klubu češke napredne stranke v Pragi 31. marca, kjer je profesor Fr. Drtina skritiziral Začkovo in Klofačevo resolucijo."" Proti Koroščevi resoluciji so se postavili na- predni slovenski študenti v Pragi na shodu dne 29. marca."' Napredni slovenski visokošolci v Pragi so se spet sešli konec letnega semestra 1907/8. O slovenskem univerzitetnem vprašanju jim je govoril znova dr. Rostohar; ob koncu refera- ta je predlagal, naj se slovenski docenti, po- trebni ljubljanski univerzi, habilitirajo na češki univerzi v Pragi, kjer si ne bi dobili le pravice do predavanja (venia docendi), am- pak bi slovensko tudi predavali. Vendar se je zavedal, da bi slovenska predavanja lahko vpeljali tudi v primeru, če bi se slovenski docenti in slušatelji zbrali na tej univerzi. Češki značaj univerze bi se s tem ne spreme- nil (zaradi začasnosti predlagane ureditve, tj. zgolj v zvezi z ustanovitvijo slovenske uni- verze). Na podlagi tega referata so slovenski visokošolci v Pragi zaprosili akademski se- nat praške univerze, da omogoči habilitacijo slovenskih docentov.''^ Odgovor akademskega senata na to prošnjo nam ni znan. Toda verjetno proti habilitaciji slovenskih docentov ni bilo načelnih prigovo- rov. Misel na slovenske habilitacije na češ- ki univerzi ni bila nova. Pojavila se je že leta 1898 v zvezi s takratnim predlogom za usta- novitev slovenske univerze v Ljubljani, ko je M. Savič priporočal, naj se kandidati za slo- vensko univerzo habilitirajo ali na praškem ali pa na bodočem brnskem češkem vseučili- šču, v ta namen pa naj bi študiralo na češki univerzi vsako leto po nekaj pravnikov, filo- zofov in tudi medicincev.^a Čeprav v tem času na češki univerzi v Pra- gi ni prišlo do habilitacije slovenskih docen- tov, pa bi se dalo dokazati, da so nekateri izvrstni slovenski študenti prišli tja študirat 8 z namenom, da se uposobijo za univerzitetno kariero. Ker je kazalo, da bo pot habilitacije slo- venskih docentov in ustanovitev slovenske univerze s pomočjo praške najugodnejša, se je ukvarjal v začetku leta 1909 z mislijo na to tudi visokošolski odbor v Ljubljani. Poob- lastil je Ivana Hribarja, da se je šel pogajat v Prago z rektorjem univerze dr. L. Heyrov- skym. Obe odločilni fakulteti, filozofska in pravna, sta se o slovenskih habilitacijah iz- razili naklonjeno. Tej nameri pa se je posta- vila na pot vrsta ovir. Pri razdelitvi praške univerze na češko in nemško je bilo sklenje- no, da se na nemški univerzi predava le nem- ški, na češki le češki. Za predavanja v sloven- ščini bi bilo potrebno posebno dovoljenje. Slovenskim docentom pa bi bila v Pragi ma- terialno zagotovljena mesta le v primeru, če bi bili imenovani za izredne profesorje. Skratka bilo je premalo mest in prostih sto- lic. Ljubljanski visokošolski odbor je razmiš- ljal tudi o tem, da bi se ustanovitev pravne fakultete pospešila z namestitvijo čeških do- centov (vlada je namreč odlagala ustanovitev te fakultete in univerze sploh z izgovorom na pomanjkanje ustreznih učnih moči). Tudi v tem pogledu je bila praška univerza priprav- ljena pomagati in rektor Heyrovsky je spo- ročil ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju imena 5 mladih čeških docentov, ki so bili pripravljeni prevzeti v Ljubljani profesure, če se ne ustanovi češka univerza v Brnu, ki je računala z njimi.-** Tesnejšemu sodelovanju češke univerze v Pragi pri pripravah za ljubljansko univerzo je nasprotovala Slovenska ljudska stranka; pra- ška univerza ji je bila presvobodomiselna. Za- to bi ji bilo ljubše, da se slovenski vseučiliški provizorij organizira na krakovski ali na za- grebški univerzi, kjer se je bolj uveljavljal katoliški duh.*^ Toda ta zamisel je bila še manj realna od načrta s praško univerzo. Namera naprednih slovenskih študentov in naprednega dela slovenske javnosti, da se ustanovi slovenska univerza ali vsaj pravna fakulteta s pomočjo praške češke univerze, se ni dala ostvariti, ker je bilo za uresničenje po- gojev potrebno soglasje avstrijske vlade, ki pa ni imela ne prave volje ne dovolj moči ustre- či upravičenim zahtevam češkega in sloven- skega naroda. Tudi pozneje, ko so se znova oglasile zahteve po češki, slovenski in ukra- jinski univerzi, se položaj ni spremenil. Tako 31. oktobra 1909, ko so priredili štu- dentje v Pragi hkrati dva manifestativna shoda: za vso tehniko in posebej za vso uni- verzo ob udeležbi nad 3000 študentov, zastop- stva profesorjev in jugoslovanskih slušateljev čeških praških visokih šol. Po govorih za ustanovitev češke univerze v Brnu, slovenske v Ljubljani in ukrajinske v Lvovu so navzoči slušatelji krenili manifestativno na Starome- stni trg, kjer se je zborovanje končalo z go- vorom predsednika Zveze češkoslovanskega študentstva J. Trvzickega.*' Mogočen mani- festati vni shod za slovanske univerze je bil organiziran tudi 8. maja 1910 v zvezi s če- škim študentskim kongresom v Brnu. Udele- žilo se ga je veliko visokošolcev in srednje- šolcev, brnskih občanov, več visokošolskih profesorjev in nekaj poslancev. Glavne govo- re so imeli predsednik Zveze češkoslovanske- ga študentstva Tižek, rektor češke tehnike v Pragi J. Kral, poslanec dr. A. Velich, dr. H. Bulin in dr. J. Začek. Spregovorili pa so tudi predstavniki hrvaških, slovenskih in ukrajin- skih študentov. Mimo resolucije, ki je zahte- vala ustanovitev češke univerze v Brnu, so bile sprejete tudi resolucije za ustanovitev slovenske in ukrajinske univerze in za hrvat- ske visokošolske zahteve."" S tem so se nehali skupni javni shodi in go- vori za ustanovitev češke univerze v Brnu in slovenske v Ljubljani. Gibanje za drugo češ- ko in za slovensko univerzo sicer ni utihnilo, vendar je iz več vzrokov slabelo: zaradi trdo- vratnega odpora Nemcev zoper nove slovan- ske univerze, zaradi neprijaznosti in nezmož- nosti avstrijske vlade, da reši to vprašanje, zaradi utrujenosti, razočaranja pa tudi novih zapletov v političnem razvoju na češki in slo- venski strani. Nove univerze so se lahko usta- novile šele po razpadu habsburške monarhije oziroma po ustanovitvi narodnih držav. Dru- ga češka univerza je bila ustanovljena v Brnu s sklepom skupščine CSR 28. januarja 1919, zakon o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani pa je bil sankcioniran, potem ko je bil sprejet v jugoslovanski skupščini 23. juli- ja 1919. Čeprav sta bili obe univerzi ustanov- ljeni že neodvisno druga od druge, vendar je bila njuna ustanovitev vsaj delno pripravlje- na s skupnim bojem in prizadevanjem češke in slovenske javnosti pred prvo svetovno vojno. OPOMBE 1. O prizadevanjih za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani prim. J. Polec, Ljubljan- sko višje šolstvo v preteklosti in borba za slo- vensko univerzo. Zgodovina slovenske univer2« v Ljubljani do leta 1929, str. 3 in d. Gibanje za ustanovitev druge češke univerze je v celoti ob- delano v Zgodovini brnske univerze, ki jo je sestavil s kolektivom sodelavcev pisec te razpra- ve in je izšla lani (1969). — 2. Prim. V. Burian, Slovinci na universi te Karlove, Slovansky pfe- hled XXXV, 1946, str. 140 in d. — 3. Prim. Zpravy, Slovansky pfehled IV, 1902, str. 102, 199 a 394. — 4. ftisska rada. Poslanecka snemovna. Z Dunaja 7. novembra. Narodni listy, č. 308, 8. XI. 1901. — 5. J. Polec-B. Senekovič, Vseučili- ški zbornik, Ljubljana 1902, str. 235—245. — 6. 9 Osrednji državni arhiv Praga, MKV/R, pres., kr. 24, čj. 2545, 1901; Pražske studentstvo pro no- ve slovanske university. Dnevne vesti. Lidové noviny 9, št. 262, 13. XI. 1901; Všestudentska schuze v češke vysoké škole technické, NL 41, št. 312, 12.XI. 1901; J. Polec-B. Senekovič, c. d., str. 254—257. — 7. Polec-B. Senekovič c. d., str. 253—267. — 8. Manifestačni schuze pro nove slovanske university, NL 41, št. 332, 2. XII. 1901. — 9. Prim. J. Polec-B. Senekovič, c. d., str. 274—285. — 10. Za českou universitu v Brne, LN 9, št 279, 3. XII. 1901. — 11. Praha pro druhou českou a sdovinskou universitu. Dnevne vesti. LN 9, št 272, 24. XI. 1901. — 12. Sbor obecnich staršich kralovského hlavniho mesta Prahy, NL 41, št 333, 3. 12. 1901. — 13. Pisek pro slo- venske university, NL 42, št. 7, 6. 1. 1902. — 14. Manifestačni schuze pro zfizeni slovanskych universit, NL 42; št 150, 2. 6. 1902; Praha pro slo- vanske university. Dnevne vesti. LN 10, št 126, 4. 6. 1902. — 15. Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des österreichischen Reichsrathes im Jahre 1901. XVII. zasedanje. IX. zvezek. Wien 1902, str. 7586-98. — 16. Prim. 15. str. 7626. — 17. Zgodo- vina slovenske univerze, str. 109—110. — 18. Vy- soké skoly v rozpočtovem vyboru, LN 10, št. 27, 2. 2. 1902. Tudi Zd. V. Toboika, Politické dejiny československeho naroda od r. 1848 až do dnešni doby, del II, zv. 2, str. 319. — 19. Zgo- dovina slovenske univerze, str. 112. — 20. Gl. 19. — 21. Projev slovenského studentstva ve Vidni o otazce novych universit Dnevne vesti. LN 11, št 281. 6. 12. 1903. Tudi Zgodovina slovenske uni- verze, str. 114. — 22. Studentstvo pro druhou českou universitu. Dnevne vesti, LN 11, št 221, 27. 9. 1903. — 23. Zgodovina slovenske univerze, sta-. 114. — 24. Gl. 23. sfir. 116-117. — 25. Slovinsika universita. Iz Ljubljane 6. aprila. Telefonske in telegrafske vesti »Narodnich listu«. NL 44, št. 97, 7. 4. 1904. — 26. Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des österreichischen Reichsrathes im Jahre 1905. XVII. zasedanje, XXXIII. zv. Wien 1905, str. 29638—29652. Tudi Zgodovina slovenske univerze, str. 114, Rišska rada, NL 45, št 131, 14. 5. 1905. — 27. Stenographische Protokolle, str. 29674. - 28. Zgodovina slovenske univerze, str. 119. — 29. Ilišska rada. Z Dunaja 21. junija. LN 13, št 142, 24. 6. 1905. Tudi Zd. Toboika, cd., str. 379- 380. — 30. Obrovska manifestace pro českou uni- versitu v Brne, LN 13, št 224, 3. 10. 1905. Tudi V. Slesinger, Zapas pul stoleti, Brno bd., str. 113-117, F. Sujan, Dejepis mesta Brna, Brno 1928, str. 442 in d. — 31. Archiv university Kar- lovy, Moravska universita, Rišska rada, NL 47, št 174, 26. 6. 1907. — 32. Zgodovina slovenske univerze, str. 122. — 33. Jeho Excellenci mini- stru dr. Pacäkovi ve Vidni. V Pragi 23. decem- bra 1907. AUK, Moravska universita; Manifestač- ni schuze za druhou českou universitu a uni- versitu sloivinskou a ruskou, NL 47, št. 158, 10. 6. 1907. — 34. Dnevne vesti. Pro českou universi- tu v Brne. LN 15, št 172, 24. 6. 1907. — 35. Češ- ke studentstvo pro slovanske university v Rako- usku, LN 15, št 165, 17. 6. 1907. — 36. Manife- stačni schuze pro zfizeni češke university v Br- ne, LN 15, št 172, 24. 6. 1907. — 37. Zgodovina slovenske univerze, str. 122. O shodu na Dunaju tudi Manifestace slovanského studentstva viden- skeho pro českou universitu o Brne, LN 15, št 176, 28. 6. 1907. — 38. Osrednji državni arhiv Praga, MKV/R, kr. 35. — 39. Rozpoctovy vybor, LN 16, št 84-87, 25. 3.-28. 3. 1908. — 40. Brno pro českou universitu a proti vlade, LN 16, št. 89, 30. 3 1908; Schuze češke strany pokrokové o mo- ravske universite, LN 16, št. 91, 1. 4. 1908. — 41. Zgodovina slovenske univerze, str. 123. — 42. Gl. 41, str. 123. — 43. O bodoči univerzi v Ljub- ljani, Slovenski narod, str. 252, 3. 11. 1898. Ci- tirano po J.Polec-B. Senekovič, cd., str332—335. — 44. Zgodovina slovenske univerze, str. 125- 126. — 45. Gl. 44, str. 127-130. — 46. Pražska ma- nifestace pro universitu v Brne, LN 17, št 301, 2. 11. 1909. — 47. Manifestace pro zfizeni češke university v Brne, LN 18, št 126, 2. 5. 1910. 10 HALŠTATSKE GOMILE V NOVEM MESTU TONE KNEZ Presenetljivo je dejstvo, da ima Novo mes- to, historično eno najmlajših mest na Sloven- skem, že zelo dolgo in bogato prazgodovinsko preteklost, tako da danes uvrščamo dolenjsko metropolo po trajanju intenzivne naselitve tega kraja med najstarejša slovenska mesta. Danes vemo, da je bilo najstarejše mesto ustanovljeno zanesljivo že v 8. stoletju pred našim štetjem, to je, na začetku halštatskega časa pri nas. Obsežno arheološko raziskovanje halštat- skih gomil v zadnjih treh letih v Novem mes- tu je odkrilo čisto nove podatke o novomeški prazgodovini, slovensko arheologijo pa je obogatilo z imenitnimi najdbami. Lepe in dragocene najdbe po svoji umetniški plati in kulturno zgodovinskem pomenu presegajo slovenski okvir. Za halštatsko kulturo v Slo- veniji in celo v Vzhodnih Alpah so novome- ške najdbe izredna obogatitev, ki dajejo na- šemu znanju o halštatski omiki na Dolenj- skem nove dimenzije. Izkopavanje pa je raz- krilo tudi veliko novih znanstvenih podatkov o dolenjskih rodovnih gomilah, ki zavzemajo posebno imenitno mesto v halštatski kulturi južno od Alp. Marsikaj smo izvedeli o njiho- vi velikosti in konstrukciji ter o družbeni strukturi halštatskih Ilirov v starejši železni dobi na Dolenjskem. Halštatske gomile — njihova klasična domovina je na Dolenjskem — so najreprezentativnejši spomeniki naše prazgodovine. V zadnjih sto letih so v gomi- lah razni poklicani in nepoklicani razisko- valci izkopali neštevilne in neprecenljive ar- heološke najdbe, zato je prav, da spregovo- rimo nekaj več besed o njihovem nastanku, funkciji in usodi, ki so jo doživljala ta zad- nja počivališča davnih Ilirov.' Večni strah pred neznanim po človekovi smrti in skrb za blagor duše v zagrobnem življenju v kraljestvu senc, sta bila v vsej človekovi zgodovini vedno zelo močan faktor pri oblikovanju njegovega duhovnega življe- nja in filozofije. V vseh časih so gradili po- kojnim na čast trajna znamenja moči in sla- ve. Spomnimo se velikanskih egipčanskih pira- mid, velikih skalnatih grobov neolitskih lju- di v severni Evropi, čudovitih helenističnih mavzolejev in razkošnih grobnic antičnega sveta, velikih skitskih kurganov v južnorus- kih stepah, itd. V naši ožji domovini pa so gradili podobna veličastna počivališča rajnim halštatski Iliri, žilavi in sposobni hribovci, sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. ¦ SI. 1. Pogled na Znančeve njive v Novem mestu med izkopavanjem lialštatslce gomile m poleti 1968 — Foto T. Knez 11 GOMILE KOT GROBNA ARHITEKTURA V naših krajih se pojavijo gomile kot obli- ka grobne arhitekture prvikrat že v bronasti dobi, nekako sredi 2. tisočletja pred našim štetjem. Pri nas so gomile iz tega časa silno redke, nekaj skromnih poznamo le iz vzhod- ne Slovenije. Sledi več stoletij trajajoče ob- dobje žarnih grobišč, ko ljudje ne pokopavajo več v gomilah, temveč zakopavajo pepel se- žganih mrličev v plitve grobne jame. Z na- selitvijo in utrditvijo Ilirov v naših krajih (nekako od leta 800 pred našim štetjem na- prej) pa se začne dolgotrajno obdobje starej- še železne dobe in halštatske kulture, katere najvidnejši zunanji izraz so prav neštete go- mile, posejane po slovenski zemlji. V naši do- movini jih najdemo od Prekmurja do Notranj- ske in od Gorenjske do Bele 'krajine, vendar je prava domovina halštatskih gomil le na Do- lenjskem, v Posavju in v Beli krajini, saj jih tamkaj najdemo v daleč največjem številu. Z razvojem halštatske kulture, ko le-ta do- seže določeno razvojno stopnjo, se tudi po- grebni obred iz temeljev spremeni. Ni več anonimnih grobov, kamor so zagrebali prah upepeljenih rajnikov, nič več ne sežigajo trupel; odtlej polagajo pokojnika k večnemu počitku v rakev z vsemi znaki odličja (ske- letni pokop), na grobove pa začenjajo nasi- 81. 2. Odkrit grob v halštatski gomili, ki je vseboval dve keramični posodi — Foto T. Knez pavati zemljo in tako so nastale mogočne go- mile. Na ta način, to je s skeletnim pokopom v gomilah, so Iliri v naših krajih pokopavali dobrih 400 let. Iz tega časa se nam jo ohranilo samo na Dolenjskem precej nad tisoč gomil! Kako priljubljen objekt so gomile v narodo- vem izročilu in v ljudskem bajanju, nam go- vore številne pripovedke in pravljice (po na- vadi o zakladih, ki da so zakopani v teh go- milah), ki so tako ali drugače vezane za te častitljive kupe nagrmadene zemlje, z lju- beznijo in s spoštovanjem nasute na grobove rajnih. Kot vse, kar je v zvezi s smrtjo, je tudi go- mile kot zadnje počivališče ljudi obdala člo- vekova domišljija z bajkami in pripovedka- mi, v katerih se prepletata resničnost in fan- tazija. Davni grobovi v gomilah so s svojo skrivnostjo vedno razvnemali domišljijo pre- prostih ljudi, zbujali so radovednost, človek pa je okoli njih spletal vsakovrstne bajke in razlage. Tako so ob gomilah nastale bajke o zakopanih zakladih, o zlatem teletu, o Atilo- vem grobu, o Turkih in o ajdovskih grobovih. Kako dolgotrajno in žilavo je ustno izročilo, dokazuje dejstvo, da ljudje še danes prav dobro vedo, da so ti kupi nagrmadene zemlje stari grobovi, čeprav je minilo dvatisočpetsto let, odkar so davni Iliri spoštljivo gradili svoja velika poslednja domovanja. Širok odmev so našle gomile tudi v slovenskem krajevnem imenoslovju, saj poznamo v Sloveniji kar 17 vasi z imenom Gomila. To število krajevnih imen pa je še precej večje, ker nismo upošte- vali neštetih zemljiščnih imen v zvezi z ime- nom Gomila. Po navadi ležijo gomile skrite radovednim očem v gozdovih, na pobočjih ali ob vznožjih davno zapuščenih utrjenih gradišč. Njihovo število na posameznih najdiščih je zelo raz- lično: lahko najdemo samo eno ali dve sa- motni gomili, lahko jih najdemo v gručah po pet do deset ali še več skupaj, našli pa bomo tudi velikanska pokopališča ob velikih hal- štatskih gradiščih, kjer lahko naštejemo celo več desetin gomil. Gomilno grobišče pri Stič- ni (naše največje halštatske pokopališko ob- močje) je na primer štelo nekoč okrog 140, po velikosti sicer dokaj različnih gomil! Med taka velika najdišča halštatskih gomil, ki so zrasla ob velikih centrih halštatskega življe- nja, sodijo še: Magdalenska gora pri Šmarju- Sap, številne gomile na pašniku in v gozdu pri Dobravi blizu Dobrniča, desetine pozab- ljenih pa tudi že izropanih na zahodnem po- bočju Vinjega vrha nad Belo cerkvijo pri va- seh Gradenje, Orešje in Strelac, okrog 30 jih je v brezovem gozdičku pri Grmu v Beli kra- jini, prav toliko pri vasi Podzemelj, nad 60 jih je bilo na Libni, vsaj 11 velikih je bilo v Novem mestu, 12 manjših je pri Kostanjevici in še bi jih lahko naštevali v nedogled. Ve- 12 liko so jih že prekopali, zasekali so vanje grde rane, jih plenili in oskrunili s pohlepno grabežljivostjo po vedno novih najdbah. Na Štajerskem, posebej še v Slovenskih goricah^ in v Prekmurju' so v gomilah pokopavali do- mačine v rimskem času, medtem ko na Do- lenjskem gradijo gomile in vanje pokopavajo samo Iliri v starejši železni dobi do nekako leta 300 pred našim štetjem. V kasnejšem času na Dolenjskem in v Beli krajini nič več ne pokopavajo v gomilah, medtem ko jih na Primorskem in na Notranjskem skoraj ne najdemo. ZGODOVINA RAZISKAV Zanimanje za prazgodovinske gomile, nji- hov pomen in vsebino, sega gotovo že stolet- ja nazaj, vendar o tem nimamo zanesljivih sporočil. Zanimivo je, da nam sicer široko razgledani Valvasor v svojem enciklopedič- nem delu Slava Vojvodine Kranjske ni za- pustil nobega sporočila o teh spomenikih naše davnine. Iz vsakodnevne izkušnje vemo, da različni spomeniki preteklosti, posebej še, če se nanašajo na grobove, nadvse radi burijo človekovo domišljijo, ki iz monumentalnih davnih pokopališč ustvarja zakopane zaklade v ajdovskih grobovih, na Štajerskem pa sko- raj vedno vidijo v njih Atilov grob, ki naj bi bil po tradiciji zakopan nekje med Muro in Dravo. Romantika prve polovice 19. stoletja je bil tisti čas prebujanja nacionalne zavesti, ko se je mlada meščanska družba tako rada ozirala po narodovih starožitnostih in jih v rodoljub- nem zanosu po svoje razlagala. Takrat so po- stale aktualne tudi halštatske gomile, ki so jih tolmačili na vse mogoče načine: kot pri- rodne pojave in kot zadnja počivališča Kel- tov, Slovanov, Hunov in celo Turkov. Priteg- nile so široko zanimanje prirodoslovcev, štab- nih oficirjev, zemljemercev, narodopiscev in pravzaprav šele nazadnje zgodovinarjev. Nedvomno so prve gomile iz radovednosti in iz roparskih nagibov prekopavali že pred stoletji in celo v prazgodovini, vendar o tem nimamo nobenih sporočil. Odločilni preobrat v usodi dolenjskih gomil pa se je pričel z vse večjim zanimanjem za prazgodovinske najdbe šele v drugi polovici 19. stoletja s pogloblje- nim študijem prazgodovine, ko je bil že izde- lan Thomsenov triperiodni sistem evropske prazgodovine s tremi osnovnimi dobami: ka- meno, bronasto in železno, ki v osnovi velja še danes. Prvi raziskovalec, ki se je s strokovne plati lotil halštatskih gomil na Kranjskem, je bil ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani Ka- rel Dežman, ob njem pa tudi muzejski pre- parator Ferdinand Schulz. Začetki njunega izkopavanja na gomilah segajo v leto 1878. Usoda dolenjskih, oziroma kranjskih halštat- skih gomil pa bo ostala nerazdružljivo pove- zana z delom samozvanega »arheologa« Jer- neja Pečnika (1835—1914), proslulega kopača starin, ki je slovenski arheoloiški vedi napravil nepopravljivo škodo. V dobrih dveh desetlet- jih, od leta 1884 do 1904, je Pečnik izkopaval skoraj na vseh količkaj pomembnih arheolo- ških najdiščih v bivši deželi Kranjski. Iz nje- govih bežnih zapiskov in iz ohranjene kores- pondence izvemo, da je v tem času prekopal več tisoč prazgodovinskih in rimskih grobov. S svojim roparskim kopanjem in z mešetar- jenjem z izkopaninami nas je osiromašil za tisoče arheoloških predmetov, ki danes krasi- jo tuje muzejske zbirke. Prvi, ki je že v Pečnikovem času neopo- rečno izkopaval dolenjske gomile, je bil Josef Szombathy, ustanovitelj in predstojnik slovi- tega prazgodovinskega oddelka dvornega Pri- rodoslovnega muzeja na Dunaju. Za njim so v času avstroogrske monarhije izkopavali go- mile še: Šentjernej ski rojak — samouk Ignac Kušljan, vojvodinja Meklenburška, prvi slo- venski arheolog Walter Smid in Josip Man- tuani. Med obema svetovnima vojnama načrt- nih izkopavanj na gomilah ni bilo, le v oko- lici Stične je nadaljeval roparsko kopanje v Pečnikovem stilu domačin Albin Hrast. Po drugi svetovni vojni so za račun Narod- nega muzeja v Ljubljani pod vodstvom arhe- ologa Staneta Gabrovca pričeli sistematično SI. 3. Odkrit In očiščen grob bogate žene, v katerem smo našli veliko nakitnih predmetov (jantarne ogrlice in bronaste zapestnice) in bronasto situlo, položeno k nogam pokojnice — Foto T. Knez 13 SI. 4. Tloris grobov v eni izmed halštatskih gomil. Zna- j čilno zanje je krožni razpored grobov na obodu gomile, brez centralnega groba. To so značilne rodovne gomUe, znane v halštatskem času samo na Dolenjskem — Foto T. Knez izkopavati izredno veliko halštatske gomilo pri Stični. Izkopavanje je trajalo več let: 1946, 1952, 1953, 1960—1964 na njem so uporabili najbolj sodobne tehnične metode izkopavanja (odkopavanje po plasteh) in natančne merit- ve, ki zagotavljajo točno fiksiranje posamez- nih najdb in najdiščnih okoliščin. Hkrati je bil to šolski primer, kako je danes treba iz- kopavati gomile, ostal pa je tudi vzor za vsa kasnejša tovrstna izkopavanja." Na Libni je v petdesetih letih prekopal več manjšh gomil France Stare, leta 1962 sta izkopala še del večje gomile Stanko Skaler in Tone Knez in v njej našla zelo bogat grob.^ Leta 1969 se je Škaler ponovno vrnil na Libno ter izkopal še preostali del neke že načete gomile. V Slo- venskih gocricah je nekaj manjših antičnih go^ mil prekopal mariborski arheolog Stanko Pahič, medtem ko je dve gomili iz halštatske- ga časa pri Grižah v Savinjski dolini odkopal v letih 1965—1966 Lojze Bolta iz Celja. Edini dve bronasti gomili je doslej prekopal S. Pa- hič: prvo že leta 1956 pod Brinjevo goro pri Zrečah,' drugo pa leta 1963 v vasi Morje pri Framu.' Zanimiva je usoda novomeških gomil.^ Prvo je odkopal Ferdinand Schulz v mestnem gozdu (Portowald) že leta 1890. Naslednji dve je izkopal na Marofu Pečnik leta 1894 za dvorni muzej na Dunaju, nadaljnji dve v ra- govski hosti (Malenškova gomila) pa leta 1905 Walter Smid. Najdbe iz slednjih dveh gomil so v Narodnem muzeju v Ljubljani. Poleti 1939 so pri urejanju stadiona v Kandijd slu- čajno našli v zelo sploščeni gomili (ne vedoč, da kopljejo v gomili) slavni halštatski knežji oklep,' dve leti zatem pa v isti gomili še tri- nožni bronasti kotliček.'" Poleti 1967 je pisec teh vrstic pričel z obsežnim sistematičnim iz- kopavanjem gomilnega grobišča v Kandiji, ki je tedaj štelo še zadnjih šest halštatskih go- mil, ob njih pa smo naletih še na precejšnje grobišče latenskih planih grobov z žganim pokopom, ki smo ga do konca prekopali. V le- tih 1967—1969 smo uspeli izkopati štiri veli- ke gomile, preden je na njih zrasla nova sta- novanjska soseska." Ogromno število izkopanin iz dolenjskih halštatskih gomil je danes shranjeno v treh velikih muzejih: v Prazgodovinskem oddelku Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, v Narod- nem muzeju v Ljubljani in v Peabody Mu- seum pri harvardski univerzi v Bostonu (Mas- sachusetts, USA). Za nas Slovence je zanimi- va in hkrati tragična zgodovina te zbirke, ki se hrani v Ameriki. Tam je zbrano gradivo, ki ga je v večletnih kopaških ekspe- dicijah po Dolenjski in Beli krajini izkopala vojvodinja Meklenburška, strastna zbiratelji- ca starin. Njena številna in bogata zbirka ar- heoloških predmetov je ob ustanovitvi Jugo- slavije po prvi svetovni vojni prišla pod sek- vester, ki pa je bil ukinjen leta 1929. Vojvo- dinja je bila pripravljena zbirko prodati Na- rodnemu muzeju v Ljubljani. Toda zaradi kratkovidne politike tedanjih muzealcev in oblastnikov, ki bi morali vojvodinji odšteti primerno odkupnino, ta velika in dragocena zbirka ni prišla v last Narodnega muzeja, temveč je bila — razprodana na dražbi! Zbirko so iz Slovenije odpeljali v Zürich, kjer so sestavili in natisnili ilustriran avkcij- ski katalog in nato je bila vsa zbirka razpro- dana leta 1934 na javni dražbi v New Yor- ku!'^ Dražbeni katalog je še vedno edina ob- java na primer bogatega gradiva iz japod- skih grobov iz Vinice v Beli krajini. Tako je velika in edinstvena zbirka z našega ozemlja postala tudi v študijske namene za nas prak- tično nedosegljiva. Prvi avtor, ki je opozoril na važnost do- lenjskih halštatskih gomil, je bil slavni du- najski arheolog Moritz Hoernes (1852—1917), direktor Prirodoslovnega muzeja in ustanovi- telj katedre za prazgodovino človeka na du- najski univerzi.'3 Hoernes velja za utemelji- telja moderne evropske prazgodovine. Ob meklenburški zbirki se je s tipološko-anali- tično metodo lotil slovenskega prahistorične- ga gradiva Rajko Ložar,'" naš prvi prazgo- dovinar, ki je skušal ovrednotiti naše izkopa- nine ter opozoril na razvoj oblik v halštat- sko-latenskem času pri nas. Zal pa je njegovo mnogo obetajoče delo ostalo nedokončano. Po drugi svetovni vojni je delo v tej smeri na- daljeval in poglobil France Stare,'" ki je ob gradivu iz Vač prispeval nov kronološki in kulturnozgodovinski koncept naše prazgodo- vine v prvem predkrščanskem mileniju. S 14 Staretovimi razpravami smo se otresli pro- vincialnega zamudništva in stopili na oder raziskovalcev evropske prazgodovine kot enakovreden partner. Tretja in najbolj dognana domača študija ; o halštatski kulturi na Slovenskem (ki te- \ melji na najdbah iz gomil) s tipološko, kro- ¦ nološko in kulturnozgodovinsko razčlenitvijo ^ gradiva, je izšla izpod peresa Staneta Gab- | rovca (gl. op. 1), danes najboljšega poznaval- \ ca halštatskega obdobja v Sloveniji. S to štu-l dijo je Gabrovec razčlenil halštatsko bogast- i vo Slovenije z najsodobnejšimi prijemi, ki te- i meljijo na izkušnjah nemške prahistorične ¦ šole (Reinecke in Merhartova šola na univerzi i v Marburgu na Lahni). V svoji študiji je tudi novomeškim najdbam odmeril važno mesto kot horizont stiško-novomeških knežjih gro- bov. V zadnjih dvajsetih letih je raziskovanje prazgodovine v Sloveniji močno napredovalo, ; velika razstava situlske umetnosti z medna- rodno udeležbo v Ljubljani leta 1962 pa je ; dala slovenskim halštatskim najdbam čisto nov poudarek. Številni domači in tuji razis- kovalci (France Stare, Stane Gabrovec, Stan- ko Pahič, Tone Knez, Kari Kromer, O.-H. Frey in Stephen Foltiny) so pri raziskovanju halštatskega časa in njegovih ostalin v Slove- niji dosegli že lepe uspehe. Obsežna izkopa- vanja, ki so v teku v Stični in v Novem me- stu, bodo v nekaj letih bistveno dopolnila in morda celo korigirala naše znanje o halštat- skem času pri nas. Še nekaj besed, kakšne so videti gomile in kje jih lahko najdemo. Velikokrat me prepro- sti, neuki pa tudi šolani ljudje ob kopanju gomile začudeno sprašujejo, kako da smo ve- deli, da so prav na tem mestu grobovi. Po na- vadi ti nepoučeni radovedneži mislijo, da imamo arheologi kakšne tajne zapiske ali na- črte, ali pa da celo z bajalico iščemo in ugo- tavljamo stare grobove. Seveda je resnica, čisto drugačna in sila preprosta. Za ugotav- ; Ijanje in lego posameznih gomil niso potrebni : nikakršni skrivni načrti, temveč le zdrava pamet in vešče oko. Vsi tisti ljudje, ki so ve- liko v naravi, ki so intimno povezani z njo in od nje docela odvisni, kot na primer: kmetje, logarji, lovci in gozdarji, bodo vedno z lahko- to in zanesljivo uganili, kdaj in kje imamo opraviti z gomilo. Izurjeno oko, navajeno, da budno opazuje naravo, bo vedno pravilno precenilo oblikovanost zemljišča in ločilo na- ravne tvorbe od umetnih tvorb. Vsaka gomila je umetna tvorba, je prazgodovinska arhitek- tura, delo človeških rok in zato nujno izstopa iz prirodnega okolja. Seveda so čas, vetrovi, deževje, plug in vegetacija to mejo med de- lom človeških rok in delom narave včasih že močno zabrisali, tako da večkrat le s težavo še ugotovimo obrise oziroma velikost nekda- njih gomil, posebej še, če so bile majhne. Na splošno so danes vse še ohranjene gomile zelo ploske in le blago napete, zato jih včasih le s težavo opazimo. , KAKO IZKOPAVAMO GOMILE Novomeške gomile v Kandiji so bile nasu- te na rahlo proti zahodu nagnjenem zemlji- šču; ta pada proti potoku Težka voda, ki se v bližini izliva v Krko. Vse do poletja 1967 so bile tam večinoma njive (Znančeve njive), travniki in deloma vrtovi. Zaradi nagnjenosti terena in stalnega oranja so bile gomile pred izkopavanjem že močno sploščene in le še prav rahlo napete, tako da jih nešolano oko SI. 5. Dve elegantno obliko- vani keramični vazi s po- krovom. Na površini sta posodi rdeče in črno barva- ni. Služili sta kot obredni posodi pri pokopavanju in so jih položili pokojniku k nogam v grob — Foto T. Knez 15 SI. 6. Pogled v odprti grob halštatskega kneza, ki so ga pokopali skupaj s konjem. Vse predmete v grobu smo obdali z mavčnimi oklepi in jUi šele nato dvignili iz zemlje in prenesli v muzej. V tem najbogatejšem grobu v Kandiji smo poleg drugega našli tudi bronasto čelado, dve situU in eno cisto — Foto T. Knez skoraj ni moglo prepoznati. Seveda so bile go- mile pred stoletji in tisočletjem dosti bolj vi- soke in bolj stožčaste oblike, plug in erozija pa sta jih iz leta v leto bolj ploščila, nižala in širila. Pred izkopavanjem smo na oko ocenili ver- jetno središče ali teme gomile in tam zabili orientacijski količek. S tega središčnega ko- lička je nato geometer s teodolitom natančno izmeril vse štiri nebesne smeri. Na vseh teh štirih straneh smo ob domnevnem robu gomi- le zabili v zemljo količke, ki so označevali nebesne smeri na gomili. Velikost, oziroma premer gomile smo pred izkopavanjem oce- nili spet samo na oko po oblikovanosti zem- ljišča, kajti točne mere in meje gomile smo dognali in izmerili šele po končanem izkopa- vanju, oziroma ko smo že odkrili vse grobo- ve. Nato smo po nebesnih smereh odmerili in začrtali na gomili osnovni križ, širok dva me- tra. S tem križem smo razdelili gomilo na štiri izkopne sektorje, ki smo jih označili s številkami I—IV. Ta dvometrski osnovni križ je ostal ne- prekopan vse do takrat, ko smo do dna go- mile prekopali vse štiri sektorje. Križ na go- mili ima dvojno funkcijo. Na eni strani ga uporabljamo za to, da po njem med izkopava- njem lahko neovirano hodimo in sproti od- važamo izkopano zemljo. Druga, pomembnej- ša funkcija križa pa je, da nam služi kot važ- na kontrola, iz katere lahko marsikaj izvemo in razberemo. Lepo gladko obrezane stene kontrolnega križa nam služijo kot kontrolni prerezi, ali — kot jim v stroki pravimo — profili. Na teh prerezih lahko opazujemo, ka- ko in iz česa je nasuta gomila. To nam pove zaporedje slojev, ki se dobro ločijo med seboj po barvi ali celo samo po odtenkih barv in po različni kvaliteti zemeljskih plasti. Takemu navpičnem prerezu skozi gomilo pravimo v arheologiji vertikalna stratigrafija. Natanč- no opazovanje, čitanje in risanje (z barvnimi svinčniki) teh profilov, sodi med najvažnejše arheologovo delo na terenu, ki ga praviloma opravlja vodja izkopavanja. Ce bo arheolog znal pravilno prebrati smisel slojevitosti v profilu, mu bo celotna situacija, v tem pri- meru zgradba gomile, kmalu jasna. Pri tem delu sta arheologu lahko v dragoceno pomoč tudi geolog in pedolog. Iz pravilnega sklepa- nja iz podatkov, ki nam jih pokaže tak pre- rez, pa bomo dobili tudi odgovor na razna vprašanja, na primer, kako je bila zgrajena gomila. Potem ko smo gomilo razdelili na štiri izko- pana polja, smo se lotili izkopavanja posa- meznih sektorjev. Terenske razmere, tehnična zmogljivost delovne ekipe, problem odvoza zemlje in podobni organizacijski problemi nam bodo narekovali, po katerem vrstnem redu bomo izkopavali gomilo. Ob zadostnem številu strokovnih in tehničnih sodelavcev in delavcev-kopačev lahko seveda kopljemo tu- di po več sektorjev hkrati. Pri izkopavanju v Novem mestu smo največkrat ravnali tako, da smo sektorje kopali poi vrsti od I—IV. Za- radi majhne delovne ekipe smo skoraj vedno kopali samo po en sektor hkrati. Vsak sektor smo pričeli odkopavati na vrhu pri središču gomile po slojih, ki so bili največ do 25 cm globoki. Na ta način smo dobili ravne, po možnosti čimbolj vodoravne odkopne površi- ne, ki so postajale vse večje, čim globlje smo kopali gomilo. Te odkopne površine smo vsa- kokrat takoj po odkopu z dobro nabrušenimi železnimi strgalkami temeljito ostrgali in le- po ravno zgladili. To zahtevno delo, ki terja ne samo precej fizične moči, temveč tudi bi- strega opazovanja ostrganih tal, sodi med najvažnejša opravila pri izkopavanju gomile v ilovnatih tleh. Značilna je sestava tal v novomeških go- milah; ta je tudi narekovala metodo izkopa- vanja, ki smo jo morali uporabiti, da smo pri- šli do zanesljivih rezultatov. Tanki humusni plasti na vrhu gomile je takoj sledila mrtvi- ca: sterilna in kompaktna nepropustna rdeče- r j avo-rumena ilovica, preprežena s sivkasti- mi progami. To vrsto ilovice imenujejo geo- logi marmorirana ilovica, ki je na Dolenj- skem močno razširjena. Ustrezne kemične analize so pokazale, da vsebuje ta vrsta ilovi- ce zelo veliko železovih in manganovih oksi- dov, ki močno napadajo ter razkrajajo vse or- ganske pa tudi anorganske snovi, ki so zašle vanjo. Ker so bili vsi grobovi vkopani v to marmorirano ilovico, so vsi kovinski predme- ti pa tudi keramične posode v novomeških grobovih močno korodirani, poškodovani in 16 včasih tudi do nespoznavnosti razkrojeni. Naj- bolj so trpeli železni predmeti, tanka brona- sta pločevina in keramične posode slabše kvalitete, tako da smo včasih našli le še tem- no obarvano sled popolnoma razkroj enih nekdanjih pridatkov. Isto velja za človeške kosti. Vsi grobovi v novomeških gomilah so dosledno skeletni, o čemer nam govorita ve- likost posameznih grobov in lega pridatkov v njih, vendar se nam ni ohranila niti ena človeška ali živalska kost, ker je kislina v ilo- vici ves kostni material popolnoma razkroji- la. Le temnejša barva in drugačna kvaliteta zemlje v grobni jami, ki se je dobro ločila od okoliške svetlejše sterilne ilovice, nam je vsakokrat pokazala velikost in lego groba. Samo z neumornim strganjem po slojih od- kopanih površin smo lahko ugotavljali lego posameznih grobov v gomili. To je edini uspešni način izkopavanja v takih zemeljskih pogojih, sicer bi posamezne grobove odkrili prepozno, ali pa sploh ne. Potem ko smo odkrili večje število grobnih jam, smo pričeli odpirati posamezne grobove. Vrstili so se revni, tudi prazni grobovi brez pridatkov izmenoma s tistimi, ki so vsebovali kar po več keramičnih posod. Ko smo grob očistili oziroma prekopali do dna (in vse pri- datke pustili na njihovemu mestu v grobu!), smo vsak grob narisali in situ z barvnimi svinčniki v merilu 1 : 10, da bi čimbolj verno obdržali njegovo sliko. Poleg tega smo vsak grob, tudi fotografirali s črnobelim in barv- nim filmom za čim popolnejšo dokumentaci- jo. Vse tiste predmete, ki so bili razmeroma dobro ohranjeni in celi, smo previdno dvignili iz zemlje in varno spravili. Vsak predmet je dobil svojo natančno oznako (številko gomile in groba, koordinate in včasih še kaj). Dobro posušene keramične črepinje smo previdno oprali v vodi (nekaterih vrst keramike sploh ne smemo prati z vodo, ker bi se sicer raz- , si. 7. Bronasta čelada negovskega tipa, najdena v gro- , bu halštatskega kneza. Na oglavju čelade so dobro vid- : ni sledovi udarcev bojne sekire — Foto T. Knez I SI. 8. Zlati diadem, izdelan iz tanke pločevine in okra- šen z iztolčenlmi geometrijskimi motivi. Našli smo ga v grobu bogate halštatske aristokratlnje — Foto T. Knez krojile), jih posušili in nato spet zlepili. To je že opravilo specializiranih delavcev — pre- paratorjev, ki spretno obnavljajo razlomljene posode. Manjkajoče dele na posodi dopolnijo z mavcem, ki ga nato pobarvajo tako, da mu- zejski obiskovalci sploh ne opazijo, da je bila posoda razbita in da je sestavljena. Vse tiste predmete pa, ki smo jih našli že močno raz- jedene, slabo ohranjene ali pa izredno krhke, kot na primer vse bronaste posode, bronaste fibule, železno orožje in podobno, smo pre- vidno obkopali in jih z obdajajočo zemljo vred zagipsali ter šele nato dvignili iz zemlje. Na ta način smo dobili veliko belih mavčnih kolačev ali oklepov, ki v svoji sredini varno hranijo krhke predmete pred nadaljnjimi po- škodbami. Te kolače iz mavčnih oklepov smo poslali v restavratorske delavnice, kjer se jih bodo lotili preparatorji in restavratorji, ki bodo z znanjem in veliko mero potrpljenja spravili posamezne najdbe v red, jih utrdili in jim spet dali prvotno obliko. Tako kot predmete v grobu smo tudi velikost in lego vsakega groba natančno izmerili in s tem do- bili točen tloris gomile, ki je zelo zanimiv, o čemer bomo govorili v naslednjem poglavju, j NAJDBE v NOVOMEŠKIH GOMILAH Število grobov v halštatskih gomilah na Dolenjskem je zelo različno. Poznamo gomile samo z enim grobom, pa tudi take, v katerih je bilo pokopanih celo nad dvesto ljudi! Naj- več je med njimi takih, ki krijejo v sebi od 5—25 grobov. V premeru merijo od pet do sedemdeset metrov, njihova višina pa se gib- lje od pol metra do petih metrov, saj so naj- večje gomile kar pravcati grički. Računati moramo, da so bile gomile v času nastanka še nekoliko višje in bolj strme kot danes, ven- dar so se v teku tisočletij z erozijo in obde- lovanjem zemlje dokaj znižale in postale so bolj ploske. Na podlagi števila pokopov v po- sameznih gomilah lahko ugibamo in domne- vamo, da so bili v njih pokopani ali člani ene 17 družine, enega rodu, ali morda celo člani ene- ; ga plemena. Kakor se posamezne gomile že \ na zunaj po velikosti močno razlikujejo, tako i velike in še večje so razlike med posamezni- i mi grobovi v gomili. Nekateri med njimi so ; zelo revni pridatkov, medtem ko so spet dru- ; gi bogato opremljeni z raznimi posodami in i okrasjem. Odlične osebe so pokopali celo sku- paj s konjem. Železno pravilo pri pokopava- nju v halštatskem času je bilo: čim odličnej- ši položaj v življenju na gradišču, tem lepši in bogatejši je tudi poslednji počitek v go- mili. Izkopavanje je pokazalo, da imamo v No- vem mestu opravka s klasičnimi rodovnimi gomilami, ki so posebna značilnost halštatske kulture v Sloveniji. To je: skeletni pokop v j gomili, pri čemer so vsi grobovi razporejeni ] v krogu na obodu gomile (glej si. 4), sredi- šče gomile pa je prazno. Novomeške gomile so merile v premeru okrog 30 metrov, vsebo- vale pa so od 20—33 grobov. V vsaki veliki gomili pa bomo našli tudi knežji grob, ki ga SI. 9. Izbor bronastih zapestnic iz halštatskih grobov v Novem mestu — Foto T. Knez odlikujejo številni in dragoceni pridatki. Ta način pokopavanja je tako značilen za Do- lenjsko, da je v prazgodovinski arheolo- giji dobil tudi svoje ime kot: dolenjska sku- pina halštatskih rodovnih gomil. Opisani na- čin pokopavanja je znan tudi v centralni Bosni in v Makedoniji, neznan pa je v severni Italiji in severno od Alp. Običajen halštatski grob v gomili je videti nekako takole: mrlič je ležal skoraj vedno iztegnjen na hrbtu, z rokami iztegnjenimi ob telesu ali pa prekrižanimi na prsih oz. v kri- lu. Na prsih ima eno ali dve zaponki, ki sta mu spenjali obleko, na rokah zapestnici, žen- ske nosijo okrog vratu ogrlice iz jantarnih ali celo barvastih steklenih biserov, na nogah pogostokrat najdemo bronaste nanožnice. K nogam pa skoraj vedno položijo eno ali več keramičnih posod s hrano in pijačo za okrep- čilo pokojniku na poti v onostranstvo, kot je veleval takratni pogrebni običaj. Ženske gro- bove odlikuje lišp in obilica nakitnih pred- metov ter ena ali več na prsi položenih gli- nastih statvenih uteži, kot tipičen atribut ženskih grobov. V moških grobovih pa naj- demo poleg lončenih posod za hrano in pijačo največkrat železno, redko bronasto orožje: nož ali dve sulici, okovje za ščit, bronast opa- sač, bojno sekiro, včasih tudi bronasto čelado. Večino mrličev so položili v grobno jamo brez krste. Včasih pa smo našli na dnu jame des- ke, na katero so položili pokojnega, zelo red- ko pa pravo leseno krsto. V izjemno bogatih knežjih grobovih, ki pa seveda niso pogosti, so našli tudi bronast prs- ni oklep, kot na primer v Novem mestu leta 1939 in v Vrhpolju pri Stični leta 1935 in tret- jega prav tam že pred prvo svetovno vojno. V teh grobovih so bili nedvomno pokopani plemenski knezi ali vplivni rodovni načelni- ki, vsekakor pripadniki halštatske aristokra- cije. V miru gospodarji na gradišču so bili v v vojnem času poveljniki bojnih oddelkov, ki so jih rekrutirali iz pripadnikov domačega rodu. Oglejmo si nekaj bogatih grobov iz Novega mesta, ki jih štejemo med knežje grobove. Kot prvega naj opišem bogat in luksuzno opremljen ženski grob, ki je vseboval tri ve- like jantarne ogrlice, od katerih ena sama meri po dolžini nad dva metra in je na njej nanizanih nič manj kot 573 jantarnih bise- rov! Roke te bogate žene je krasilo osem bro- nastih zapestnic, na prsi so ji položili drobno glinasto statveno utež (simbol žene — gospo- darice hišnih opravil). K nogam te žene pa so položili dve bronasti posodi, od katerih je ena celo figuralno okrašena situla, kar je posebna dragocenost v halštatskem času. Spričo tako bogatih najdb v grobu upraviče- no domnevamo, da je bila v njem pokopana žena iz najvišjih družbenih krogov — halštat- ska princesa. V nekem drugem grobu sta te- lo mlade Ilirke krasili dve masivni bronasti zapestnici, nožne členke sta ji oklepali tanki bronasti nanožnici, vrat ji je krasila dolga ogrlica iz živobarvnih steklenih biserov, kite v laseh pa si je spenjala s spiralno uvito zlato žico. K nogam so tej mladenki priložili čudo- vito oblikovano črno keramično vazo. Spo- mladi 1969 smo našli še en grob bogate Ilirke, katere čelo je krasil zlat diadem, narejen iz tankih lističev in okrašen z drobnim geome- trijskim ornamentom. Najbogatejši in tudi kulturno-zgodovinsko najpomembnejši pa je bil grob, ki smo ga odkopali poleti 1968. To je bil grob halštat- skega velikaša, ki so ga položili k večnemu počitku skupaj z njegovim konjem. V tem ve- likem grobu smo poleg opreme za konja (že- lezne žvale, obeski za naglavje) našli izredno bogato opremo moža: kar dve (!) bronasti si- tuli in eno cisto, bronasto čelado negovskega ti- , 18 pa, več lepih keramičnih posod, bronast opa- sač, železno bojno sekiro, več sulic in bronastih zapestnic, dve fibuli, bogato stekleno ogrlico : in še nekaj drobnarij. Pred našimi začude- nimi očmi se je odprl grob v boju padlega aristokrata. Da je to res, nam priča zelo dob- j ro ohranjena bronasta čelada, ki je bila s i sedmimi udarci bojne sekire udrta in celo I prebita. Novomeški halštatski aristokrat je ; končal svoje življenje pod strahovitimi udar- ; ci bojne sekire ali v boju z zunanjim sovraž- : nikom, ali pa kot žrtev plemenskih razprtij i znotraj nesložnih ilirskih rodov. Karkoli \ že, življenje tega moža je ugasnilo nekje na začetku 4. stoletja pred našim štetjem. Po bogastvu pridatkov v grobu sodeč je bil ta mož nedvomno knea novomeških Ilirov okrog leta 400 pr. n. št. V novomeških gomilah je bilo doslej izkopanih že osem bogatih grobov, ki jih lahko štejemo med knežje grobove. V teku izkopavanja se je pojavilo veliko problemov, na katere bo treba odgovoriti. Na vsa vprašanja bomo lahko odgovorili šele takrat, ko bodo vse najdbe restavrirane in preparirane. Šele takrat bomo natančneje ve- deli, kaj vse so vsebovali posamezni grobovi, znan bo položaj in medsebojni odnos bogatih in revnih grobov, časovne razlike med posa- meznimi grobovi znotraj gomile, tipološke razlike in še marsikaj. Kako bogata in dragocena je bila naša tri- letna bera v štirih gomilah, naj pove podatek, da smo med drugimi izkopali že : 6 situi, 2 ž cisti, 2 bronasti skodelici, 2 bronasti čeladi, 5 bronastih opasačev, izredno veliko nakita iz jantarja in živopisne steklene paste, da okrog 200 keramičnih posod sploh ne omenjamo. Vse najdbe iz gomil sodijo kronološko v naj- i mlajši halštatski čas pri nas, to je v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem. To je tisto raz- dobje, ko se že zamirajoča halštatska kultura i še poslednjič vzpne v ustvarjalnem naponu, j preden v naslednjih desetletjih ne vdro ki nam prva krdela bojevitih Keltov, ki prine- ; sejo s seboj tudi nov način življenja, drugač-: no civilizacijo in kulturo, ki je zrasla na po- ] polnoma drugačnem izročilu. To pa je po- glavje naše prazgodovine, ki sega že zunaj okvira tega članka. Pri kopanju gomil v Novem mestu se nam je nujno vsililo vprašanje, kako in s kakšnimi obredi so Iliri pospremili svoje mrtve k več- nemu počitku. Kdo bi vedel razjasniti, kako je bilo! Ustaljeni tlorisi in lega grobov v go- mili ter smiselni razpored pridevkov v po- sameznih grobovih kažejo na visoko razvit in | strogo določen obred pri pokopavanju mrtvih, j Karakteristični pridatki v grobovih pa nam j povedo tudi to, ali je bila v grobu pokopana žena ali moški, revež ali bogatin, vojak ali rokodelec. Ce bi se nam ohranile še kosti po- kopanih, pa bi manj kot na desetletje natan- ko lahko določili še starost pokojnega. Nikdar ne bomo zanesljivo izvedeli, kakšni so bili pogrebni običaji v halštatskem času. Vemo samo to, da so pokojnim polagali v grob njihove najljubše stvari: nakit, orodje in orožje ter posode s hrano in pijačo, dušam v okrepčilo na poti v zagrobno življenje. Ni- koli ne bomo izvedeli, kako so se poslavljali od rajnega na mrtvaškem odru, kako se je vil mrtvaški sprevod z gradišča na Marofu k bregovom Krke, kako so ga peljali na drugi breg in s kakšnimi obredi so ga položili k večnemu počitku v gomilo. Le domišljija nam lahko pričara tarnanje in jok užaloščene srenje, žebranje svečenikov, vonj dišečih ka- dil in žgalnih daritev, tožeče petje obrednih žalostink, posmrtno pogostitev in uglednemu pokojniku morda celo bojne igre v čast. si. 10. Izbor fine halštatske keramike izkopane v gomi- lah v Novem mestu. Levo In desno sta keramični vazi s pokrovom (ciborij), okra- šeni z žleblj enimi geome- trijskimi motivi in sončnimi simboli v obliki kljukaste- ga križa. Na sredi pivski rog — rhyton v obliki ško- renjčka ali skrajno stilizi- rane ptice — Foto T. Knez 19 Kljub hudim plenitvam in številnim izko- pavanjem so se nam ohranile gomile do da- našnjih dni. Spominjajo nas davne in slavne preteklosti halštatskih Ilirov, tistih starosel- cev, ki so prvi intenzivno naselili našo zem- ljo, jo kultivirali in ji ostali zvesti vse do prihoda Slovenov. Ilirski velikaši so bili naši faraoni, gomile pa naše piramide, intimni arhitektonski spomeniki naše prazgodovine. Spomnimo se samo, kako lepo je bil zložen mogočni venec kamenja okrog velike knežje gomile v Stični, ki je po svoji impozantni ve- likosti v pravem pomenu dolenjska piramida. Halštatska kultura pri nas je izrazito vaška kultura, zrasla na patriarhalnem rodovnem izročilu. Najvišja oblika komunalnega živ- ljenja v halštatskem času je bila čvrsto utr- jena vas, trdnjavi podobno gradišče, ki ni po- znalo iz kamnov in malte sezidanih hiš. Šele Rimljani prinesejo v naše kraje novo tehnolo- gijo gradnje: z apneno malto vezane zidove, tlakovane ceste, zidanje z opeko itd. Z njimi sta prišli v naše kraje tudi mestna kultura in civilizacija, porojeni v čisto drugačnih pogo- jih in drugačnem okolju. Vendar rimska ci- vilizacija nikdar ni mogla povsem zatreti in preglasiti skozi stoletja v zemlji zasidrano kulturo staroselcev. Skozi vso rimsko okupa- cijo naših krajev bomo v ostalinah tega časa vedno naleteli na elemente domorodne ustvar- jalnosti, pa najsi bo to v keramiki, noši, na- kitu, v imenih božanstev itd. Danes vemo, da so se trdoživi elementi halštatske kulture ohranili vse do prihoda prvih Slovencev v naše kraje. Rimljani so v naših krajih utirali in gradili nove ceste, ki se ne skladajo vedno s prazgodovinskimi potmi, in zidali so mesta na krajih brez poprejšnje naselitvene tradicije. Nasprotno pa stari Slovenci, neva- jeni mestne kulture, ob prihodu v naše kraje ponovno naselijo že zdavnaj obljudena in iz- krčena področja, kjer so nekoč cvetela hri- bovska vaška gradišča. Ze Milko Kos'^ je po- udaril, da se obseg starejšega slovenskega na- selitvenega področja presenetljivo krije z zemljevidom krajev, naseljenih in kultivira- nih že v predslovanski dobi. Zato ni slučaj, da med prafarami na Dolenjskem srečamo vsa pomembnejša najdišča iz halštatske dobe. V kulturnih centrih halštatskega časa so po- novno oživeli centri kulture v zgodnjem in visokem srednjem veku. Bogate in reprezentativne halštatske najd- be zi mednarodnim slovesom iz Novega mesta pričajo, da je bil v tem kraju sredi prvega milenija pred našim štetjem eden izmed štirih vodilnih centrov dolenjskih (Magdalenska go- ra. Stična, Novo mesto, Šmarjeta-Vinji vrh) halštatskih Ilirov, s sedežem pomembnega plemenskega kneza. Z naselitvijo in utrdi- tvijo Ilirov na Dolenjskem se prične nagel gospodarski in kulturni vzpon v halštatskem času, ki povzdigne Novo mesto iz prahisto- rične anonimnosti do važne metropole z bo- gatimi knežjimi grobovi in lepimi primerki situlske umetnosti v času od 6.—4. stoletja pred našim štetjem. V mlajši železni dobi, po letu 300 pred n. št. sledi, kljub še vedno moč- nemu staroselskemu življu, počasno, toda konstantno usihanje domačih ustvarjalnih moči, ki popolnoma zamrejo šele v času poz- ne antike. Šele naselitev starih Slovencev in veliko kasneje (leta 1365) formalna ustano- vitev poznosrednjeveškega Rudolfovega mes- ta, je dala kraju na polotoku ob Krkinem ovinku spet novih moči in novo vsebino. OPOMBE 1. Najboljši vir za študij halštatskega obdobja v Sloveniji je temeljna razprava: S. Gabrovec, Hal- štatska kultura v Sloveniji. Arheološki vestnik XV—XVI, 1964—1965, str. 21—64. V njej je nave- dena tudi vsa zadevna starejša literatura. — 2. S. Pahič, Antične gomile v Slovenskih goricah. Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 1, 1965, str. 10—63. O redkih halštatskih najdbah na tem področju je poročal: S. Pahič, Zelezno- dobne najdbe v Slovenskih goricah. Arheološki vestnik XVII, 1966, str. 103—144. — 3. S. Pahič, Antične gomile v Prekmurju. Arheološki vestnik XI—XII, 1960—1961, str. 88-146.-4. O načinu iz- kopavanja velike halštatske gomile v Stični je po- ročal: S. Gabrovec, Tehnična metoda izkopavanj v Stični. Varstvo spomenikov VIII, 1960—61, str. 74—78. Isto metodo z malenkostnimi nebistvenimi spremembami smo uporabili tudi pri izkopava^ nju gomil v Novem mestu. — 5. T. Knez-S. Ska- ler, Halštatska gomila na Libni. Arheološki vest- nik XIX, 1968, str. 239-272.1 — 6. S. Pahič, Bro- nastodobna gomila pod Brinjevo goro. Arheolo- ški vestnik XIII—XIV, 1962—1963, str. 349—374. — 7. S. Pahič, Varstvo spomenikov IX, 1962—1964, sti-.170. — 8. Pregled vseh arheoloških raziskovanj v Novem mestu do vključno leta 1967 je bil ob- javljen v razpravi: T. Knez, Prazgodovina Nove- ga mesta. Novo mesto 1365—1965, prispevki za zgodovino mesta, str. 12—69. — 9. S. Gabrovec, Grob z oklepom iz Novega mesta. Situla 1, 1960, str. 27—80. — 10. S. Gabrovec, Grob s trinožnikom iz Novega mesta. Arheološki vestnik XIX, 1968, str. 157—188. — 11. Ob izkopavanju halštatskih gomil v Novem mestu je izšlo zelo veliko informa- tivnih člankov o poteku del in o rezultatih izko- pavanj v skoraj vseh slovenskih časopisih in re- vijah. Najboljši pregled o kandijskem grobišču daje še vedno članek: T. Knez, Halštatske go- mile v Novem mestu. Dolenjski razgledi št. 6, 19. junija 1969, str. 63—69. — 12. Treasures of Car- niola American Art Association Anderson Galle- ries Inc. New York 1934. — 13. M. Hoemes, Krai- nische Hügelnekropolen der jüngeren Hallstatt- zeit. Wiener Prähistorische Zeitschrift II, 1915, Str. 98—123.—J4. R. Ložar, Predzgodovina Slove- nije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklen- burg. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XV, 1934, str. 5—91. — 15. F. Stare, Prazgodovin- ske Vače. Ljubljana 1954. — 16. M. Kos, Zgodo- vina Slovencev, Ljubljana 1955, str. 13, 50—51. 20 • NEKAJ VRSTIC O PRVIH DESETLETJIH JEZUITSKEGA KOLEGIJA V LJUBLJANI JANEZ HÖFLER Ustanovitev gimnazijskih razredov pri no- vem jezuitskem kolegiju v Ljubljani leta 1597 je gotovo pomenila novo, važno stran v kul- turni zgodovini Ljubljane in posredno tudi njenega širšega zaledja. O zgodovinskih okvi- rih delovanja tega kolegija in o njegovem pedagoškem in gledališkem delu je bilo že marsikaj ugotovljenega in zapisanega (med drugimi F. Koblar, V. Steska in V. Schmidt). No, v arhivskem gradivu, predvsem pa v obeh ohranjenih rokopisnih jezuitskih kronikah' je mogoče vendarle najti še kakšno zanimi- vo drobtinico, ki lahko neposredno slika živ- ljenje v tem kolegiju, tudi o petju in o glasbi. Res je namreč, da novo došli jezuiti niso mogli kar pri priči končati tradicije sloven- skega petja, kakor se je uveljavila v pro- testantizmu sredi 16. stol. in ki jo je po svoji volji in po svojih močeh nadaljeval restavra- cijski ljubljanski škof Tomaž Hren. Obenem z uprizarjanjem latinskih verskih iger, ki je od prve dalje (»Darovanje Izaka«, 1598) po- tekalo po vseh mednarodnih načelih tega re- da, so se ljubljanski jezuitski dijaki posebno ob velikih praznikih radi postavili s sloven- skimi recitacijami in pesmimi. Tako so leta 1606 gojenci počastili božič »z dražestnim spletom branih in petih slovenskih pesmi in z instrumentalno glasbo^< (»venusta carminum Slavicorum recitatione & cantuum varietale nec non symphonia Musica<^).^ Podatek o pra- znovanju božiča za naslednje leto govori o slovenskih in nemških pesmih (»de more Slavica & Germanica lingua & cantibus).^ Na to se nanaša tudi zanimivo poročilce o po- svetitvi nove cerkve sv. Jakoba. Slovensko petje, ki ga je intoniral znani Hrenov sode- lavec pri njegovih literarnih načrtih, pater Janez Candek, je bilo precej slovesnejše od prejšnjega nemškega (»multo celebrior est quam usquam antea Germanica. Hinc pri- mum initium dedit P. Joannes Tsandik . . .«).* Temeljni kamen za cerkev so, kot je znano, postavili dve leti prej (1613). Ob tej prilož- nosti so dijaki predstavili igro o Savlu in Davidu.5 Obstaja tudi možnost, da je pri gradnji cerkve sodeloval tudi domači pater Julius Neidhard (Naidhard, Nydhard), ki je dve leti zatem postavil kolegij. Neidhard je prišel v Ljubljano leta 1602 z Dunaja, bil je tu tudi rektor in umrl v Ljubljani po petin- dvajsetih letih delovanja leta 1627.' O živahnosti drugega glasbenega življenja v kolegiju v teh prvih desetletjih njegovega obstoja priča tudi skrb za instrumentalno glasbo. Cerkev je seveda že od vsega začetka imela orgle. Stiski opat Jakob Reinprecht, eden izmed dobrotnikov ljubljanskega kole- gija, je cerkvi leta 1610 oskrbel majhne pre- nosne orgle, imenovane regal (»Instrumentum musicum, vulgo Regale dictum<<), šestnajst let pozneje pa še nove velike orgle namesto starih izrabljenih.'' Razen orgel so v kolegiju gojili tudi ansambelsko instrumentalno glas- bo. O tem govori že omenjeni podatek iz le- ta 1606. Da si izraz »symphonia Musica<-< upravičeno prevajamo z instrumentalno glas- bo, nam kaže poznejša omemba iz obširnega poročila o Ignacijevih slovesnostih za leto 1640, ki naj bi jih povzdignila »velika sim- fonija« (»symphonia magna^<) ob sodelovanju bombard, pozavn in kampestrionov.^ Seveda tu ne gre za poznobaročno simfonijo v smis- lu italijanske operne uverture ali celo za kla- sično orkestrsko simfonijo, temveč za repre- zentančne zgodnjebaročne instrumentalne stavke, ki so jih izvajali ob slovesnejših pri- ložnostih. Znani so tudi pod pojmom sonata. Podatkov o instrumentalistih in instrumen- tih je za ta čas resda še malo, toda nekaj desetletij pozneje (med 1654 in 1660) že ve- mo, da so se na primer v kolegiju oskrbeli z raznimi instrumenti, med katerimi so bile štiri pozavne na vlek (»tubae ductiles quatu- or«j, štiri nove violine (»fides quaternae no- vae«), tri »trombae marinae*< (arhaično goda- lo, imenovano tudi »Trummscheit ali »Non- nentrompette«), dve basovski violi in pa raz- lične note, s katerimi so se pevci preskušali vsako leto v »dobri harmoniji« (». . . quae ad bonam harmoniam spectant cantores singulis annis^<).' No, po letu 1660 se gradivo o dijakih- glasbenikih in o instrumentih zelo poveča. Teh nekaj vrstic pa naj pokaže, da je treba začetek tega razcveta, ki jo je glasbena umet- nost doživela v ljubljanskem kolegiju bodisi v zvezi z gledališkim uprizarjanjem bodisi s cerkveno glasbo, iskati že v prvih letih nje- govega delovanja. OPOMBE l.Historia annua CoUegij Laba- censis Societatis Jesu, DAS (v nad. Historia annua) — in Historia seminarli Labacensis... ab anno MDC, NUK (ro- kopisni oddelek, v nad. Historia seminarii). — 2. Historia annua pod 1606. — 3. Ibid. pod 1607. — 4. Ibid. pod 1615. — 5. Ibid. pod 1613. — 6. Hi- storia seminarii, beležka na uvodnem listu (»Do>- mus ista seminarii erecta est ex fundamento a Patre Julio Naidhardo anno 1617: rexit hanc, et Scholas annis 25 .. . mortuiis est anno 1627 ...-«). — 7. Historia annua pod 1610 in 1626. — 8. Ibid. pod 1640. — 9. Historia seminarii str. 20. 21 PRVE SENČNE IGRE V LJUBLJANI DUŠAN LUDVIK Ljubljana sedemnajstega stoletja je poseb- no bogata vsakovrstnih zabav. Znane so ji bile skoraj vse zvrsti takratne dramske umet- nosti: alegorični turnir, laška opera, oratorij, »glavni in državni akcijon-« nemških potujo- čih igralskih družin, naturalistična burka s Pickelhäringom, a tudi že Molierova karak- terna komedija (1689),' razen tega pa še jezu- itska šolska drama, nabožne igre pri uršulin- kah, procesije z dramatičnimi scenami in po- dobami, igre študentov zunaj šole v »ljudskem jeziku-« — tj. v slovenščini (igra »Paradiz»). K temu dodajmo še razne zabave in parade z dramatičnimi prvinami, npr. iSprejemi visokih dostojanstvenikov, bučne pustne zabave z vožnjami na saneh v maskah in s prikazova- njem »kmečke ohceth^. Od gledaliških zgodo- vinarjev je ostal neopazen in neizkoriščen zelo zgoden podatek o prikazovanju zvrsti, imenovane »Schattenspiel, od Vodnika dalje »senčna igra«.'* Senčno igro so v sedemnajstem stoletju imenovali »senca« ali »italijanska senca-« (Schatten, italienischer Schatten), pozneje tu- di »omhres chinoises<^, kar Cigale sloveni s »kitajske sence«. Oba pridevnika sta upravi- čena, saj nakazujeta razvojno pot in ekspan- zivnost te zanimive zvrsti. Raziskave so po- kazale, da je povsem utemeljeno iskati izvor senčne igre na Kitajskem.^ To vedo tudi že takratni predvajale! senčnih podob, npr. Jean Joseph Marquis de Possano, ki svoje pred- stave leta 1774 priporoča s temile besedami: »... novi kitajski spektakel ali kitajske za- bave, ki so najbolj prijetne in edinstvene svoje vrste na svetu, in so jih iznašli v Pe- kingu na Kitajskem«.* Zvrst je znana skoraj po vsem orientu, zato je njeno pot od tam v Evropo skoraj nemogoče slediti. Vendar ve- mo, da so se senčne igre, še preden so roko- kojske »omhres chinoises« postale s t.im. »chinoisere« okrog leta 1750 velika moda v Franciji in nato po vsej Evropi, prišle v av- strijiske dežele in v Nemčijo iz Italije.'^ V bi- stvu je to bila igra z gibljivimi lutkami, na- lepljenimi na lepenko, ki so, osvetljevane s svečo ali s kakim drugim svetilom, metale senco na belo platno ali steno.^ O takratnem načinu igranja pri nas in v Evropi, o nosilcih in razširjevalcih te zvrsti smo zelo fragmen- tarno poučeni, ker italijanski viri še niso pro- učeni. Skoraj vsi predvajalci senčnih iger, ki so znani iz predstav v Švici v 17. in 18. stolet- ju, so Italijani, ki so si ime le pofrancozili.* Tudi so včasih viri nejasni, če npr. v neki švicarski listini beremo, da »dovoljujejo upri- zoriti igro, v kateri se vse prikazuje v slikah-« (Basel 1687,)' lahko pri tem mislimo na senč- no igro, a tudi na t. im. »žive slike«, pantomi- mo. Iz virov 18. stoletja vemo, da so se s pri- kazovanjem senčnih podob ukvarjale pred- vsem lutkarske in marionetne družine, ki so nastopale v semanjih dneh v kaki kolibi ali v gostilniških izbah, v 17. stoletju pa je senč- na igra tudi na sporedu potujočih igralskih družin, ki jih prikazujejo kot dodatek k že predvajani drami (Ljubljana, Gdansk, Bre- men itd.). Ce beremo, da so senčne podobe prikazo- vali s spremstvom glasbe, kot je to bil običaj pri pantomimi, ali da so predvajali spevo- igro »v majhnem okviru-« (spevoigro s senč- nimi podobami),^ velja to predvsem za 18. stoletje. Senčne igre 17. stoletja so bile bolj primitivne, verjetno brez govorne razlage ali pa z najnujnejšimi pojasnili (prim. Goetheje- vo pesem »Jahrmarktsfest zu Plunderswei- lern«). Po takrat ustaljenih predpisih so morali v 17. stol. vse igre uprizarjati podnevi, tako tu- di senčne igre. Burgundski igralec Du Choy npr. ni smel v Baslu (1695) svojih marionet- nih senčnih iger predvajati ponoči.' S tega vidika moramo presojati tudi v Ljubljani prikazovane senčne igre. Za zgo- dovino senčnih iger je ljubljanski vir eden najvažnejših, saj z njimi pomaknemo datum prvih znanih senčnih iger zunaj Italije kar za petnajst let nazaj. Doislej je zgodovina gle- dališča navajala, da so »visokonemški kome- dijanti«, ki so pozimi 1683 prišli iz Rige v Gdansk (Danzig), prosili, da bi smeli prika- zovati s sabo prineseno »italijansko senco s takšnimi lepimi figurami»,^" v Bremenu pa so 1688 »saški visokonemški komedijanti« po uprizoritvi drame »Doktor Faustus« ta »glav- ni akcijon« ponovili še v senčni igri, »kar je prav redko in zagotovo denarja dvojno vred- no«-" V Švici pa je prva senčna igra zares iz- pričana šele leta 1695 (Basel).'^ V Ljubljani je okoli 13. avgusta 1669 igra- la neka nemška igralska družina, ki so ji sta- novi za dedikacijsko komedijo »Stanovitna Rozideja« (Die Standthafte Rosidea) v soglas- ju S knezom Auerspergom, opatom stiškim in Ferdinandom Ernstom Apfaltrerjem pokloni- li dokaj visoko vsoto sto goldinarjev, kar ustreza približno polletni plači takratnega pi- sarja. Arhivski zapisek pove, da bodo prisot- ni po predvajanem akcijonu mogli »v senčni igri videti vsakovrstne redkosti« (in einem Schatten allerhandt rariteten zu sehen sein werden).'ä Igralci v Bremenu so leta 1688 svojo senčno igro proglašali za »redko«, tudi v Ljubljani opozarjajo na »redkosti«. Redki kronološki podatki o senčni igri — 1669 Ljubljana, 1683 22, Riga, Gdansk, 1688 Bremen, 1692 Frankfurt ob Maini,'* 1695 Basel — potrjujejo, da senčna igra v 17- stoletju še ni bila tako močno razšir- jena kakor »kitajske slike« v 18. stoletju, ko lahko npr. za Švico navedemo kar lepo vrsto predstav in imen: Monticelli 1795, Marquis 1768—1778, Babel 1777, Gelmy 1769—1779, Eberlin Juliana 1784, Chiarini 1785, Geisel- brecht 1790 idr.; topografija teh predstav se razteza od Turina do Provanse prek Svice vse do Frankfurta in Hamburga.'" Sprašujemo se, kdo so bili ti nemški kome- dijanti, ki so prinesli takrat še redko senčno igro v Ljubljano- Iz doslej znanih objav (Di- mitz, Kidrič, Ludvik, Radič, Skerlj) se to ne da niti slutiti. Novi viri, ki jih bom dru- god znastveno dokumentiral, povedo, da od leta 1666 pa vse do 1676 prihajajo v Ljublja- no skupine bivših Innsbruških dvornih igral- cev, ki so s smrtjo zadnjega vladajočega tirol- skega nadvojvode Siegmunda Franza (24. 6. 1665) izgubile svojega delodajalca in mecena pa se v nekaj ločinah razkropile po takratnih avstrijskih deželah. Tako moramo družino, ki je leta 1669 v Ljubljani prikazovala senčno igro, identificirati z eno od skupin bivših Inns- bruških dvornih komedijantov. S tem pa smo nakazali zvezo z italijansko dramatiko in z italijansko senčno igro. V času poslednjih dveh vladajočih tirolskih nadvojvod, Ferdi- nanda Karla (1646—1662) in Siegmunda Franza (1662—1665), predvsem Ferdinanda Karla, so na innsbruškem dvoru močno gojili italijansko opero, nekateri člani komedijant- ske družine pa so italijanske drame tudi pre- vajali (npr. Cicogninija). Zveza Innsbrucka z Italijo je geografsko naravna in kratka, do- stop do italijanske dramatike je bil v Inns- brucku neposreden. To neposredno zvezo je krepila še tesnejša rodbinska zveza: mati obeh nadvojvod je bila Claudia iz rodu Me- dici.'ä Tista saška igralska družina, ki je leta 1688 v Bremenu dajala »Doktorja Fausta« kot »¦glavni akcijon« in kot senčno igro, je skoraj gotovo prišla tudi v Ljubljano, saj vemo, da so »saški igralci« dne 23. januarja 1702 v ljubljanski mestni hiši uprizorili igro »Faust«, katere se je udeležil sam deželni glavar Eg- genberg.'" Ce so od leta 1653 pa vse do leta 1702 v Ljubljano prihajale luteranske igral- ske družine iz Nemčije, so bile posredi spet družinske zveze. Rodbina knezov Eggenber- gov, ki so od leta 1602 bili vsi po vrsti nekaj let kranjski deželni glavarji, je bila družin- sko povezana z mejnimi grofi brandenburški- mi: Ana Marija Brandenburško-Hohenzol- lernška vneta luteranka, je bila mati dežel- nega glavarja Johanna Seifrieda in babica Johanna Antona Josefa,'^ ki je gledal na ljub- ljanskem rotovžu predstavo »saških komedi- jantov«- Viri povedo samo, da je pri tej pred- stavi prišlo do razgrajanja, molčijo pa o senč- ni igri. Spričo konstantnosti repertoarja ta- kratnih potujočih nemških igralcev bi lahko sodili, da so takrat v Ljubljani dajali tudi ka- ko senčno igro. Gotovo je po letu 1702 prišla v Ljubljano ta ali ona marionetna družina, ki je prikazovala tudi senčno igro. Toda to ni več tako važno za zgodovino senčne igre, ker je 18. stoletje bogato takih družin in skupin. OPOMBE 1. Molierovo komedijo je uprizoril okoli 4. ju- nija 1689 Andreas Elenson kot »poigro« (Nach- spiel). — 2. Georg Jacob, Geschichte des Schait- tentheaters im Morgen- und Abendland. Han- nover 1925. — 3. Frankfurter Frag- und Anzei- gungsnachrichten 27. IX. 1774. Njegove predstave v Frankfurtu 1773 je videl tudi Goethe. — 4: Max Fehr, Die wandernden Theatertruppen in der Schweiz. Einsiedeln 1949, str. 69 ss. — 5. Meyers Konversations-Lexikon 1896, 5. Aufl. s.v. Puppen- und Schattenspiele. — 6. Fehr 1. c. 69. — 7. Fehr 1. c. 168. — 8. Fehr 1. c. 70. —ft. Fehr 1. c. 91; 26 (predstave so se začenjale med 15. in 17. uroi, lutkovne igre pa že prej). — 10. Johannes Bolte, Das Danziger Theater ilm 16. und 17. Jh., 1895, str. 129. — 11. Boite 1. c. 282. — 12. Fehr 1. c. 91; 95. — 13. Ljubljana, Arhiv Slovenije, Pro- tokol deželnega zbora 25 (1666—1670), f. 489v (13. VIII. 1669). — 14. Fehr 1. c. 105 in pod posamez- , nimi imeni (po abecednem redu). — 15. Podatke, doslej še neznane, bom objavil v posebni raz- pravi. — 16. V. Steska V. v IMK —XI (1901), str. 93. — 17. Doslej še neznane podatke o Eggenbergih in njihovih komedijantih bom objavil v posebni razpravi v 3, letniku Acta neophilologica, Ljub- ljana. — 18. Max Bcehn, Puppenspiele. München 1929, str. 172. — Novejšo literaturo o senčnih igrah (le theatre d'ombres., shadow play) gl. v knjigi »Denis Bordat — Francis Boucrot: Les theatres d'ombres. Histoire et techniques. Paris, L'Arche 1956« (v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti sign. 30760). 23 KRANJSKA PLEMIŠKA RODBINA APFALTRERJEV MAJDA SMOLE Apfaltrerji so ena izmed najstarejših kranj- skih plemiških rodbin. Njeni začetki segajo v 11. st. kar izpričuje dejstvo, da se je Janez Apfaltrer leta 1165 s koroškim vojvodo Hen- rikom udeležil desetih viteških iger v Tiguri- ju v Švici. Takih iger se je mogel udeležiti le plemič, ki je izkazoval najmanj štiri genera- cije plemiških prednikov. Vse do začetka 15. stol. ni ohranjenih zanesljivih podatkov o rod- bini Apfaltrer. Leta 1426 pa se omenja An- drej; njegova soproga Marjeta Gall je prav tega leta ustanovila pri šentjakobski cerkvi v Ljubljani tri maše zadušnice za svojo sorod- nico Nežo de Colientz in za svojo mater Eli- zabeto. V ustanovnih pismih šentjakobske cerkve v Ljubljani in Gornjega grada se ome- nja tudi Andrejev in Marjetin sin Henrik, ki je bil leta 1429 poveljnik v Kostanjevici. Nje- gov brat Jurij je leta 1435 podpiral cesarja Friderika III. v vojni proti nadvojvodu Alber- tu in strumno branil mesto Ljubljano pred napadi nadvojvode. Kronist ga prišteva med prve odličnike Kranjske. Njegovi nečaki, otro- ci njegovega brata Konrada, Ludvik, An- drej in Henrik, so se leta 1466 zapletli v hude boje proti Jodoku pl. Helfenbergu in Janezu pl. Drachenbergu; v teh bojih je bil ubit An- drej, ki je leto dni poprej (1465) podaril ljub- ljanskemu škofu mlin nad Ljubljano.' Njihov bratranec Janez, sin Gašperjev, je bil leta 1489 odvetnik stiškega samostana. O njem pravi stiski kronist Puzel, da je bil vrl in plemenit mož in je kot zasliševalec v svetnih zadevah v slovenskem narečju razlagal zako- ne, sklepal o kaznovanju ali oprostitvi obto- žencev in razsojal v spornih zadevah.* Leta 1492 se je Janez Apfaltrer s Petrom Knauer- jem, Jurijem I^ambergerjem z Ortneka in Ju- rijem Myndorferjem v imenu dežele pogajal s predstavniki mest in trgov o določbi, da smejo biti pol milje hoda okrog mesta le po en kovač, krojač, čevljar in krčmar.^ V 16. stol. so Apfaltrerji služili deželi in vladarju predvsem kot vojaki. Vnuk zgoraj omenjenega Ludvika Janez Apfaltrer je bil poveljnik na Reki, njegov sin, tudi Janez po imenu, pa cesarjev vojaški svetovalec in pod- maršal v bojih s Turki pri Dunaju. Po zmagi nad Turki je leta 1530 postal prefekt mesta. Umrl je leta 1537." Brat Janeza mlajšega Ju- rij je po vsej verjetnosti istoveten z Jurijem Apfaltrerjem, ki ga navaja Puzel leta 1539 med dobrotniki stiškega samostana.' Najuglednejši predstavniki rodbine so bih v 17. stol. Adam Apfaltrer, ki je bil poročen z Zofijo Valvasor, njegov sin Janez Jurij s si- novoma Jurijem Sigmundom in Jurijem Sieg- friedom, Adamova nečaka Janez Jakob in Sig- mund z otroki Francem Bernardinem oziro- ma Ferdinandom Ernstom in Henrikom Julijem. Adam je služil deželi predvsem kot vojak. Da bi si pridobil čim večjo izurjenost v sukanju meča, se je leta 1603 odpravil na daljše potovanje. V spremnem pismu ga sta- novi hvalijo zaradi njegove zveste službe v Vojni krajini. Po vrnitvi domov se je Adam leta 1610 odločil, da bo nekaj let z dvema konjema služil pod deželno zastavo. Dvajset let kasneje ga zasledimo kot stotnika deželne- ga sklica za Gorenjsko in leta 1645 kot go- renjskega četrtnega glavarja. To elužbo je opravljal do svoje smrti leta 1650.' Janez Ju- rij je v letih 1669—1671 služil kot mitninski prejemnik v Postojni in bil hkrati inšpektor oziroma upravitelj kneza Auersperga v gro- fiji Postojni in gospostvu Lož ter knezov rentni mojster. Leta 1671 so mu stanovi na- ročili, naj natanko popiše kraje, ki jih je kranjski deželi odtujil grof Peter Zrinjski na področju Cabra, leta 1673 pa so ga imenovali za člana komisije, ki se je pogajala s Hrvatsko zja ipiavmitev tega ozemlja. Umrl je leta 1698.' Jurij Sigmund je leta 1680 kot kužni komisar v Motniku nadzi- ral sanitarni kordon proti Štajerski, kjer je izbruhnila kuga. Kot član viteške vojske — služil je pod rumeno zastavo — je leta 1688 dobil s svojim bratom Jurijem Siegfriedom, ki je služil pod modro zastavo, ter svojima bratrancema Francem Bernardinem in Hen^ rikom Julijem poziv, naj bo pripravljen na pohod proti upornim kmetom v Smledniku. Umrl je leta 1711.* Kot Adam je tudi njegov nečak Ivan Jakob, sin Jurija Andreja, šel iskat v tujino izkušnje v borjenju. V ta na- men je leta 1607 potoval na Nizozemsko in je nato služil deželi nekaj časa kot vojak. Leta 1616 je naveden v seznamu vitezov, ki so bili zbrani v Postojni pod rumeno zastavo. Kma- lu pa je prestopil v civilno službo in tu do- segel visok položaj. Leta 1622 je po naročilu dežele z Matejem Posarellom in Andrejem Krunom popisal žitne in vinske zaloge v ljub- ljanskih meščanskih in plemiških hišah, kajti tedaj je vladala v mestu huda stiska in dra- ginja. Opravljal je posle sodnega prisednika in deželnega odbornika in postal leta 1629 deželni glavni prejemnik; prejemniške posle je vodil do svoje smrti leta 1631.' Istočasno z Janezom Jakobom se v seznamu konjeni- kov rumene zastave v Postojni pojavi tudi ime njegovega bratranca Sigmunda, ki je bil sin Blaža Apfaltrerja. Ze leta 1627 je postal deželni odbornik, se leta 1633 bojeval z upor- nimi kmeti v Ponovičah in je leta 1635 sode- loval v komisiji, ki naj bi kaznovala kmečke 24 puntar j e. Leta 1649 so ga imenovali za vojaš- kega komisarja in mu naložili skrb za voja- štvo, nastanjeno na Dolenjskem. Preskrbovati je moral pehotno kompanijo Wachenheimb v Šmartnem pri Litiji, konjeniške eskadrone v Sentrupertu, Moravčah, Tihaboju, Sostrem, Dobrunjah itn Zadvonu; v zadnjih treh kirajth se je mudila Gertnerjeva konjeniška kompa- nija. Umrl je leta 1658.'" Sigmundov starejši sin Ferdinand Ernst je prav tako zgledno in zavzeto služil deželi kot njegov oče in strici. Bil je leta 1672 upravitelj dežel- nega glavarstva in leta 1678 de- želni glavni prejemnik. Umrl je leta 1703." Za zasluge, ki so si jih Apfaltrerji pri- dobili v deželni službi, je cesar Leopold I. povzdignil leta 1672 Ivana Jurija ter njegova nečaka brata Ferdinanda Ernsta in Henrika Julija v baronski stan. V diplomi utemeljuje vladar svojo odločitev z uglednostjo rodbine, ki spada med najstarejše na Kranjskem ter s pogumno in zvesto službo Apfaltrerjev v vojski in raznih uradih, kamor so jih priteg- nili spričo njihovih nravnih odlik in umskih sposobnosti. Z baronsko diplomo je cesar »razširil« in »izboljšal« podedovani grb Apfaltrerjev. Do leta 1672 je bil rodbinski grb ščit modre bar- ve s tremi zelenimi griči; na srednjem naj- višjem griču je bila granatna jablana s sed- mimi rdečimi sadeži. Po »razširitvi« in »iz- boljšavi« pa je grb Apfaltrerjev predstavljal rumen ali zlat kvadriran ščit 'S srčastim sred- njim ščitom. V desnem spodnjem in levem zgornjem kvadratu sta po dve črni z osjo druga proti drugi obrnjeni orlovski peruti. V desnem zgornjem in levem spodnjem kvadra- tu je upodobljena do bokov gola z obrazom na- vznoter obrnjena zamorka z dvignjeno desno in ob bok uprto levo roko; okrašena je z uha- ni, ogrlico in zapestnico. Srednji ščit je modre ali lazurne barve s tremi zelenimi griči; na srednjem najvišjem griču je granatna jablana s sedmimi rdečimi sadeži. Nad glavnim ščitom so trije odprti, drug proti drugemu obrnjeni, kronani turnirski šlemi z vihraj očimi črnimi in rumenimi perjanicami; na prvem šlemu sta dve razprostrti, z osjo druga proti drugi obr- njeni orlovski peruti; na drugem prav tako granatna jablana kot v srednjem ščitu, na tretjem pa do bokov gola z uhani, ogrlico in zapestnico okitena zamorka, ki steguje desno roko proti jablani.'^ V 18. stol. je služil že tretji Apfaltrer kot deželni glavni prejemnik in to Janez Ignac, vnuk Henrika Julija in sin Otona Henrika. Leta 1747 je bil odposlanec kranjske dežele pri določanju decimalnega recesa. Leta 1749 so ga sprejeli v plemiško bratovščino sv. Diz- me. V matični knjigi bratovščine, tako imeno- vani Dizmovi kroniki, je upodobljen njegov ^ grb in simbol, ki predstavlja v ozadju grašči- no, spredaj pa je na rdeče pogrnjeni mizi ura; nad simbolom je kot geslo napis »Der Stets bewegende« in izirek »Inquietum est cor meum donec requiescat in te. Domine.« Umrl je leta 1763.'3 Ignacev najstarejši sin Franc je bil ljubljanski oziroma novomeški kresijski glavar. V arhivu graščine Grmače je ohranjeno gradivo, ki je nastalo iz njego- vega uradovanja. Vmes je zelo zanimiva ko- pijska knjiga ljubljanske kresije za čas od 1768 do 1775; pod datumom 17. julija 1773 je Franc vpisal skoraj 30 strani obsegajoč popia ljubljanske kresije v topografskem, gospo- darskem, socialnem in upravnem oziru. Umri je leta 1796.'^ Najmlajši Francev brat Leo- pold je vstopil v jezuitski red in je bil po- memben matematik. Leta 1771 je napisal di- sertacijo De motu rhombi conici in še trak- tat Abhandlung von dem Druck der Gewölber auf ihre Seitenmauern. Umrl je 18. decembra 1084." Sredi 18. stol. se je še več članov rod- bine posvetilo duhovniškemu poklicu, tako dva brata Janeza Ignaca Ernst, ki je bil tudi jezuit, in Jožef, ki je napredoval do stolnega kanonika ljubljanske škofije. Leopoldov po- polbratranec Ferdinand pa je župnikoval v Kamniku, kjer je umrl 16. januarja 1785, star 57 let. Svoje imetje je zapustil župni cerkvi na Sutni. Tudi Ferdinand je bil od leta 1752 dalje član Dizmove bratovščine; v njeni kro- niki je poleg grba njegov simbol — pokrajina s hišo, pred njo pa jablana, pod katero jež nabira sadeže za zimo; geslo in izrek nad sim- bolom se glasita: »Der Vorsehende — Ven- turo tempori.«'" Sredi minulega stoletja je najzanimivejša osebnost med člani rodbine stotnik Rudolf Apfaltrer, deželan na Kranjskem, Češkem, Moravskem in v Šleziji. V oporoki naroča svojim nečakom in dedičem, naj ne zapuste svoje rodne dežele Kranjske in se čimprej nauče slovenščine.'' Apfaltrerji so bili v svaštvu z mnogimi uglednimi kranjskimi plemiškimi rodbinami kot npr. z Auerspergi, Barbi, Busethi, Dinzli, Erbergi, Galli, Hohenwarthi, Lambergi, Lich- tenberg!, Paradeiserji, Sauraui, Tauffererji, Valvasorji itd. Imeli so na Kranjskem obsežno posest. Njihova dedina sta bili gospostvi Gr- mače in Roje. Leta 1763 je Janez Ignac Ap- faltrer kupil od baronice Terezije Flachenfeld gospostvo Loko pri Zidanem mostu in je leta 1765 v oporoki vsa tri gospostva konstituiral kot majorat.'* Za krajšo ali daljšo dobo so po- samezni rodbinski člani pridobivali še druga gospostva bodisi z nakupom ali dedovanjem ali pa so jih priženili. Leta 1557 se npr. ome- njata Krištof in Blaž kot lastnika Gerbina.'* Zofija Apfaltrer je leta 1608 kupila od Ju- rija Zurlerja gospostvo Zgornji Motnik.^" Od 25 1674 do 1696 so bili Apfaltrerji gospodarji Puštala.2i Ferdinand Ernst je leta 1670 kupil od Ludvika pl. Hohenwartha Brdo pri Peči in ga preimenoval v Apfaltern.*^ Zelo je pove- čal posest Apfaltrerjev v 18. stol. sin Ferdi- nanda Ernsla Wolf Herbert, ki je kupil kar tri gospostva: leta 1704 Črni potok od Leo- polda Viljema Moscona, leta 1710 pa Cemše- nik in Crnelo od Karla Antona Raspa. Cem- šenik je njegov sin Sigmund Ferdinand pro- dal že leta 1737 Leopoldu Cahariji Rasternu; Crnelo pa je bilo prodano na dražbi leta 1762; od mlajšega isina Wolf a Herberta Karla ga je kupil Aleksander Andrioli za 23.000 fl. Najdalj je ostal v posesti Apfaltrerjev Črni potok. Leta 1764 se še omenja kot lastnik gospostva Wolfov sin Janez Siegfried in za njim njegova se- strična baronica Cecilija Apfaltrer, ki je leta 1793 gospostvo zapustila baronu Leopoldu Lichtenbergu.*' Janez Siegfried je bil tudi lastnik Kieselsteina, ki ga je leta 1765 pro- dal grofu Pavlu Alojzu Auerspergu.^* Njegovi hčeri Marija Ana in Antonija sta leta 1793 kupili od Antona Blažiča Mengeš, ki ga je Antonija leta 1803 zapustila svojemu nečaku Francu Ksaverju Eisner j u.^^ Najstarejši sin Wolfa Herberta Janez Gottfried je imel leta 1740 gospostvo Svibno. Njegova hči, zgoraj omenjena Cecilija, je gospostvo prodala leta 1762 baronu Michelangelu Zoisu.*" Hči Janeza Ignaca Frančiška je po svojem prvem možu Jožefu Bonazziju leta 1774 podedovala Kru- po, Podbrezje in Pusti gradeč.*' Njen brat generalni major Janez Nepomuk je leta 1779 od bosopetih avguštincev kupu posestvo Po- ganik, a ga je leta 1804 prodal Janezu Ples- kovicu za 14.000 fl.** Ignačev sin Alojz je leta 1804 od svoje tete Frančiške Bonazzi, drugič poročene Auersperg, podedoval Krupo, Pobrezje, Pusti gradeč in Križ s Kamnikom, od svojega strica Ernsta pa leta 1815 majo- rat Grmače s pridruženimi gospostvi Roje in Loka ter hišo v Ljubljani na Mestnem trgu št. 199. Leta 1825 je od verskega sklada ku- pil še Mekinje. Tako je združil v svojih rokah zelo obsežno posest, ki jo je s skrbnim gospo- darjenjem rešil dolgov in jo ob svoji smrti v odličnem stanju zapustil svojima nečakoma odvetniku Otonu, ki je dobil gospostvo Križ- Mekinje, in stotniku Rudolfu, ki je svojega strica nasledil v Krupi, Pobrežju in Pustem gradcu. Dokupil je še posestvi Krasinc in Mrzljake.*« Zgodovina Apfaltrerjev odseva zgodovino kranjske dežele: dinastične boje, turške vpa- de, kužno nadlogo in kot posledico vseh teh stisk še lakoto. Kaže pa tudi vojaško in uprav- no organizacijo v deželi in vse značilnosti življenja plemiškega stanu, ki je bilo pri nas prav tako kot drugod v Evropi. Kot plem- stvo v splošnem so tudi Apfaltrerji služili svo- ¦ ji deželi in vladarju v vojski in v civilni upra- vi in se udejstvovali tudi kot cerkveni dosto- janstveniki, eden od njih pa kot znanstve- nik-matematik. Njihova vloga v javnem živ- ljenju je bila torej dovolj pomembna, da za- služijo našo pozornost. ; OPOMBE Vse za ta članek uporabljeno arhivsko gradivo je v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 1. Schönleben, Genealogica, Rk I/42r, Lukan- čič, Genealogica II, Rk I/44r. — 2. Dominus Jo- annes Apfaltrer vir Nobilis ac Strenuus, erat hoc tempore et anno (1489) causarum Saecularium auditor in hoc inclito Coenobio Sitticensi seu ut hodie passim appellant, Dominus Ambaldus. Necrologia Dominorum Ambaldorum qui a Servitys in celeberrimo monasterio Sitticensi leges saecularium prophanas Sclavonico idiomate explanarunt, criminaliumque seu poenas, seu causas deciderunt, atque controversias dyudica- runt (kot prvi je naveden Joannes Apfaltrer); Puzel, Idiographia sive rerum memorabilium Monastery Sitticensis descriptio 1719, str. 89 in 615 Rk I r. — 3. Stanovski arhiv. Reg. I (v na- daljnjih citatih okrajšano SA/I) fase. 295, str. 2. —' 4. Schönlebetn, 1. c; Lukančlč, 1. c. — op. 1. — 5. Dominus Georgius Apfaltrer confirmat dona- tiones sui Patris et fratris duorum mansorum in Tehaboj antea factas in vicariatu Sanctae Crucis sue plebe Trefinensis Parochiae Sancti Viti. Puzel, 1. c V opombi 2., str. 104. — 6. SA/I f. 292c, str. 461—464; f. 293, str. 27; f. 296, str. 1479, f. 300, str. 2115. — 7. SA/I f. 305a, str. 439, 558, 904, 1191; f. 360, str. 428; f. 307, str. 658, 713, 715, 718, 801. 802; Zapuščinski inventarji (v nadaljnih citatih okrajšano ZI) II A — 24. — 8. SA/I f. 308a, str. 642, 699, 794, 1035; f. 310, str. 1871, 1873; ZI IIA — 33. — 9. SA/I f. 292e, str. 2021; f. 294, str. 400; f. 295, str. 1597, 1607, 1656; f. 295a, str. 1829—1830, 1833, 2113, 2115; f. 295b, str. 2511; f. 296, str. 1313 do 1314; f. 297, str. 389, 392, 399, 400; f. 298, str. 893, 894. — 10. SA/I f. 294, str. 400; f. 295b, str. 1511; f. 297, str. 1746, 1748; f. 297a, str. 1711. — 11. SA/I f. 306, str. 871; f. 308a, str. 73—38, 41. —12. Opis grba v baronski diplomi Apfaltrerjev v zbirki Plemiške diplome 3; upodobitve: Gr Al — DOL — fase. 79, Rokopisi I/57r (Zbirka grbov in I/lr (Dizmova kronika). Pri opisu grbov velja kot desna tista stran, ki je z vidika gledalca leva. Kvadriran pomeni razdeljen na štiri enake kva- drate. — 13. SA/I f. 209, str. 1497 ZI IVA=81; Testamenti (v nadaljnjih citatih okrajšano T) III A/42; Dizmova kronika Rk I/lr fol. 153; GrA XXII — GRMACE 27 (Posebno udejstvo- vanje) — ohranjeno arhivsko gradivo, ki je na- stalo iz prejemniškega poslovanja. — 14. SAJl t. 210, str. 115; ZI IVA-116; T III A/66 GrA XXII — GRMACE 26 (Posebno udejstvovanje). — 15. ZI IVA-130; T III Ay82. — 16. ZI IVA-101; T III A/56; Dizmova kronika Rk I/lr fol. 170. — 17. T III A/148. — 18. T III A/42; ZI IV A-81. — 19. ZI I A-3. — 20. ZI II A-33. — 21. ZI XXXV P-54, IIA-47. — 22. ZI II A-47. — 23. ZI II A-39, str. 26 37, 74; ZI III A-61, str. 19; Dež. deska 1. Zitro- nenfarbener Quatern B16; 3. Blauer Quatern A 29. — 24. Dež. deska 1. Meergrüner Quatern Al. — 25. Dež. deska 3. Blauer Quatern B8; 2. Aschfarbener Quatern G12. — 26. ZI II A-47, IIIA-76, Str. 2. — 27. Dež. deska 1. Meergrüner Quatern A 13. — 28. Dež. deska 5. Blauer Qua- tern B 24, 25. — 29. Dež deska 1. Meergrüner Quatern C 18, D 2, G 18; 1. Silberfarbener Qua-, tem A4; 1. Blauer Quatem HB; 6. Blauer Qua- tern A 27; Fase. III, Reg No 153, 176. — Za zgodovino rodbine Apfaltrer do konca 17. stol. ima precej podatkov tudi Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain 1689, knjiga VIII 723, IX 89, 106, X 283, 296, 375, 386, XI 42 130, 181, 183, 187, 189, 225, 226, 291, 321, 332, 338, 344, 424,443, 486, 534, 560, 584, 585, XIV 291, XV 348, 369. Ti podatki niso vedno zanesljivi. 27 ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA SOLE V TURNiSCU SLA VIGA PAVLIC Prva zanesljiva poročila o prekmurskem šolstvu nam podajajo zapisniki verskih vizl- tacij. Ti pisani dokumenti so ohranjeni od druge polovice 16. do konca 18. stoletja. Ni nam povsem znano, kakšno je telo šol- stvo pred reformacijo. Usitna izrcnčila pravijo, da so bile prve šole ustanovljene istočasno z ustanovitvijo prvih župnij, kar pa moramo vzeti s pridržkom. Res pa je, da je cerkveno pravo določalo (Corpus funis can. c. X. III/l), da mora vsak žuipnik imeti klerika, ki efcrbi za petje in vodi šolo. V koliki meri so to določbo pri nas izpolnjevali, ni mcgoče ugo- toviti. Vsekakor pa je na sedežu večjih žuip- nij bila šola že iz tega razloga, ker so morali skrbeti za duhovniški naraščaj. Večino kan- didatov za nižjo duhovščino so izobraževali doma, ker je le redkim bilo mogoče šolanje v višjih šolah. Za kraje v Prekmurju, ki so bili ipod ogrsko vlado, je zmano, da je že kralj Stefan zapovedal, da mora vsakih deset občin zgraditi cerkev in šolo in ustanoviti župnijo. Dolnje Prekmurje pa je politično in cerkveno spadalo pod Hrvatsko ves srednji vek, cer- kveno oelo do ustanovitve szombatheljske škofije leta 1777. Zato zasledimo v najstarej- ših spisih in prekmurskih župnijah tudi za- pisnike o šolah dn učiteljstvu. Doba reformacije je močno zajela Prek- murje ravno na področju išol. Tako je leta 1625 kardinal Peter Pazman, ostrogonsfci nad- vladika, poročal papežu Urbanu VIII., da v vsem ogrskem kraljestvu tostran Donave ni nobene katoliške šole (Premrou v CZN 1922, stran 68). Iz druge polovice 17. stoletja pa so ohranjena poročila o prekmurskih šolah, kar dokazuje zbirka pesmi, nastala med leti 1649 do 1710, kjer je cpomba, da je pesmarica slu- žila pevovodjem v cerkvi in v šoli. (Fr. Ko- vačič. Slovenska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana, str. 300.) Na teh šolah so duhovniki prvotno pouče- vali verO'Uk, pisanje, čitanje io nekoliko ra- čunanje. Ker pa so boli zaradi naraščanja števila vernikov prezeposleni, so pričeli po- učevati organisti, razen verooika. Opravljali so dvojno službo, zato so imeli tuidi dvojno ime: ludimaglster (ludere — igrati, magister — učitelj). Vsak cerkven učitelj je imel v šolskem po- slopju presto stanovanje. Kot učitelj je dobi- val od staršev svojih učencev šolnino in plačo v naturalijah. Kot organist pa je imel zmsko bero in štobiino. Sole so ibile izključeno cer- kvene ustanove do najnovejšega časa. Cerkev jih je ustanavljala, (imela oblast potrjevati izvoljene učitelje, predpisovati učno tvarino. voditi vso nadzorno oblast, vršiti disaplinsiko sodstTvo in potrjevati sklepe šolskih stolcev, ki so opravljali šolsiko imovino, razpisovati šolske doklade, skrbeti za, vse potrebe šol in pouka ter voliti učitelje. V prvem uradnem statistiöniem popisu za šole na slovenskem ozemlju iz leta 1865 (De- tal-Conscr'ption der Volksschulen in den im Reichsrathe vertretenen Königsreich und Ländern), ki je izšel leta 1870, ni zajeto Prek- murje. V podatkih iz literature (Slovenski učitelj, 1873, št. 9) beremo, da sd imeli Slo- venci v Prekmurju okoli leta 1870 27 csnov- nih šol. Katoliške šole so bile v Gornji Len- davi, Nedelji, Cankovi, Martijancih, Soboti, Pertoči, Pečarovcih, Tišiini, Sv. Juriju, Sv. Benediku, Dolnjem Siniku, Gornjem Siniku, Dolencih, Stefancvdh, Bogojni, Turnišču, Beltincih, Crensovcih, Adrijancih, Ižakovcih, Bistrici, Gomilid in Poljani. Prot^estantske šole pa so bile v Pučincih, Budcncih, Križev- cih in Petrovcih. Od leta 1868, ko je izšel šokki zakon, je državni šolski nadzornik ob pregledu šol ugo- tovil, ali so učitelji predelali z učenci predpi- sano snov in so o tem poročali škofiji in mi- mistrstvu za uk in bogočastje. Vse te pravice je imela cerkev do leta 1919, ko so Prekmur- je priključili Jugoslaviji. V jugoslovanskem Prekmurju je bilo tedaj 93 šol in sicer 53 verskih (39 rimskokatoiiškiih,, 13 evangelijskih in ena izraelitska), 32 državnih in 8 občin- skih. V Prekmurju je ta posebnost, da je imela skoraj vsaka občina svoje malo poko- pališče in več občin tudi srvojo šolo, čeprav občine ni^so bile daleč narazen. Prosvetni poverjenik v deželni vladi, pred- stavnik katoliške Slovenske ljudske stranke, je kar samovoljno nastavljal učitelje na cer- kvene šole, določal učno snov, predpisoval učne knjige in izvajal vso nadzorno in disci- plinsko oblast. Scils-kim .sitolcem z župnikom kot predstavnikom je pustil, da so sestavljali predračune in skrbeli za kritje šolskih potreb. Končno je zakon o ljudskih šolah z dne 5. de- cembra 1929 vse ljudske šole podržavil in s tem je hil konec cerkvenih šol. V takih razmerah v Prekmurju je nastajala in se razvijala poleg drugih prekmiu^skih šol tudi šola v T u r n i š č u. Se odprto je vpraša- nje, kdaj je bila ustanovljena. Po podatkih iz šolske kronike je razvidno, da je bila ustanov- ljena č.stočasno s tumiško faro v letu 1303, kar pa moramo vzeti s pridržkom. To šolo so imeli za vzgojo klerikov, ki so jih ipriprav- Ijali za duhovniške kandidate. Tumišče je bilo v tej dobi kulturno središče in, kakor 28 navajajo stari zapisniki, prijetno zatočišče patroffiov grofov Bajifyjev. Prvotna šola je stala na mestu, kjer sedaj stoji zgradba posestnika Stefana Horvata na št. 14 a, tj. v neposredni bližini farne cerkve. V cerkvi je na sliM sv. Donata votivni napis iz leta 1763, ki prikazuje farno cerkev, žup- nišče in tudi šolsko stavbo, ki je bila lesena in s slamo krita. Kanonične vizitacije iz tistih dob potrjujejo obstoj šole. Prva uradna po- ročila zasledimo v vizitacijskem zapisniku z dne 31. marca 1669, kjer je zapisano, da je bil v Turnišču učitelj Matija Goričan, pred njim pa neki Baje, o katerem pravi zapisnik, da je bil dober človek, a pomanjkljivo izobra- žen in zato ni imel učencev. Nadalje omenja Oltarna (leva stranska) slika sv. Donata v Turnišču z upodobitvijo »scimprane« in s slamo krite šole v podnožju — Slovenski šolski muzej v Ljubljani 29 zapisnik še bero, ki so jo »krivover&ke dru- žine« plačevale učitelju. Sledi vizitacijski za- pisnik z dne 20. maja 1688, kjer je zapisano: "¦Učitelj in orglavec (ludimagiister) je Agec, ki ima hišo in šolo poleg župcnikovega trav- nika. Nekatere vasi mu dajejo zrnsko zbirco in raiboto.« To kaže, da je šola že od začetka stala na mestu, kjer še sedaj stoji. (Fr. Ko- vačič, CZN, XXI.) Župnijska kronlika navaja, da je leta 1683 pisal matične knjige Stefan Slavic, učitelj in orglavec v Turnišču. 13. februarja leta 1720 je Franc Horvat, župnik v Tuimišču, bil boter otroku učitelja in orglaivca Franca Tolanyja. Dne 2. avgiusta 1762 je v Tumiiišču umrl Ste- fan Stefanec, organist in učitelj, star 33 ali 34 let. Leta 1732 je kirstno in poiročno knjigo pisal Mihael Sčapy, učitelj in organiist. Viizitaoijski za,piisnik z 'dne 14. 'maja 1778 pravi, da je bü na šoli v Turnišču učitelj Andrej Hozjan, doma iz Trnja, ki je tu že 10 let v službi. Imel je pomožnega učitelja Stefana Turnerja iz Brezovice. Do kdaj je bU v službi, viri ne povedo, verjetno do leta 1806, kajti tega leta je umrl in tedaj zapisnik že omenja učitelja Jožefa Nemethyja, 'ki je bil doma iz Vinice na Hrvatskem. Njegovi po- tomci so poučevali na sodi vse do leta 1919. Rodbina Nemethy (Nemeti) je nad sto let delovala v šolski slružbi v Turnišču, ki se je pomadžarila in je pustila sledove svojega dela na več rodovih tukajšnjega prebivalstva. Jo- žef Nemethy je učil do leta 1848, sledil mu je sin Aleš Nemethy, ki je nastopil učiteljsko službo star 19 let. Učiteljišče je končal v Ve- liki Kaniži. Istočasno je do leta 1869 oprav- ljal tudi službo notarja. Sam ni poučeval, ampak je imel najete ,pomažne učitelje: Fran- ca Cižka, pozneje učitelja in organista v Bo- go jini, Nikolaja Ficka, pozmeje učitelja in or- ganista v Cankovi, Ignacija Slabiča, pozneje učitelja v Murski Soboti, Blaža Zelka, pozneje Opuščena l.iudska šola v Turnišču (zahodna etran), zgrajena med leti 1830—«1848 — Slovenski šolskt muzej v Ljubljani Stavba, zgrajena leta 1878, prezldana 1939 — Slovenski šolski muzej v Ljubljani učitelja pri Sv. Juriju, Janeza Cigana in Fer- dinanda Hartmana (Hunjaidy), ki sta bila po- zneje učitelja v Gederovcih. Leta 1884 je umrl Aleš Nemethy, naisledil ga je Janez Nemethy, nečak umrlega. Na tumiiški šoli so še do leta 1895 poučevali Matilda Perce, žena upravi- telja Janeza Nemethyja, Pavel Török, Alojzij Rac in Franc Mészaros. Turnišrki otroci so prvotno obiskovali šolo tam, kjer stoji še danes (pirvotna stavba), tj. V neposredni bližini farne cerkve. Solo so obiskovali otroci iz okohša sedanjiih šol: Tur- nišče. Lipa, Gomilica, Nedeljica, Mala Polana in Vehika Polana. Vseh šolarjev je bilo leta 1778 okoli 50. Nekateri učenci so bih stari tudi 20 let. Pouk ni bil Obvezen, pač pa je bil zelo drag, ker je bila šolnina visoka v de- narju in naturalijah. V letih 1830 do 1848 je bilo postavljeno novo so'lskoi poslopje, ki je imelo le eno uaikiioo'. Zaradi povečanega šte- vila učencev so si pomagali z najemanjem prostorov v sosednih hišah, da so lahko im-eli pouk do leta 1875. Tedaj so se od tukajšnje šole odcepile Lipa, Gomilica in Polana. Tesna tumiiška šola in obvezen šolski pouk iz leta 1876 je zahteval novo stavbo, ki so jo zgradili leta 1878. Toda žal tudi ta staivba je imela le eno učilnico, razširili so jo šele leta 1883, če- prav je imela že leta 1882 pet razredov. Leta 1884 je bila urejena tretja učilnica in nato še četrta. Po seznamu občin po političnih okrajih z navedbo raznovrstnih podatkov iz leta 1927 je bil v pohtičnem okraju Dolnja Lendava kraj Tumišče imenovan tudi Tor- nisce, Tumisa in po madžarsko Bantomya. Po ljudskem štetju iz leta 1910 je bilo v kra- ju 1228 prebivalcev. Delovala je 6-razredna rimskokatoliška ljudska šola. Šoloobveznih je bilo 276 otrok, obiskovalo pa je pouk 273 učencev. Leta 1939 so morali zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok stavbo po- večati in urediti učilnico tako, da je imela 30 Osnovna šola v Turnišču, stavba zgrajena leta 1961 — Slovenski šolski muzej v Ljubljani tega leta tumišika soda sedem oddelkov in osem razredov. Učne knjige in učni jezik so bili do leta 1870 .siovensiki. Po tem letu je prevladovala madžarščina vse do konca prve svetovne voj- ne. Do leta 1918 je skrbela za šolo rimskoka- toliška verska občima Timiišče, nato pa uprav- na oibčina Tumišče in banovina. Leita 1941, po kapittilaciji Jugoslavije, je Tumišče po- novno prešlo v madžarske roke, kjer so bili učitelji Madžari, ki so takoj uvedli v šolo madžarski učni jezik. Leta 1945, tik pred osvoboditvijo, so se v šolsko poslopje naselili nemški vojaki, ki so šolo ob odhodu zažgali. Po osvoboditvi so imeli prvotno pouk v stari občinski gostilni, ki je imela le dva tesna prostora. Po odhodu onemoglih starčkov v Rakičan, so imeli pouk v stavbi (staro župni- šče), ki je imela tri učilnice. Tako je bil pouk s približno 500 učend razdeljen med dve stav- bi, ki sta bui približno 1 km narazen. Zelo je primanjkovalo tudi učnega kadra. Leta 1960 se je izpolnila petnajstletna težnja vaščanov po gradnji nove šole. Nova stavba stoji v sredi- šču Tumišča. Ima dve nadstropji in dvanajst učUnic ter ves riov šolski inventar. S poukom- v novem poslopju so pričeli v šolskem letu 1961/62. S tem je bil rešen dolgoletni problem šolskih prostorov, ki so osnova za dober pouk. Ko poteka 300 let šole v Turnišču od prvih uradnih poročil, ki imajo v vizitacij- skem zapisniku z dne 31. marca 1669 zapisano ime učitelja, ima Tumišče popolno osemraz- redno osnovno šolo Stefana Kovača. Po urad- nih statističnih podatkih v šolskem letu 1968/ 69 je bilo na zavodu 18 oddelkov in 521 učen- cev. OPOMBE Protokoli vizitacij, ki jih hrani nadškofijski arhiv v Zagrebu, so vezani in imajo naslednje signature za leta: 1. 1650—1669 Protokoli Br. 3/III. Sv. III. Acta visitationum canonicarum Tomus XII. — 2. 1688 —1693 Archidiaconatus Bexin. Br. 70/1. — 3. 1698 Archidiaconatus Bexin. Br. 71i/ll. — 4. 1699— 1703 Archidiaconatus Bexin. Br. 72/III. — 5. 1716 —1720 Archidiaconatus Bexin. Br. 73/IV. — 6. 1738 Archidiiaoonatus Bexin. Br. 74i/V. — 7. 1747 —h1756 Archidiaconatus Bexin. Br. 75/VI. — 8. 1760 Archiidiaoonatus Bexin. Br. 76/VII. — 9. 1760 Comscriptiones Parochiarum cjs, transque Muranarum in Arhivi Diaconatu Bexin ac Co- mitatu Sialadiensi situatarum 1760. Sv. VIII, Br. 77yVlII. — 10. 1768 Archidiaconatus Bexin. Br. 78/IX. — 11. 1771 Comscriptiones Paroch. Arch. Bexin. Br. 79/X. — 12. 1774 Conscriptiones Pa- roch. Arch. Bexin. Br. SQ/XI. — 13. 1779—1784 Archidiaconatus Bexin. Br. 81/XII. — Izpiski o šolah in učiteljih, ki so navedeni v zapdsnikih pod kraji: Bogojina, Dobrovnik, Tumišče, Dol- nja Lendava, in pod Ludimaglster et Campana- tore (učitelj in zvonar). 1. Izvlečki iz župnijske kronike župnije Tur- nišče. — 2. Izvleček iz kronike šole v Tumitšču. — 3. Izvleček šolske kronike v Slovenskem šol- skem muzeju. — 4. Fr. Kovačič, Slovenska Šta- jerska in Pneikmurje, Ljubljana 1926, 300. — 5. Fr. Kovačič, Gradivo za prekmursko zgodovino, CZN, 1926, 113. — 6. Slovenski učitelj, 1873, št. 9. — 7. M. Slavic, Prekmurje, Ljubljana 1921. — 8. Svet ob Muri, Letnik \ Fr. Gumllar, Prek- mursko šolstvo skozi stoletja^ stran 156. — 9. VI. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I., Ljubljana 1963, 34. — 10. Fr. Ostanek, Pomen šolskih kronik za zgodovino šoilstva, Kronika, 1953, 180. — 11. Krajevni le- ksikon Dravske banovine Ljubljana 1937, 306. — 12. Statistični pregled šolstva in prosvete v drav- ski banovini, Ljubljana 1941. — la Seznam osnovnih in srednjih ter višjih in visokih šol na začetku šol. leta 1968/69, Ljubljana, marec 1969 (Zavod SR Slovenije za statistiko). 31 SIMON OGRIN — CERKVENI SLIKAR RAFAEL OGRIN 1. OGRINOV ROD V urbarjih, v katerih so graščaki imeli po- pisane svoje podložnike in njih dajatve, ter v maitičnih knjigah vrhniške fare se poja- vijo Ogrini, ali kakor so tedaj pisali, Vogrini, okrog leta 1670, in sicer najprej v Vehki in Mali Ligojni. Moj oče je trdil, da izhaja nje- gov rod iz Male Ligojne. Primož Ogrin, oče- tov praded, je bil podložen graščini Bokalce. Po podložništvu bi se dalo sklepati, da je bil njegov rojstni dom v Mali Ligojni št. 5, ker so bili tedaj edino tu Vogrini, podložni tej graščini. Primož se je kot mlajši sin izselil v Veliko Ligojno, kjer je gostoval na hišni št. 18. Tu se je kot vdovec 14. julija 1766 poro- čil z Marijo Urh, ki mu je 13. januarja 1780 rodila sina Boštjana. Hiša št. 18 je bila tedaj last Valentina Biz- jaka, ki se je priženil k hiši in se poročil z domačo hčerjo Uršo Novak. Ko je Valentin Bizjak leta 1787 umrl, se je vdova 1788 vno- vič poročila z Matevžem Dolgonjivcem in po njegovi smrti 1792 še tretjič z Boštjanom Cankarjem, pradedom Ivana Cankarja. Primož Vogrin je umrl 11. marca 1782, star menda 70 let. Sin Boštjan se je izučil za ko- vača. Dne 4. aprila 1804 je Boštjan Cankar prodal Boštjanu Vogrinu za kovačijo prime- ren prostor, »Vrtec« imenovan, za 25 fl. dež. Simon Ogrin ob 70-letnicl veljave. Tu je Boštjan Vogrin sezidal hišo s kovačijo, ki je dobila št. 32. Se prej pa se je Boštjan 23. maja 1803 ože- nil. Nevesta je bila najdenka iz tržaške naj- denišnice. Barbara, ki jo je vzgojil Jakob Umek, po domače Cuk iz Male Ligojne št. 7. Ob poroki je bUa stara 24 let. Stanovala sta v Merlakovi bajti v Veliki Ligojni št. 10, kjer se je 13. februarja 1804 rodil njun prvi sin Matija; Boštjan se je nato preselil v svojo novo kovačijo. Tu se je rodil 4. oktobra 1805 drugi sin Luka, 19 dni nato, 23. oktobra, je Boštjan umrl za vročično boleznijo. Vdova Barbara se je 19. marca 1811 vnovič poročila in se preselila na Staro Vrhniko št. 55. Prvo- rojenec Matija se je izučil kovaštva in je ob polnoletnosti prevzel očetovo kovačijo v Veli- ki Ligojni. Drugi sin Luka, slikarjev oče, pa se je izučil za krojača in se poročil 25. junija 1832 z Marijo Skubelj na Stari Vrhniki št. 23. Leta 1756, ko so po nalogu cesarice Marije Terezije popisali vsa posestva, je imel Andrej Kenk na Stari Vrhniki št. 23 poleg bajte še majhen vrt, eno njivo in majhen gozd. Bil je podložnik logaškega gospostva in je veljal za tretjinarja. Pri hiši se pravi še danes »pri Andrejčkovcu«. Njegova hči Urška se je pr- vič poročila z Jakobom Deželo, po njegovi smrti pa 21. julija 1776 vnovič z Matevžem Skubljem, sinom bajtarja iz Podlipe št. 10. Dne 23. oktobra 1780 se mu je rodil sin Simon. Ta se je 7. februarja 1803 poročil z Magdaleno Prošnik, rojeno 13. julija 1772 v Pcdlipi št. 18. Simcn je bil mežnar pri po- družnici sv. Lenarta na Stari Vrhniki. Dne 21. januarja 1811 se je rodila Simonu in Magdaleni hči Marija. V mladosti je doži- vela huda povojna leta, zlasti lakoto leta 1817. Rada je pripovedovala, kako jo je mati po- slala po lonec kislega zelja, pa ga je na poti domov vsega pojedla. Marija se je 25. junija 1832 poročila z Luko Ogrinom, kateremu je Simon Skubelj prodal ob tej prUožnosti svojo posest. Simon Skubelj je umrl 3. januarja 1823, njegova žena Magdalena pa šele 27. marca 1838. Luka in Marija Ogrin sta imela šest otrok, od katerih pa so odrasli le trije: Luka, Gašper, pozneje zidarski mojster, in Simon, ki se je rodil 6. oktobra 1851. 2. PODOBARSKI VAJENEC ; Oče Luka Ogrin je umrl že 24. decembra \ 1858. Najmlajši sin Simon je bil že zgodaj i vključen v kmečko delo. Za šolo je bilo malo časa. Kot večina vaških fantov je obiskoval ljudsko šolo na Vrhniki le ob dnevih, ko je bil verouk. Zato je bila njegova osnovna izo- 32 brazba zelo pičla. Basel je živino na vznožju Kurena in se zabaval z rezljanjem majhnih kipcev. Navdušili pa so ga zlati svetniki v domači cerkvi in želel je, da bi tudi on znal take kipe izdelovati. Pa še eno željo je imel. Sosedov Peter, ki je kot vojak služboval v Italiji, mu je pripovedoval o lepotah laške dežele, zlasti o Benetkah in je tako mlademu fantu vcepil hrepenenje po južnih krajih. Se nekaj je napravilo na malega Simona mo- čan vtis. Ko je bil star štiri leta, ga je mati vzela s seboj v Ljubljano. Tam sta obiskala tudi frančiškansko cerkev, ki jo je prav ta- krat slikal Matevž Languis. Leta 1867 pa sta slikala prezbiterij farne cerkve sv. Pavla na Vrhniki slikarja Janez Wolf in J. Borow,sky, prvi figuralno, drugi ornamentalno. Tudi cer- kvena slikarija ga je mikala, a zmagali so zlati svetniki. Jeseni 1867 ga je peljala mati v Ljubljano in dala v uk podobarju Avguštinu Götzlu v Rožni ulici št. 21. Avguštin Götzl je bil potomec kranjske rodbine Götzlov, ki so bili podobarji in po- zlatarji, nekateri tudi slikarji v Kranju. Av- guštin, rojen 15. januarja 1843, je ustanovil ljubljansko vejo podobarjev. Leta 1863 je kupil v Rožni ulici hišo št. 21, ki je bila med letom 1740 in 1766 last slikarja Franca Jelovška. Kot vajenec je stanoval Si- mon pri svojem mojstru. Leta 1856 se je na ljubljanski realki odprla večerna in nedeljska šola za obrtnike. Mnogo vajencev pa ni imelo zadostne osnovne izo- brazbe. Za te je mestna občina ustanovila pripravljalni tečaj, kjer so jih učitelji osnov- ne šole pri sv. Jakobu poučevali v toranju, pisanju in račiuistvu. Tako je tudi Simon Ogrin obiskoval od 1. sept. 1867 do 30. oktobra 1870 nedeljsko šolo pri sv. Jakobu, ki jo je vodil Andrej Praprot- nik (1827 — 1895). Poleg nedeljske šole je od 12. oktobra 1868 do 6. novembra 1870 obisko- val še nedeljsko obrtno šolo, kjer so se va- jenci vadili v prostoročnem risanju od 8. do 10. ure dopoldne. Pouk je bil v risalnici real^ ke, ki je bUa v 1. nadstropju starega liceja na Vodnikovem trgu. Risalnica je bila obr- njena z okni na nekdanji Šolski drevored ob Ljubljanici. Risalne mize so bile še iz dobe slikarja Herrleina (1739—1817), ki je bil prvi učitelj risanja na državni risarski šoli, ustanovljeni 1778'. leta. V šolskem letu 1868/69 je učil risanje prof. Frölich, naslednje leto pa prof. Globočnik, (1825—1891). O prof. Gtabočniku piše slikar Ferdo Vesel v svojih Spominih, da ni znal poučevati. Med vajensko dobo je Simon Ogrin zopet videl sUkarja Wolfa kar dvakrat pri delu: 1868 je Wolf naslikal na zakristijski steni cerkve sv. Jakoba sončno uro s Kristusom, ki prihaja k zadnji sodbi, naslednje leto pa je Wolf naslikal na isti cerkvi oltarno kuliso za glavnim oltarjem. TrUetoa učna pogodba je potekla jeseni 1870. Na podlagi potrdila Avguština Gotzla. da se je Simon Ogrin v treh letih popolnoma izučil v svoji stroki, nadalje na podlagi spri- čeval, da je nedeljsko šolo dovršil s prav do- brim uspehom in da je v prostoročnem risa- nju odhčno napredoval, mu je pomočniška komisija 12. novembra 1870 priznala, da je kot podobar in pozlatar popolnoma izučen. Učno pismo so podpisali Avguštin in Leopold Götzl ter akad. kipar Franc Zaje. Ker je imel Avguštin Götal tedaj v delu ve- ¦ liki oltar za Dobmice, je ostal Simon Ogrin še nekaj časa pri mojstru, nato pa se je vrnil na Vrhniko kjer je v cerkvi sv. Trojice pre- novil oltar sv. Antona, izdelal Kristusov kip na vrhu oltarja in razpelo nad vhodom zu- naj cerkve. Kakor je bilo tedaj običajno, je odšel nato na Dunaj, kjer je stopil v službo pri nekem dunajskem podobarju kot pomoraik. Ob pro- stem času si je ogledoval mesto in umetniške zbirke. Največji vtis so napravili nanj Fem- komov sv. Jurij, Donner j ev baročni vodnjak in Canovin nagrobni spomenik nadvojvodi- nje Marije Kristine v avguštinski cerkvi. Ob teh umetninah je spoznal, kako malenkostno je še njegovo znanje in kako nedosegljiva je umetnost, ki jo je tu občudoval. Na pomlad 1872 je odšel z Dunaja v domo^ vino. Spotoma isii je ogledal Graidec in obiskal Vrhničana Ignacija Alojzija Jelovška, ki je tam študiral medicino. Doma je še prenovil glavni oltar na Kurenu, nato pa se je dokonč- no odločil za cerkveno slikarstvo. 3. PRI SLIKARJU WOLFU Simon Ogrin je odšel v Ljubljano in poiskal slikarja Janeza Wolfa. Našel ga je pri stol- nici, kjer je sHkal na zunanji severni steni Jezusov krst v Jordanu. Tu se mu je ponudil za slikarskega učenca. Ogrin si ipač ni mogel izbrati boljšega uči- telja. Wolf je bil odličen sUkar, zelo izobra- žen in rojen učitelj. Svoje učence ni poučeval samo v risanju in slikanju tako z oljnatimi kakor tudi z apnenimi barvami na moker omet, marveč jih je tudi poučeval vse druge slikarju potrebne predmete zlasti perspektivo,, ki jo je izredno dobro obvladal. Pripovedoval jim je o slavnih slikarjih in njih umetninah. Pri njem je Ogrin spoznal nemške romantike kot Overbecka, Schnorra in Führicha ter jih je zaradi njihove prisrčnosti vzljubil za vse živ- ljenje. Kot Wolfu so pozneje tudi njemu ve- ljali italijanski renesančni umetniki za višek umetnosti, nadvse pa je občudoval Rafaela. Poleg tega je mojster stobel tudi zia splošno izobrazbo svojih učencev. Navajal jih je, da 33 so brali klasike, tako nemške kakor tudi dru- ge svetovne pisatelje, zanemarjal pa ni Prešerna in Gregorčiča. V knjižnici mojega očeta so bile poleg Prešerna in Gregorčiča Schiller]eve pesmi in drame, Goethejev Faust in nekaj Shakespearovih dram. Ogrin se je mojstra še v visoki starosti hvaležno spominjal. V svojih spominih je za- pisal, da zna malokateri oče tako dobro vzga- jati svoje otroke, kot je mojster Wolf vzga- jal svoje učence. Prvo Wolf ovo naročilo novemu učencu je bilo, da naj si nabavi skicirko in naj jo nosi vedno s seboj. Opazuje naj ljudi in riše, ka- ko stojijo, hodijo in govorijo. Sprva je risal po modelih in kopiral risbe, nato pa je slikal Ornamente in cvetlice. Poleg tega je moral treti oljnate barve in pospravljati atelje. Ogrin je hitro napredoval in kmalu poma- gal Wolfu pri delu. Wolf je tedaj stanoval na Gosposvetski cesti. Hiše danes ni več. Na njenem mestu stoji sedaj semenarna. Tu je dobil tudi Ogrin stanovanje. Atelje pa je imel Wolf na današnji Titovi cesti na severni strani prvega nadstropja v t.i. Medjatovi hiši. Nasproti Medjatove hiše je stala tedaj bol- nišnica (nekdaj cerkev in samostan bosih av- guštincev). Tu je bil tudi anatomski muzej. Tja je Wolf pošiljal Ogrina risat človeško okostje. Tedanji ravnatelj dr. Valenta mu je bil zelo naklonjen. Ko je videl, da dobro riše, mu je dal risati spačke. Te risbe je nato dr. Valenta razpošiljal znanstvenim inštitutom. Kot plačilo je dobil Ogrin Potočnikove risbe, ki jih je pozneje izročil Narodni galeriji. V šolskem letu 1874'75 so se na Ogrinovem stanovanju shajali šestošold, ki jih je zbral Edvard Volčič (rojen 1858 v Senožečah in umrl kot sodni svetnik v Novem mestu 1911). Z Ogrinom sta se poznala že na Vrhniki, kjer je bil Volčičev oče Jurij sodni pristav. Ses- tankov so se udeleževali med drugimi Luka Fintar, pozneje skriptor licealne knjižnice, Henrik Tuma, Fran Zbašnik, Fran Leveč in še drugi. Razpravljali so o slovenski in tuji literaturi in urejali svoj ust »Lipa«. Glavo za list je narisal Ogrin. Leta 1847 je obiskal Wolf a slikar Feuerbach. Za njegov obisk sta mojster in Ogrin skupaj poribala atelje. To leto je naslikal Wolf za Sv. Jurija blizu Celja oltarno sliko sv. Jurija. Mojster je imel navado, da je raztrgal vsak osnutek, potem ko je bila sUka gotova. Tako je raztrgal tudi osnutek za sliko sv. Jurija. Ogrin je pri pospravljanju ateljeja našel raztrgane kosce osnutka in jih nalepil na karton. Tako je rešil enega izmed redkih ohranjenih Wolfovih osnutkov. Osnutek je sedaj v Narodni galeriji. Slednjič je prišel čas, ko se je Ogrinu stara želja, videti Benetke in Italijo, lahko izpol- nila. Sklenil je, da odide jeseni 1875 na aka-. demijo lepih umetnosti v Benetke in tam na- daljuje študije. Mojster Wolf ga je na Be- netke temeljito pripravljal. Popisal mu je mesto, življenje in običaje, našteval umetni- ne, ki si jih mora ogledati, in naročil, naj po- gosto obiskuje gledališče. Pri Wolfu je ostal do 15. avgusta 1875. Zad- nje delo, pri katerem je Wolfu še pomagal, je bila freska Marijino varstvo na zunanji steni florijanske cerkve v Ljubljani. 4. v BENETKAH Pred odhodom v Benetke je Ogrin še obis- kal mojstra Wolf a, ki je tedaj slikal cerkev v Trbovljah. Na poti v Benetke se je ustavil v Trstu in si ogledal mesto in Miramar. V Benetkah ga je na kolodvoru čakal Janez Su- bic, ki mu je razkazal mesto in mu preskrbel stanovanje v bližini svojega stanovanja. Ker se je šola začela šele novembra, je čas porabil za kopiranje slik v akademijski galeriji. Akademija lepih umetnosti je bila ustanov- ljena 1807. Svoj sedež je imela v nekdanjem samostanu S. Maria della Carita. Z njo je bila zvezana shkarska galerija, ki je obsega- la večinoma umetniška dela iz leta 1798 raz- puščenih samostanov. Ko se je pričela šola, ga je prof. Molmenti (1819 — 1894) po prvih risbah premestil v slikarski oddelek. Tu je risal in slikal glave in akte po naravi, študiral anatomijo in do- bival tedensko kompozicijske naloge, od ka- terih so nekatere še ohranjene, npr. Rafael slika Madono della Sedia. Z Wolfom sla si pridno dopisovala. Dne 16. novembra mu je Wolf sporočil, da mu je de- želni odbor podelil podporo za leto 1876. Ker mu je Ogrin pisal, da je napravil kompozicijo »Ugolino«, ga Wolf sprašuje, če je bral 33. spev Dantejevega Pekla, ki pripoveduje o usodi grofa Ugolina in njegovih. Maja 1876 mu piše, da ga veseli, ker riše akt za premijo in mu svetuje, da naj tisti del telesa, ki ga prejšnji dan nariše, naslednji dan pri anato- miji temeljito prouči in narobe. Tako ga je mojster še v pismih poučeval in skrbel za njegov napredek. Junija 1876 pa ga je pova- bil, naj mu pride med počitnicami pomagat v Vipavo, kjer bosta slikala v farni cerkvi sv. Stefana. Ob koncu prvega leta je dobil dve pohvali (accesso) in sicer prvo za risanje akta v veli- kem obsegu, drugo pa za slikanje glav in ak- tov po naravi z oljnatimi barvami. Dne 6. avgusta 1876 je bil že pri Wolfu v Vipavi. Na stanovanju in hrani sta bila v župnišču. Dekan in župnik je bil tedaj Jurij Grabrijan (1800 — 1882). Bil je Prešernov in Slomškov sošolec. Z Wolfom sta najprej osna- žila stare slike, nato je poshkal Ogrin kajpe na stranskih stenah, Wolf pa je slikal sv.. 34 Štefana v nebeški slavi na zadnji strani za glavnim oltarjem. Vipavsko cerkev, ki je bi- la prvotno gotska, so sredi 18. stoletja pove- čali, prezbiterij pa je ostal stari. Zato se zad- nja stena za glavnim oltarjem končuje s tremi stranicami osmerokotnika. Kako naj se na,- slika na tako lomi j eno steno sUka, da bo ta- ka, kakor da je naslikana na ravno steno, je Wolf originalno rešil. Na velikem okviru je napravil iz vr- vic veliko risarsko mrežo in jo pooioči z močno svetlobo projiciral na lomljeno steno. V to mrežo, ki ni bila zaradi lomljene stene več kvadratična, je narisal sliko po osnutku s pomanjšano kvadratično mrežo. Da je dobil močno svetlobo, je zvezal mnogo sveč v snop in tega postavil v okvirjeno mrežo, na mesto, od koder je hotel, da se vidi slika nelomljena. Za to sHko je Ogrin napravil študijo. Na- slikal je kaplana Vidergarja, sedečega v dia- konski obleki na oltarni menzi, kot sv. Ste- fana. Po tej študiji, ki je ohranjena, je Wolf nato izdelal sliko. Ogrin sam pa je naslikal angele, ki nosijo oblak pod sv. Štefanom. Za dva angela je Ogrin portretiral dve Deklevo»- vi dekleti. Dne 6. novembra je odšel Ogrin zopet v Benetke in pridno nadaljeval študije. Za sklep drugega šolskega leta je büa razpisana na- grada 300 srebrnih Hr za najboljšo kompo- zicijo. Ogrin si je izbral umor vojvoda Ga- leazza Marije Sforza v cerkvi sv. Štefana v Milanu 1476. V svojih spominih je Ogrin po^ moitoma zapisal imior Galeazza Visoontija (v milanskem Domu). Za kompozicijo je napra- vil več študij, porabil portrete svojih pro- fesiorjev, součencev in sošioilke Detkeu z Nizo- zemskega. Umorjenega vojvoda drži Ogrinov hišni gospodar, nekdaj znani tenorist. Tudi sam sebe je uvrstil med navzoče. Za karton je dobil pirvo nagrado, zaradi za- visti domačinov pa je denarno nagrado odklo- nil »za revne domače akademike«. Zase je obdržal le diplomo. Zato ga je pohvalil bene- ški časopis L'Adriatico z dne 26. 7. 1877 in ga imenoval »plemenitega umetnika«. Takole nekako je pisal list: »Sredi nemških gora je živela družina pastirjev, ki je imielia sina; ka- kor italijanski slikar Giotto je že kot deček kazal veliko nagnjenje za umetnost. Ko je pa- sel čredo, je sanjal o Italiji in zbiral prihran- ke, da bo lahko prekoračil Alpe in prišel študirat v Benetke. Ta deček je sedaj študent na tukajšnji shkarski akademiji in je dobE prvo nagrado za kompozicijo-. 300 Ur v sreb- ru pa gospod Ogrin, tako se piše, ni hotel kot tujec sprejeti in jih darovati italijanskim sošolcem. Plemenito srce pravega umetnika«. Tako je Ogrin končal beneško akademijo. Doma je obiskal Janeza Subica, ki je slikal v Horjulu. Dne 19. avgusta 1877 pa je ML zopet pri Wolfu v Vipavi. Ta mu je izročil v delo tri slike na evangel j ski strani cerkve. Vse tri so iz življenja sv. Štefana: njegov sprejem za diakona, sv. Štefan deli miloščino in nje- gova posvetitev za diakona. Na slikah, ki jih je Ogrin naslikal po Wolfovih osnutkih, je skoraj vsaka glava portret. Na prvi vabi kaplan Vidergar sv. Štefana v diakonat, na drugi sliki deli grof Lanthieri revežem kruh, na tretji je naslikal dekana Grabrijana kot sv. Petra (skica je v Narodni galeriji), poleg njega stoji beneficiai Hiti. Kot Štefan je na- shkan Ivo Prost, pozneje nadučitelj in pisa- telj, za vipavskim mežnarjem pa je naslikal Wolfa samega. Vse tri slike je končal v petih tednih. Delo v vipavski cerkvi pa je bilo kon- čano konec novembra 1877. Ogrin se je odločil, da dopolni svoje znanje še na dunajski akademiji. Wolf mu je janu- arja 1878 napisal priporočilno pismo na Voj- teha Hynaisa, kjer ga je prosil, naj Ogrinu, ki je dovršil beneško akademijo, pomaga na Dunaju z dobrimi nasveti. 5. NA DUNAJU Na Dunaju je Ogrina na kolodvoru priča- koval stari prijatelj, jurist Volčič. Drugi dan je poiskal Jurija Subica, ki je bil tedaj v GriepenkerlO'Vi specialni šoli. Jurij mu je raz- kazal novo poslopje umetnostne akademije in ga predstavil nekaterim profesorjem. Zimski s. Ogrin, Bolniki pred Marino in sv. Valentinom. Slika na oboku ladje župne cerkve na Senturškl gori 35 in poletni semester' 1877/78 je Ogrin o.bisk)aval splošno slikarsko šolo na akademiji pri prof. Griepenkerlu kot gost. Dne 10. novembra 1878 pa je bil sprejet med redne učence. Na akademiji se je seznanil s frančiškanom p. Aleksandrom Roblekom, s katerim sta bila nato najboljša prijatelja do Roblekove pre- zgodnje smrti. Ko je prišel še Janez Subic na Dunaj, sta stanovala z Jurijem skupaj. Sem je pogosto zahajal tudi Ogrin. Vsem je šla bolj trda za denar, a dokler je kdo kaj imel, so si pomagali drug drugemu. Ko pa je vsem zmanjkalo denarja, so zastav- ljali svoje stvari pri Judih. Talko je neOfloč Jurij poklical z dvorišča k sebi v II. nad- stropje Juda, ki je kupoval stare stvari in mu ponudil v nakup svoje hlače. Jud mu je hotel dati le malenkostno vsoto, nato pa ga je Jurij napodil. Ko je bil Jud zopet na dvorišču, ga je Jurij vnovič poklical, a Judova ponudba je bua sedaj za 10 kr nižja od prejšnje. To se je nekajkrat ponovilo in vsakokrat je Jud zmanjšal svojo ponudbo za 10 kr. Slednjič je dobil hlače za polovico svoje prvotne ponud- be. Ogrin je veliko kopiral v shkarski galeriji Belvedera za Franca Kotnika v Verdu, ki ga je podpiral. Zanj je naslikal tudi sliko »Kaj pa to?« Ko je moral Jurij Suhic k vojakom v Bosno, sta z Janezom Subicem ri- sala za Stritarjev »Zvon«. Ogrin je narisal npr. »Kaj pa to?« »Črtomir in Bogomila na Blejskem otoku« in več drugih risb. Stritar je te risbe slabo plačeval, menda po goldinar- ju za risbo. Leta 1879 je Ogrin naslikal za bankirja dr. Pongratza dve oltarni sliki za ne- ko faimo cerkev, ki je bila pod njegovim pa- tronatom. Poleg tega ga je Pongratz povabil, naj pride med počitnicami na Bled, kjer mu bo poslikal kapelico pod njegovo vüo'. Ogrin je sklenil, da bo po dveh letih zapustil Dunaj. S p. Roblekom sta se domenila, da se snideta v Benetkah, kamor je pater namera- val iti po dovršeni dunajski akademiji. Z Dunaja je Ogrin šel najprej domov, nato pa nia Bled, kj^er je naslikal v Pongratzovi kapelici slifco Marije Pomagaj. Kapelica je stala pod Pongratzovo vilo ob jezeru. Pozneje je tam sezidal svojo vüo Praprotnik in izrav- nal teren. Pred nekaj leti je gledala iz zemlje le zgornja polovica kapelice s podobo Marije z detetom, spodnji del, kjer so bili naslikani prosilci, ki se zatekajo v stiskah k Mariji in v ozadju Blejsko jezero z otokom, pa je bilo za- suto. Poleg kapelice je naslikal za Ponzgratzo- ve še oljnato slifco Blejstoo jezero z otokom. Po vrnitvi ina Vrhniko je Ogifci obiskal mojstra Wolfa, ki ga je naprosil, naj mu nasli- ka oltarno sliko siv. Antona Puščavnika za podružnica sv. Antona v Drenovcu na Bizelj- skem. Shko je moral Wolf napraviti za hote- lirja Tavčarja, kateremu je bil dolžan za hra^ no in pijačo. Ogrin je šel na frančiškanski most in tam poiskal nekega berača z dolgo brado, primernega za model, in ga peljal v Wolfov atelje. Tam je naslikal zaželeno sliko v dveh dneh. Na Vrhniki je nashkal za župnika v Vre- mah, Fetticha Frankheima, ki je bil prej ka- plan na Vrhniki, »Pogled na Vrhniko z Drče«, ki je sedaj v Narodni igaleriji, iin »Kotiniikovo hišo v Verdu« za Franca Kotnika. Delal je tudi na gradu v Lesnem brdu, kjer je na vzhodni strani gradu naslikal sončno uro z Božjo materjo in portretiral Franca in Emili- jo Golob, lastnika gradu, njuna otroka in ma- ter graščakinje. Slike so bile uničene med zadnjo vojno. Se pred odhodom v Benetke je Ogrin dobil pismo p. Robleka, ki je bil tedaj že tam. Spo- ročil mu je, da je bila lani, 1878 akademija v Benetkah popolnoma preurejena in da sedaj ni več slikarska šola, marveč le nekaka priprav- ljalna šola za slikarje. Učenci ne slikajo več glav in aktov, marveč jih le rišejo. Za učence, ki so že napredovali, je na razpolago nekaj honorarnih profesorjev, ki pa niso v nikakšni zvezi z akademijo. Ker ni denarja za modele, se pri teh slika le kake tri dni v tednu. s. PO rPALIJI Na jesen 1879 se je Ogrin odpeljal v Beneit- ke. Nameraval je, da si ogleda Italijo vsaj do Rima. V Benetkah je obiskal p. Robleka v frančiškanskem samostanu. Z njim sta nato obiskovala galerije in cerkve. Oglasil se je tudi pri svojem bivšem profesorju Molmeniti- ju in obiskal še nekatere druge znance. Ko je zvedel, da je slikar Feuerbach v Benetkah, je pisal Wolfu, naj mu pošlje priporočilno pismo zanj. Preden je dobil odgovor, je Feuerbach 4. januarja 1880 nenadonia umrl. Ogrin se je udeležil pogrebnih obredov, ko so truplo od- peljali na kolodvor. Iz Benetk je odpotoval v Bologno, kjer je ostal dva dni. Tu je občudoval zlasti Rafaelo- vo Sv. Cecilijo. Tretji dan se je odpeljal čez Apenine v Florenco. Ogledal si je mesto, šel na S. Miniato in v Fiesole. Obiskal je poleg drugih muzejev tudi muzej sv. Marka, kjer si je ogledal dela pobožnega fra. AngeMka. V hodniku na dvorišču pred cerkvijo Annunzi- ale je Osopiral nekaj slik Anidreja del Sarto^. V začetku marca je odpotoval v Rim. Tu je stanoval na Via Rasella 21 v tretjem nad- stropju tik ob vrtnem zidu Kvirinala. Za ogled mesta si je nabavil Mayer j ev vodič »Po Italiji v 50 dneh«. Za revnega slikarja je bilo 9 mark velik izdatek. Ko je vodič slednjič le kupu, je napisal na naslovni strani: »Sedaj moje. Rim 10. marca 1880. S. Ogrin.« Do 36 smrti mu je bil ta vodič najljubša knji- ga, njegov piriiročnik umetnostne zgodovine. Z vodičem si je nato ogledoval mesto, nje- gove cerkve in zbirke. Rad je hodil k sv. Pavlu in sv. Lovrencu zunaj mesta, najrajši pa v cerkev sv. Petra in v Vatikan, kjer je občudoval Rafaelove in Michelangelove fre- ske. Pri sv. Petru se je udeleževal obredov vehkega tedna. Bil je v cerkvi, ko so po ju- tranjicah pokazali z balkona nad kipom sv. Veronike vernikom relikvije sv. Križa in Ve- ronikin prt. Pokazal jih je Leon XIII. »velik, suhoten mož, častitljiv starček«, kot je pisal 26. marca o tem svojem prijatelju. — Ob kon- cu avgusta se je vrnil domov. 7. DOMA IN NA VIPAVSKEM Na Vrhniki je leta 1881 naslikal božji grob za farno cerkev. Ker je imel veliko naročil za Vipavsko dolino, se je nato preselil v Vipavo. Atelje je imel v drugem nadstropju vipavske- ga župnišča. Od tod je imel krasen razgled po Vipavski dolini in na bližnje vinske gori- ce. Tik pred božičem ga je obiskal Vatroslav Holz. Tedaj je slikal Križev pot za Gradiško. Holz je opisal ta obisk v Slovenskem Narodu. V začetku leta 1882 se je vrnil p. Roblek iz Rima in mu -priskrbel naročilo Križevega pota za Pevmo. Po opravljenih naročilih se je vr- nU na Vrhniko, kjer je od 15. junija 1882 da- lje stanoval pri Krištofu v Hribu št. 62, kjer je danes Dom onemoglih. Ogrin je zahajal v gostilno pri Stritofu, kamor je prihajal tudi Jožef Petkovšek, ki je bil bratranec krčmarice Ane Tomšič. 21-letni Verjan je spioniLadi prišel od vojakov iz Bos- ne in je nameraval postati slikar. Takoj po vrnitvi iz Bosne je bu aprila že v Benetkah, kjer mu pa tamkajšnja slikarska šola ni ugajala. Zato je nameraval iti na jesen v Mo- nakovo. Morda je obiskoval Ogrina v njego- vem ateljeju ali pri delu na prostem; da pa bi se pri njem šolal, ni govora. Po zapisku v ne- ki skicirki je Ogrin že 10. septembra odšel na Vipavsko, kjer je slikal pri kapucinih v Sv. Križu. Tako sio domneve Marcita in Mesesnela, da je napotil Ogrin Petkovška v Benetke in da se je šolal pri njem, brez vsake podlage. Ogrin je pri kapucinih slikal v cerkvi in napravil Križev pot. Tam je ostal do 22. de- cembra. Naslednje leto je bil zopet na Gori- škem in poslikal prezbiterij v Šmarju. Nato se je za stalno naselü na Vrhniki. Ustanovil je lastni dom in se 9. septembra 1884 poročil z EUzabeto Tomšič, hčerjo krč- marice pri Starem Stritofu. To leto je začel zidati tudi svojo hišo ob Tržaški cesti. Leta 1888 so se sestali v Ljubljani Janez Su- bic, ki je bu tedaj v Kaiserslautemu, njegov brat Jurij iz Leipziga in Ogrin. Domenili so se, da se drugo leto sestanejo na Ogrinovem domu. A bil je to zadnji sestanek. Janez je umrl že naslednje leto, Jurij pa leta 1890. 8. CERKVENI SLIKAR Polnih petdeset let je Ogrin slikal skoraj iz- ključno za cerkve. Po njegovem seznamu na- ročil, ki ga je vodil od leta 1885 do svoje smr- ti leta 1930, je poslikal kaikih 30 prezbiteri- jev, napravil 12 slik na cerkvene stene, nasU- kal 18 križevih potov, 15 božjih grobov, 16 bander in poslikal 16 vaških kapelic. Delal je veliko, zaslužil pa malo. Ce je ho- tel dobiti delo, je moral delati za nizko ceno, ker visokih cen večina cerkva ni zmogla. Za oljnate slike je vedno uporabljal najboljši material, slikal jih je vedno na dvonitnik (cvilh) z najboljšimi barvami. Tako npr. je le- ta 1900 prejel za sliko sv. Družine (format 2,25 m X 1,35 m) za delo, platno, slepi ok- vir in barve lOOfl. Leta 1913 je naslikal božji grob za Dolenjo vas pri Ribnici. Dobil je 680 kron, stroškov je imel 223 kron, ostalo mu je torej 457 kron. Na koncu je pripisal: »Malo za poldrugi mesec dela dveh delovnih moči!« Dolg, ki ga je napravil pri zidanju svoje hi- še, ga je moril vse življenje. Vedno je hrepe- nel, da bi si nabavil gibljivo lutko za sHkanje oblek po naravi, a potrebnega denarja ni ni- 'ikoli imel. s. Ogrin, Sv. Družina. Slika v župnl cerkvi na Vrhniki 37, Njegovo umetnost je najbolje označil dr. Mantuani v članku »Poljudna umetnost v praksi«, ki je izšel v Slovencu 10. februarja 1928 o slikariji v cerkvi v St. Vidu pri Cerk- nici. Tam piše pravilno, da imajo cerkve, po- sebno na deželi, nabožno vzgojno nalogo, ka- kor izvaja sv. Pavlin Nolanski v svojih spi- sih. Umetnik naj govori s svojo umetnostjo preprostemu človeku neposredno tako, da mu bo umljiv, ne more pa mu staviti umetniških problemov. O »modernosti« pri Ogrinovih sli- kah ni govora. Te tudi ni iskal, ampak je ostal zvest svoj smeri, to je novejši nazarenski šoh, ter obljudil strcp šentviške farne cerkve z umljivimi Hki, ki si jih ve vsebinsko tolma- čiti vsak župljan, star ali mlad. Ogrinova umetnost služi torej važnemu namenu cerkve- ne umetnosti: vzpodbujanju k pobožnosti. 38 DVE OHRANJENI PISMI BOŽIDARJA RAICA JOŽEFU BOROVNJAKU IVAN ŠKAFAR Lepo Število slovenskih kulturnih delav- cev, posebno z našega Štajerskega, je v 19. stoletju navezalo osebne stike s prekmurskimi izobraženci, predvsem z duhovniki. Taki so bili Stanko Vraz, Anton Krempel, Peter Koz- ler, Božidar Raič, Matija Valjavec, Davorin in Anton Trstenjak, Franc Simonie, Vatroslav Oblak, Janko Slebinger, Franc Kovačič, Ma- tija Slavic in Anton Korošec ter mogoče še kdo. Med prekmurske Slovence jih je prived- la skrb za njihov narodni obstoj, zanimanje za njihov jezik in narečja, za slovstvo, ljud- sko izročilo in tudi za politične razmere, v ka- terih so živeli. Obenem so nekateri zbirali prekmurske knjige in rokopise. Sad teh obi- skov je bil dvojen: 1. Ko so se vrnili, so nekateri izmed njih v tisku objavljali zbrano gradivo, namerno obveščali slovensko javnost o svojih vtisih, opažanjih in ugotovitvah ter jo seznanjali s prekmurskimi kulturnimi, prosvetnimi, na- rodnostnimi in političnimi razmerami. Za Slo- vence med Muro in Rabo so se zanimali in o njih pisali tudi taki slovenski izobraženci, ki sicer niso osebno prišli mednje, pa jih je skr- bela njihova usoda. Teh člankov, razprav in sporočil o prekmurskih Slovencih je bilo v našem tisku sorazmerno precej in če bi jih kdo zbral in opremil s kritičnimi pripombami, bi jih bilo za obsežno knjigo, ki bi zelo zgo- vorno pričala o budni skrbi slovenske domo- vine za prekmurske Slovence v 19. stoletju. 2. Obiskom je sledilo dopisovanje- Sloven- ski kulturni delavci so po svoji vrnitvi veči- noma ostali v pismenih stikih s tistimi prek- murskimi izobraženci, s katerimi so se na po- teh po Prekmurju spoznali. Izmed katoliških duhovnikov npr. z Jožefom Vargom pri Sv. Juriju, z Jožefom Košičem na Gornjem Seni- ku, z Jožefom BorovnJakom na Cankovi, z Markom Zižekom v Beltincih in Jožefom Ba- garyjem v Martjancih. Izmed protestantskih duhovnikov sta znana Aleksander Terplan v v Puconcih in njegov naslednik Rudolf Cipot (Czipoth). — To obojestransko dopisovanje je zavzemalo važno mesto v medsebojnih stikih, toda žal se nam je od tega bore malo ohra- nilo. Zato nam mora biti toliko bolj dragoce- no tisto, kar je ohranjenega. Tako je ohranjeno pismo, ki ga je pisal Jožef Varga, kaplan pri Sv. Juriju v Prek- murju (Rogaševci), dne 26. julija 1838 Stanku Vrazu, zbiratelju prekmurskih ljudskih pes- mi. Pismo je priobčil Fr. S. Kuhač leta 1880.» Božidar Raič je 1878 delno objavil pismo evangeličanskega pastorja Aleksandra Ter- plana Oroslavu Cafu, v katerem mu je poja- snil pomen nekaterih prekmurskih besed.^ Posebno važno mesto je v teh medsebojnih stikih zavzemal Božidar Raič, ki je leta 1860 Prekmurje prepotoval in ga leta 1866 ponov- no obiskal, nato pa z izobraženci ostal v pis- menih stikih, posebno s Košičem in Borovnja- kom. Z Borovnjakom si je dopisoval do svoje smrti. Osebno sta se poznala od 1860 dalje, torej 26 let. V tem času sta si Borovnjak in Raič izmenjala lepo število pisem. Od teh sta ohranjeni dve Raičevi pismi Borovnjaku. Na- . nju je našo javnost prvi opozoril Jože Ftičar, naš najboljši poznavalec Raičevega življenja in dela, z besedami: »V Drž. arhivu LRS v Mariboru sta ohra- njeni dve pismi iz 80-ih let: prvo je pisal 1881 župniku v Pertoči, drugo pa 1886 neugo- tovlj enemu prekmurskemu znancu. Pismi pri- čata, da se je še v teh letih živo zanimal za prekmurske razmere. V prvem z zadovolj- stvom ugotavlja, da dobiva prekmurščina, odkar jo je ocenil v LMS, vedno več časti in veljave.«^ Obe pismi priobčujem tukaj dobesedno, ker sta važni za zgodovino medsebojnih stikov Slovencev na obeh straneh Mure- Iz vsebine obeh pisem je moč natanko dognati, da ju je Raič pisal Borovnjaku. Zato bom k vsakemu pismu podal nekaj pojasnil. 39 Prvo pismo se glasi: Pri sv. Barbari v Halozah dne 20. decembra 1881 Mili mi brate Ogrska slovenščina dobiva od one dobe, kar sem jaz jeno vrednost objavil v »Letopisu Matice Slovenske«, vedno več časti in veljave. Vseučiliščni profesor v Gradci dr. G. Krek dal je te dni drü Lovni Požaru, kandidatu profesure, sledečo nalogo o lepem Vašem razrečji: »Die Sprache der ungrischen Slovenen ist mit Rück- sicht auf Laute u. Formen eingehend zu prüfen u. im Anschlüsse daran die Frage zu erörtern, wie sich in der genannten Richtung diese neuslove- nische dialectische Färbung zum Altslovenischen u. speciell zur Sprache der glagolitisch überlie- ferten Dankmäler verhalte.« Ti mili brate si prvak med ogrskimi Sloveni, morebiti bi mi mogel naznaniti, kaj je od 1866. leta glede na školske knjige bilo na svetlo dano pri Vas, lehkü še imaš kak rokopis od tega ali onega prijatelja? Kdo se danes najbolje bavi z Vašim slovstvom in jezikom? Avgustičev list imam. Želejoči Ti veseli božič i ešče veselejše mlado leto prijazno prosi za povoljen odgovor Tvoj stari prijatelj Božidar Raič župnik PoMon veleč. g. Verenu, ako je ešče dobre vo- lje David, i mnogočest. g. Ratkoviču, ... itd., da so nam zdravi i delajo na srečo naših zapuščenih tlačenih Slovenov. Živeli! . Raič je to pismo pisal od Sv. Barbare v Ha- lozah, kamor je prišel za dušnega pastirja istega leta 1860, ko je prvič obiskal Prekmur- je in tu ostal do smrti.^ Vtise svojega prvega potovanja v krajini med Muro in Rabo je opi- sal v razpravi »Črtice o Prekmurcih in o nji- hovem govoru«, ki je začela izhajati leta 1863 v Vilhar-Levstikovem »Napreju«. Izšel je le prvi del razprave, ker je »Naprej« prenehal. Cela razprava je bila nato — nekoliko po- pravljena in dopolnjena z vtisi z obiska Prek- murja leta 1866 — natisnjena v Narodnem Koledarju in Letopisu Matice Slovenke za le- to 1868 na straneh 53—76. V letopisu Ma- tice Slovenske za leto 1869 je Raič priobčil še drugo svojo razpravo »Prekmurski knji- ževniki pa knjige« (str. 57—84). Na ti dve razpravi misli Raič, ko pravi v pismu, da sta pridobili ogrski slovenščini vedno več časti in veljave. Res sta obe razpravi neprestano služili poznejšim piscem o prekmurskih kul- turnih in narodnostnih razmerah za podlago, iz njiju so prevzemali podatke tudi z nekate- rimi napakami vred. Druga razprava je še posebej važna, ker v njej Raič priobčuje v celoti ali deloma tudi nekaj važnih pisem, npr. dve Zbülovi iz Velikih Dolenec Borov- njaku.5 Zelo važni so tudi podatki, povzeti iz Borovnjakove korespondence, o dveh luteran- skih duhovnikih v Puconcih, Terplanu in Ci- pothu.^ Raičevo sorazmerno obširno poroča- nje o značilnostih prekmurskega narečja je še bolj pritegnilo zanimanje slovenskih jeziko- slovcev. Nadvse važno je Raičevo sporočilo, da je dr. Gregor Krek, univ. profesor v Gradcu, dal Lovru Požarju nalogo o prekmurskem na- rečju. Krek se je 1867 habilitiral na graški univerzi za slovanske jezike in slovstvo, 1871 je postal izredni in 1874 redni profesor na tej univerzi.^ Da se je Krek v tem času zanimal tudi za prekmurščino, spričuje njegova raz- prava »O novoslovenskem rokopisu zgodovin- skega društva koroškega«, ki je izšla leta 1881,8 torej v letu, ko je poslal Raič to pismo Borovnjaku. Ko Krek tu razpravlja o tako imenovanem celovškem (rateškem) sloven- skem rokopisu, zapisu očenaša, češčenemarije in apostolske vere, se ozira tudi na prekmur- ske izraze v molitvah: da »Slovenci v Ogrih« imajo tudi kot Slovani vzhodne cerkve raspet brez dostavka na križ namesto češčena Marija imajo zdrava bodi, imajo milošče puna in hlagoslovlena namesto gnada in žegnana, gle- de tega so nam »ogerski Slovenci... lahko v zgled«,' ogerska slovenščina še ima tudi pri- hodnik ima priti, to je nedoločnik s sedanji- kom glagola imeti.'" Krek je navedel kot vir za te prekmurske izraze Sv. evangeliome, ki da so izšli v Radgoni 1840, stran 133 in 134-" Zaradi tega je Ivan Zelko vzel v svojo biblio- grafijo del Mikloša Kuzmiča tudi ta natis iz 40 leta 1840 in se tudi sklicuje na Kreka.'^ Po- natis, katerega je uporabljal Krek, pa ni bil iz leta 1840, ampak poznejši, katerega je pri- pravil Borovnjak. Starejši natisi Svetih Evan- gveliomov imajo obliko: Zdrava bojdi Maria, Borovnjakovi ponatisi pa: Zdrava bodi Ma- ria. Natisa iz leta 1840 ni bilo, pač pa je natis izšel leta 1841 s škofijskim dovoljenjem z dne 23. novembra 1840. S tem starim do- voljenjem so izhajali ponatisi Sv. Evangelio- mov tudi v drugi polovici 19. stoletja. Lovro Požar je bil kot vseučiliščnik večkrat Raičev gost pri Sv. Barbari in gotovo je Raič vplival, da je Krek dal in Požar sprejel nalo- go o pomurskem narečju. Ce bi bil Požar to nalogo napisal, bi bil tako predhodnik prek- murskemu jezikoslovcu Avgustu Pavlu. Po- zanimal sem se na graški univerzi, ali je Po- žar oddal to seminarsko nalogo in ali je iz tega predmeta doktoriral. Požar je namreč študiral v Gradcu filozofijo, slavistiko in kla- sično filologijo od leta 1883.'' Prejel sem od- govor, da o prekmurskem narečju Požar ni napisal kakšne naloge. Vidimo pa, kako se je Raič trudil, da bi mlade slaviste navdušil za študij prekmurskega narečja. Raič je pisal to pismo nekomu, ki da je »prvak med ogrskimi Sloveni^. Ta ni mogel biti župnik v Pertoči, kot misli Ftičar, ker je takrat bil v Pertoči Štefan Veren, in temu pošilja Raič na koncu tega pisma »poklon«. V tisti dobi je bil prekmurski prvak edino Ve- renov sosed na Cankovi — Borovnjak. Ko je bil Raič leta 1866 na obisku v Prekmurju, se je seznanil tudi z novejšim prekmurskim tis- kom.i'' Sedaj v pismu prosi Borovnjaka, da bi ga seznanil s prekmurskim tiskom, ki je izšel po letu 1866. Tudi za rokopise ga prosi. Hoče tudi vedeti, ali so se pojavili kakšni novi prekmurski pisatelji. Raič je imel tudi »Av- gustičev list« tu; misli na PRIJATEL-a, kate- rega je izdajal in urejeval Imre Agustich in je izhajal od 15. septembra 1875 do 15. julija 1879. v Budimpešti.15 Stefan Veren (r- 28. oktobra 1818 v Soboti — umrl 6. marca 1891 v Pertoči) je bil dušni pastir v Pertoči od julija 1855 do smrti." Ra- ič je bil pri njem na svojem prvem potovanju po Prekmurju leta I860." Raič je Verena zelo cenil. Ob Verenovi smrti je dr. Franc Ivanocy, tišinski dekan, zapisal v župnijski kroniki: »V Verenu smo zgubili star tip duhovnika, po- osebljeno srčno dobroto.«*^ Se več je o Ve- renu povedal Ivanocy v daljšem nekrologu leta 1906: »Veren so bili posebno dobrega srca človek i so velko poštenje meli ne samo pred svojimi farnikami, nego pred vsemi, steri so nji poznali. Njihova odkritosrčnost i darovi- tost je po celoj slovensko j krajini poznana bila i vsako društvo, pri šterom so oni navzoči bi- li, je čutilo topločo njihove duše. Ne samo duševen paster so bili svojim vernim, nego i teloven vračitel celoj okroglini. Daleč z vo- grski krajin so nji poiskali vnogi betežniki i ne samo eden je po njih zvračeni, tak da so sv. Helene plebanoš široko bili poznani kak imeniten vračitel i jako dober človek. Kak šteč tužen i pobit je štoj k njim prišeo, naj- večkrat je odišo od njih potroštan i dobre vole vsaki človek. Oni so razumeli z prostim rečmi globoko srce človeče segreti. Kde so nazoči bili, tam je vsaka duša dobre vole bila. Bili so tudi jako dober Slovenec, zato kde i kda je mogoče bilo, najraj so slovenski gučali i či so med pravo slovensko društvo prišli, te je njihova dobra vola i njihova vesela reč ne konca mela. Kem menje je taksi odkritosrčni enakega mišlenja lüdih dnes den med go- spodami, tem bole v poštenji ostane Verenov spomenek med nami. Vredni so, da vsaka duša naše slovenske krajine se z lübeznostjov i z zahvalnostjov z njih spomene vsake čase.«*» Tudi Ratkoviča je Raič spoznal na svojem prvem potovanju po Prekmurju leta 1860. Ta- krat je bil v Gornji Lendavi ž. upravitelj (1859—1861), pozneje pri Sv. Juriju (Rogašev- ci) ž. upravitelj (1862—1866), župnik (1866— 1893) in dekan soboške dekanije (1877—1893). Poklican je bil v somboteljski kapitel in bü kanonik od 1893 do smrti dne 20. januarja 1907.2» o obisku Gornje Lendave in Ratkovi- ča leta 1860 piše Raič: »Mladi župni oskrbnik (namreč Ratkovič), še-le pred tremi leti do- vršiv bogoslovske nauke, sedaj župnik pri sv. Jurji (namreč leta 1868), nas je ljubeznivo pozdravil, že nasproti nam prišedši, toda v madjarski besedi, in gostoljubno sprejel-«^' Oba, Veren in Ratkovič sta bila tudi Mo- hor j ana in naročnika knjig Matice Slovenske. Raič še leta 1881 v pismu oba in še druge navdušuje, naj »delajo na srečo naših zapu- ščenih in tlačenih Slovenov« v Prekmurju. Drugo Raičevo pismo se glasi: Abgeordentenhaus 21./2. 86 Veličastni gospod! Oprosti, ka Te motim s tem pismom. Nekdo nabira crkvene napeve slovenskili in slovanskih pesnij; je li jik kaj imate stavljenih na note, in jeli pesmarica ležeča na shodeh pri sv. Jeleni, kder blagi pleban Veren župnikuje, ima ktere pesni na note? Koliko nespametnost sem učinil s tem, ka se na stare dni pomičem kot poslanec po židovskem Beču. Poklanja se tebi i g. Verenu iskren Tvoj prijatelj Božidar Raič Naslov: v Beču. Abgeordnetenhaus. 41 Ftičar sicer pravi, da je Raič pisal to pismo neugotovljenemu prekmurskemu znancu, pa je iz vsebine zopet razvidno, da je bilo to pis- mo namenjeno nekomu, ki je živel v bližini sv. Jelene, to je Pertoče in njenega župnika Verena. In ta je bil Borovnjak, ki je res bil Raiču iskren prijatelj in Raič njemu. Za stare cerkvene pesmi so se začeli zani- mati z glasbenega stališča slovenski cecilijan- ci že takoj ob ustanovitvi svojega društva za obnovo slovenske glasbe. Cecilij ansko društvo se je v Ljubljani ustanovUo leta 1877.^2 Začel je izhajati »Cerkveni glasbenik« že leta 1878,^3 ki je zbiral in objavljal stare cerkvene pesmi. Tudi p. Hugolin Sattner je leta 1881 vabil, naj bi prišle znova v rabo »vsebinsko izvrstne« stare cerkvene pesmi. Nekaj teh pes- mi je objavil J. Tavčar leta 1886 in 1887 v »Cerkvenem glasbeniku«.^* Danilo Fajgelj je skupno z Janezom Kokošarjem zbiral stare cerkvene napeve, ki so izšli v zbirki »Cer- kvene pesmi, nabrane med slovenskim naro- dom« (1885, 1886).« Mogoče je na te zbiratelje starih napevov mislil Raič v tem svojem pismu. Toda uteg- nil je to biti kdo, ki ni bil Slovenec — ker so ga zanimali tudi »slovanski« napevi. Pri tem se je takoj spomnil na Prekmurje in na po- trebo po zbiranju napevov prekmurskih cer- kvenih pesmi. Zato Borovnjaka sprašuje, ali je v pertočki pesmarici kaj pesmi »na note«. To pesmarico je videl Raič leta 1860 v per- točki cerkvi sv. Helene ob svojem prvem ob- isku Prekmurja. Leta 1869 je o njej poročal: »Opomniti je še treba, ka se v župni cerkvi v Pertoči pri sv. Jeleni nahaja Gradual popi- sani po Smodiš Jožefi s Krajšič od toga po dobročiniteli Haužar Petri v Pertoče na po- trebočo Jelenske fare küpleni za osem raniški vu leti 1695 1. martiuša. Školniki se pa pripo- roča dobra skrb na ete Gradual. Ta rokopisna knjiga ima obliko mesnih bukev in jih debe- losti, zadržava pesmi o raznih svetkih i mešah v slovenskem, pa tudi v hrvaškem narečji; leži navadno na vzhodeh služeča g. učitelju za cerkveno petje.«^' Leta 1878 je Raič v Cafovem življenjepisu zapisal o Cafu: »Tudi ,Graduar (pesemska knjiga) župne cerkve v Pertoči izcrpil je (namreč Caf) in porabil za slovar, naj ga kin- či in venca krasno panonsko ali panovinsko razrečje.«^^ Raič je leta 1886 hotel vedeti, ali hrani ta pesmarica tudi kaj napevov. Hotel je z njimi seznaniti zbiratelje teh napevov v slovenski domovini. Več o njej in J. Smodišu v SBL (v tisku). Se nekaj važnega je Raič v tem pismu za- upal svojemu staremu prijatelju Borovnjaku: da mu je žal, da se je dal izvoliti na stare dni za državnega poslanca in da mora nastopati v »židovskem Beču«, v katerem je le nekaj tednov pozneje, dne 19. marca 1886 med svo- jim zadnjim govorom doživel duševni zlom.^^ Njegovo življenje se je začelo naglo iztekati in je ugasnilo v Ljubljani dne 6. junija 1886.^« Raič je kot velik rodoljub izkazoval veliko ljubezen do prekmurskih Slovencev, ki se je začela že takrat, ko je bil duhovni pomočnik v Ljutomeru (1850—1851)^" in je tako živeč v njihovi bližini postal pozoren nanje. Obe tu- kaj objavljeni pismi sta priči, da je ta ljube- zen do Prekmurja žarela v Raičevem srcu do konca njegovega življenja. , OPOMBE j 1. Fr. S. Kuhač, Stanko Vraz kao glasbenik. Vi- j enac 1880/XII, Zagreb, 606. — 2. Raičev Božidar, ; Oroslov Caf. LMS 1878, 78. — 3. J. Ftičar, Slo- ; venski taborit Božidar Raič — buditelj prelonur- skih Slovencev. Svet ob Muri 1958/III, op. na str. 33. — 4. J. Ftičar. n. d., 27. — Isti, Slovenci na ' levi in desni strani Mure in njihovi kulturni \ stiki. Panonski zbornik, Murska Sobota 1966, 120. \ — Isti, Raič Božidar, SBL II, 9. — 5. Raičev Bo- i zidar, Prekmurski književniki pa knjige. LMS za \ 1869, 71—74, 76—77. — 6. Raičev Božidar, r. t, 70. i — 7. Avg. Pirjevec, Krek Gregor. SBL I, 557. — | 8. G. Krek, O novoslovenskem rokopisu zgodovin- j skega društva koroškega. Kres 1881/1 Celovec 173 ^ do 190. — 9. G. Krek^ n. d., 183 in na tej strani opomba 1 in 2. — 10, G. Krek, n. d., 187. — 11. 42 G. Krek, n. d., 183, op. 1 in 2. — 12. I. Zelko, Bibliografija del Mikloša Kuzmiča. Prekmurska knjižnica 1. I. Zelko, Mikloš Kiizmič — V. Novak, Franc Ivanoci, Sobota 1937, 19 št. 5. —• 13. J. Sle- binger. Požar Lovro. SBL II, 469. — 14. B. Raič, Listi iz Haloz, Slovenec (Celovec) 25. aprila 1867, št. 47. — 15. N. Brumen, Pregled naprednih tis- kov. Ob naprednem tisku. Murska Sobota 1962, 103. — 16. Gy. Géfin, A szombathelyi egyh^z- megye törtenete III. Szombathely 1935, 448—9. — Kronika župnije Pertoča, 26—27. — 17. B. Raič, Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru. Narodni koledar in LMS za leto 1868, 56—57. — 18. Ivanocyjeva tišinska kronika »Podatki ...«, slovenski prevod J. Smej a, 103. — 19. Kalendar presv. Srca Jezusovega za leto 1906, 70—71. — 20. Géfin, n.d., 340. J. Klekl ml., + Ratkovits Vendei. Kalendar presv. Srca Jezusovega 1908, 87—88. — 21. B. Raič, Črtice o Prekmurcih. NKLMS za leto 1868, 58. — 22. D. Cvetko, Zgo- dovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Tretja knjiga, Ljubljana 1960, 236—237. — 23. D. Cvet- ko, n. d., 242. — 24. M. Smolik, Odmevi verskih resnic v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja, Ljubljana, 1963, 71—2. — 25. J. Mantuani, Fajgelj Danilo. SBL I, 170—171. S. Premrl, Kokošar Janez. SBL I, 490. — Cvetko, n. d., 248. — Cerkveni glasbenik 1887/X, 3—4. — 26. B. Raič, LMS 1869, 77. — 27. B. Raič, LMS 1878, 78. — 28. SBL III, 12. — 29. SBL III, 9 ima napačno, da je Raič umrl 6. januarja, pravilno: 6. junija. — 30. SBL III, 9. 43 IZ DEJAVNOSTI NARODNEGA SVETA ZA KOROŠKO PRED PLEBISCITOM V LETIH 1919—1920 TONE ZORN Posebna vloga v okviru slovenskega gibanja na območju južne Koroške v letih 1919 do 1920 gre Narodnemu svetu za Koiroško in nje- govim krajevnim odsekom, ustanovljenim po ponovni zasedbi tega območjo v znani majsko- junijski ofenzivi leta 1919. Navzven se je ta novi Narodni svet s svojimi odseki navezo- val na tiste iz časa neposrednega razpadanja stare monarhije, vendar pa je v sipremenjenih razmerah dobil novo vsebino. — Zasluga za obnovo te slovenske organizacije pripada ge- neralu Rudolfu Maistru, na čigar pobudo se je zbrala dne 26. junija 1919 šestnajsterica ugled- nih Slovencev z območja Velikovca ter okolice in obnovila Narodni svet. Pozneje so se vanj vključili še drugi vplivni Slovenci z območja velikovškega in boroveljskega okrajnega gla- varstva.' Organizacija je dokaj hitro rasla. Do konca leta 1919 je imel Narodni svet 47 krajevnih odsekov. Po nepopolnih pod.atkih so bili od tega časa na območju velikovškega okrajnega glavarstva ustanovljeni odseki za Tinje, Grab- štajn (ta občina je bila pridružena temu okrajnemu glavarstvu), Pokrče, Vovbre, Gre- binj, Rudo, severni del občine Važenberk, juž- ni del občine Važenberk, Dravograd, Labot, Dobrlo ves, Žitaro ves, Galicijo, Rikarjo ves, Železno Kaplo, Globasnico, Pliberk, Veliko- vec, Bistrico pri Pliberku, Libeliče, Djekše, Št. Peter na Vašinjah, Šmihel pri Pliberku in Krčanje. V območju boroveljskega okrajnega glavarstva so v glavnem delovali narodni sveti za Borovlje, Logo ves—Skofiče, Žrelec— Radiše, Zihpolje, Bilčovs, Št. Jakob—Rožek, Hodiše—Otok,-Svetno ves—Št. Janž, Podsinjo ves—Rute, Smarjeto v Rožu, Glinje, Vebrinj, Sveče—Bistrico, Podljubelj—Sele, Loče ob Baškem jezeru, Dravo, Ledince (odsek krajev- nega odbora Št. Jakob) in St. Jakob v Rožu.^ Do plebiscita je bilo ustanovljenih še nekaj novih krajevnih odsekov Na,rodnega sveta, pa tudi njihovo delo je bilo bolj nazgibano. V tem času je naraslo njihovo število na petde- set. Tik pred plebiscitom so bili krajevni od- seki Narodnega sveta v naslednjih krajih: v Velikovcu, Tinjah, Grabštajnu, Polkrčah, Vov- brah, Grabinju, Dolini p. Zgoimje Trušnje, Želdnjah, Labotu, Dobrh vesi, Kasazah, Zitari vesi, Galiciji, Rikarji vesi. Železni Kapli, Glo- basnici, Pliberku, Bistrici pri Pliberku, Libe- ličah, Djekšah, Šmihelu, Krčanjah, Malem Št. Vidu, Skocjanu, Mohličah, Zvabeku, Slove- njem Plajberku, Žrelcu, Podijubelju, Pcdgor- jah, Skofičah, Borovljah, Logi vesi, Radišah, Zihpolju, Bilčovsu, Svetni vesi. Glin j ah, Ve- trinju, Svečah, Podijubelju, Ločah, Selah, Dravi, Otoku in Rožeku ter skupni odsek za občini Št. Jakob in Hodiše.' Po svoji vlogi so bili ti krajevni odseki nad- strankarski organi (tisti iz leta 1918 so imeli tudi oblastne funkcije) in naj bi si na kultur- nem in gospodarskem področju prizadevali za dvig slovenstva in uresničenje programa Ze- dinjene Slovenije. V tem se je območje plebis- citne cone A tudi ločilo od osrednje Slovenije, kjer je bilo čutiti živahno politično življenje in katerega odmevi v takratnem slovenskem časopisju so Slovencem na Koroškem več ško- dili kot koristili, kajti Nemci so s pridom upo- rabljali polemike v osrednjem sl'Ovenskem tisku ZQ svojo proti jugoslovansko propagando. Ob obnovi Narodnega sveta za Koroško je predsedstvo deželne vlade za Slovenijo s po- sebnim dopisom obvestilo podrejene ergane šele v začetku avgusta 1919 in jih opozorilo na vlogo omenjenega sveta pri bližaj^očem se plebiscitu: »V cd naših trup zasedenem delu Koroške se je osnoval slovenski Narodni svet z nalogo, da priipravi plebiscit, ki se ima vrši- ti v približno 4 mesecih (plebiscit je bil de- jansko šele v naslednjem letu — cp. T. Z.). Na čelu mu stoji gospwd general Maister. — Nujno predlagam, da se izda političnim obla- stem in župnim uradom nalog, da se kolikor mogoče ozirajo na predloge, želje in prošnje tega Na.rodnega sveta in njegovih krajevnih odborov in tako vsi faktorji vzajemno delu- jejo za nam ugodni izid ljudskega glasova- nja«.'' V skladu s tem priporočilom so konec leta 1919 določile svoje predstavnike v Na- rodni svet za Koroško tudi slovenske politič- ne stranke. Izjema .so bili slovenski socialni demokrati, ki jih k sodelovanju očitno niso povabili.-"' Vseslovenska ljudska stranka je imenovala za svoja pooblaščenca v Narodni svet dr. Janka Brejca in Eranca Grafenauerja, jugoslovanska demokratska stranka pa Karla Mahkoto, nadučitelja v Borovljah, ter Albina Primica, naddavkiarja v Velikovcu.' Zanimivo je, da je Ljubljana šele v tem ča- su določila slovenski stvari na Koroškem prve večje denarne podpore, medtem ko so Nemci v tem času že potrošili velike vsote, namenje- ne protislovemski dejavnicstiF — Ob vsem tem je Narodni svet za Koroško opozarjal pred- sedstvo deželne vlade za Slovenijo, da bodo pri plebiscitnih odločitvah nastopali za Slo- vence tudi negativni faktorji. Navedel je nemško agitacijo, vcepljene predsodke proti Srbom, naraščajočo draginjo, neredno aprovi- zacijo, izločitev Celovca iz območja jugoslo- vanske uprave, pomanjkanje prometnih sred- stev, zastoj v prodaji domačih izdelkov, po- 44 mainjfcamje industrijsikili izdelkiov, neizpolnje- ne obljube glede povračila vojne škode, posa- mezne nekorektne postopke oblasti in podobno, — pač dejstva, ki so jih znali na- spnotniki izkoristiti, v Ljubljani pa zanje niso imeli posluha. V glavnem so ostaH brez -odme- va tudi predlogi Narodnegia sveta za izboljša- nje razmer v plebiscitni ooni A. Tako je za ugodno izpeljavo plebiscita Nairodni sveit predlagal nadaljnje izhajianje sliovenskega pe- riodičnega in ppcpagandnega tiska, prehod v propagandno ofenzivo, prenos delovanja v plebiscitno ocno B, oživitev slovenskega kul- turnega življenja, razširitev in poglobitev organizacije, nastopanje proti draginji in ve- rižništvu, skrb zia pinavično delitev dobrin in podobno. Za agitacijo je Narodni svet pred- lagal predvsem piritegnitev Korošcev-^domači- nov. Zanimivo je, da je Narodni svet opazil potrebo po delovanju silovenskih pohtičnih strank na Koroškem. Posebno je podčrtoval potrebo po delu Vseslovenske ljudske stran- ke in Jugoslovanske demokratske stranke; predlagal je tudi ustanovitev Samostojne kmetske stranke. Po mnenju Narodnega sveta bi imela možnost še Narodno-socialna stranka v velikovškem političnem okraju severno od Drave. Narodni svet naj bi bil še nadalje nadstrankarski organ, skrbel naj bi tudi za poravnave morebitnih sporov med političnimi strankami in opozarjal naj bi tudi na nujnost upoštevanja koroških lokalnih razmer.^ V polemiki z nemškimi obtožbami, da Na- rodni svet za Koroško združuje v svojih rokah tako politično kot upravno oblast v plebiscit- ni coni A, je Narodni svet poudarjal, da ima skupaj s krajevnimi odseki predvsem gocpo^ darske naloge, to je, da se ukvarj:a z naku- pom in prodajo pridelkov s tega obmiočja ter s prometnimi viprašanji, da pa daje pomoč prebivalstvu tudi z raznimi nasveti in s po- ukom. V polemiki z Nemci je Narodni svet dalje podčrtoval, da nima v primerjavi z nem- ško stranjo dovolj denarnih isredstev.^ Pregled dejavnosti koroškega Narodnega sveta in njegovih 'krajevnih odsekov v pred- plebiscitnem času kaže, da je bila njihova vloga zaradi pomanjkanja sredstev in podpo- re zato šibkejša od nemške propagande in njene dejavnosti. Vzrok za to moremo iskati v omejeni možnosti delovanja, v takratni nedognani upravi plebiscitne cone A, pred- vsem pa v osrednjih slovenskih oblasteh (predvsem v Ljubljani!), ki niso dajale do- voljne podpore. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj niso že leta 1919 poskusili prenesti propagandne dejavnosti Narodnega sveta še v plebiscitno cono B, ki je bila v nemški upravi. G-otovo je imel pri tem besedo stnah, da bo dobila an- tantna vojaška misija v Celovcu zaradi takšne aktivnosti povod za neposredno vmešavanje v ddo jugoslovanske upravne cene A. Tako bi se vsaj dalo v nekem smislu tudi tolmačiti pismo dr. Gregorja Žerjava z dne 31. oktobra 1919, da »za sedaj ne kaže predlagati naše pritožbe glede pasu B medzavezniški komisiji v Celovcu, ker bi s tem obratno priznali pravo vmešavati se v našo upravo v pasu A. Vsak primer nasilstva nad Slovenci v pasu B se javlja v Pariz in drži v evidenci in se bo upo- rabil, ko bo prišlo vprašanje predpogojev pl&- biscita na dnevni red. Postavitev našega za- upnika v Celovcu tudi še ni aktualno, ker je itak predviden zastopnik naše države pri ko- misiji v Celovcu.«'" Tako ni čudno, da je prišlo do prvih posku- sov ustanovitve posebnega telesa Narodnega sveta, ki je bil namenjen plebiscitni propa- gandi v coni B, šele v času neposredno pred plebiscitom, t.j. dne 27. septembra 1920. Te- daj je namreč ustanovil učitelj Vinko Mö- derndorfer poseben propagandni odsek, na- menjen delu v coni B, v katerem so bili med drugimi zastopani slovenski narodni delavci iz bližine Škofjega dvora. St. Lipša, Gospe svete, Timenice in iz St. Ruperta pri Celov- cu. Za agitacij sko delo so predlagali vsoto med 15 in 20 tisoč takratnih avstrijskih kron. Podobno kot Nemci za plebiscitno cono A so sklenili tudi Slovenci za cono B izdati po- sebne ubožne karte za aprovizacijo. Za sedeže so predlagali Mali St. Vid, Pokrče in Zre- lec." Se pred tem je bil podoben sestanek v bližini Vovber, a nemška stran je zaradi ne- pazljivosti zasledila med udeleženci tega ses- tanka tudi ljudi iz cone B in jih zajela. Jugo- slovanski predstavniki v plebiscitni komisiji so ugotovili, da je to dejstvo precej škodovalo slovenskim prizadevanjem v predplebiscit- nem času.'^ OPOMBE 1. Prim, novoletno okrožnico Narodnega sveta za Koroško 1919 krajevnim odborom. Arhiv Slo^- venije (AS), fond okrajnega glavarstva Borovlje, fase. 1920, dok. št 28. — 2. Gl. op. 1.; dopis Na- rodnega sveta iz pomladi 1920, AS, fond Narod- nega sveta za Koroško, fase. 2. — 3. Arhiv In- štituta za narodnostna vprašanja (A INV), fond jugoslovanske sekcije plebiscitne komisije, fase. 3. — 4. AS, fond poverjeništva za notranje za- deve deželne vlade, fase. 10/1919, dok. št. 7331. — 5. AS, fond okrajnega glavarstva Borovlje, fase. 1920, dok. št 2483. — 6. Prav tam. — 7. Prim, načrt za nadaljne plebiscitno delo Narod- nega sveta; AS, fond Narodnega sveta za Koro- ško, fase. 2. — 8. Prav tam. — 9. Odgovor Na- rodnega sveta na nemške pritožbe z dne 27.12. 1919, prav tam. — 10. Prav tam. — 11. Poročilo Vinka Möderndorferja z dne 27. 9. 1920, prav- tam. — 12. Zapisnik seje jugoslovanske sekcije plebiscitne komisije z dne 15. 7. 1920, A INV, fase. 4. — Odkritju tega sestanka je bila vzrok nepazljivost takratnega jugoslovanskega civilne- ga predstavnika v Celovcu, dr. Druškoviča. 45 PISARSKA DELAVNICA OKOLI LETA 1300 V LJUBLJANI? JANEZ HÖFLER Pri pregledovanju nemške literature o srednjeveških rokopisih sem slučajno naletel na ime nekega kopista, ki je močno pritegnilo mojo pozornost. To je neki Rutlieb de Lay- baco, pisec rimskega misala iz leta 1296, ki ga je pred prvo svetovno vojno hranilo muzejsko društvo v Boznu pod številko 1304. V znanem korpusu Die illuminierten Handschriften in Tirol' je ta rokopis označen kot Missale ro- manum, spisan v knjižni minuskuli 13- stolet- ja s preprostimi inicialami, z drobnimi kali- grafskimi okraski in z eno perorisbo. Izviral naj bi iz ženskega dominikanskega samostana v Algundu na Etschi (pod Meranom) in naj bi bil pred prenosom v muzejsko društvo v lasti prelata Karla Atza. Ime kopista Rutlieba iz Ljubljane bi nam seveda ne pomenilo nič, če ne bi vedeli za krog njegovega delovanja. Toda na srečo je to ime ohranjeno v ljubljanskih dokumentih tega časa, ker predstavlja precejšnje prese- nečenje glede na siceršnjo slabo dokumenta- ričnost srednjeveške likovne umetnosti na Slovenskem. V ustreznih ljubljanskih listi- nah, ki so na voljo po zaslugi Boža Otorepca, ga najdemo zapisanega kot pričo v letih 1291 do 1309 v obliki Rutlibus scriptor de Layba- co oziroma Rutlieb der Schreyber.^ Toda to ni bil edini pisar v tem času v Ljubljani. Za obdobje od konca 13. stoletja do srede 14. sto- letja, za katero je izpričano največ imen pi- sarjev, je znanih najmanj devet takšnih imen, ki so označena kot mestni (samo »der Schrey- ber« ali »der Schreyber von Laybach« in »Scriptor de Laybaco«) ali pa kot deželni pi- sarji (»der lantschreiber« ali »der lantschrei- ber ze Crayn«). V enem primeru se pisar imenuje obenem po svojem delodajalcu in po svojem mestnem pripadništvu (Dietrich mein (== kranjskega vicedoma Wolfa) Schreiber pur- ger von Layhach, 1299). Vprašanje o obstoju enega ali več pisarskih delavnic v tem času v Ljubljani je pač zani- mivo, a hkrati tudi zelo zamotano. Edinega znanega primera, Rutliebovega misala, žal še nisem imel v rokah, zato ne morem ugotoviti, koliko drži njegova označitev v omenjeni li- teraturi. Rimskega misala v tem času pri nas niso uporabljali in če je pisar Rutlieb dobU naročilo za ta rokopis prav od nun iz Algun- da (kar je manj verjetno), potem ga je mogel izdelati ali po dostavljeni predlogi v Ljubljani ali pa je za to moral oditi v kraj naročila- To seveda ni problem le tega primera, temveč so podobna vprašanja navzoča ob slehernem liturgičnem kodeksu (tudi ob znamenitem kranjskem antifonariju iz leta 1491), ki po vsebina sledi kakšni lokalni tradiciji. Ta je bila v srednjeveški liturgiji močan pojem, ki se mu ni mogoče kar tako izogniti. Teh nekaj vrstic o ljubljanskem pisarju Rutliebu sem zapisal zato, da vzbudim zani- manje za to vprašanje naše kulturne in umet- nostne zgodovine. Vsekakor kaže, da knjižno slikarstvo, naj si bo kakršnekoli ravni, v srednjem veku ni bilo omejeno le na brez- imno delo za samostanskimi zidovi, na primer v Stični ali v Bistri. Čeprav je novi znani, »meščanski«, primer dokaj skromen, pa da vendarle misliti, da je delo meščanskih pisar- jev seglo prek vsakdanjega opravila pisanja listin. O njegovi vrednosti pa da mnenje se- veda lahko le umetnostni zgodovinar. OPOMBI i. Zbral Hermann J. Hermann, Leipzig 1905, ; str. 10. — 2. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (Mestni arlüv ljubljanski), od 1956 dalje. Prim, tudi J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 56—58. 46 PRISPEVEK K ZGODOVINI BIBLIOTEŠKE SLUZBE V ZACETKU MINULEGA STOLETJA MAJDA SMOLE Ob urejanju arhivskega gradiva iz dobe francoske okupacije slovenskih dežel sem v arhivu reške intendance, ki ga hrani Arhiv Slovenije, naletela na zanimiv dopis o javnih knjižnicah v Ilirskih provincah. Dopis, ki ga je glavni tajnik naslovil na reškega intendan- ta dne 14. januarja, 1811, se glasi: * Monsieur LTntendant S. E. le Gouverneur General me charge de vous engager a ordonner au bibliothécaire charge des bibliotheques publiques de votre arrondissement, de Correspondre avec le Di- recteur de la Censure, préf et des bibliotheques de L'Illyrie, et de lui transmettre exacte- ment tous les Renseignements et tous les Comptes qu'il pourra lui demander. S. E. desire aussi que vous veillez a ce qu'il ne soit Imprimé aucun livre sans que l'ouvrage ait été soumis au Directeur de la Censure, et qu'un exemplaire en soit depose dans les bibliotheques Publiques. Agréez, Monsieur L'Intendant, l'assu- rance de ma haute Consideration. L'adjutant commandant f. f. de Se- crétaire General du Gouvernement Clerc Monpie ^ Navedeni dopis, ki ima značaj okrožnice, in so ga nedvomno dobili vsi intendanti Ilir- skih provinc, dopušča sklep, da je leta 1811 imela vsaka intendanca vsaj eno javno knjiž- nico z bibliotekarjem in da je direktor cen- zurnega urada pri glavni intendanci opravljal hkrati tudi posle »prefekta« javnih knjižnic; z njim so morali biti bibliotekarji v stalnih pis- menih stikih in mu pošUjati vse zahtevane • podatke. V veljavi so bili že tudi dolžnostni izvodi knjig za javne knjižnice in Intendant je bil dolžan skrbeti za izvajanje predpisa, da mora biti v javnih knjižnicah deponiran po en primerek vsake na novo izšle knjige. *Gospod Intendant Njegova Ekscelenca generalni guverner mi je naroäiil, naj vam dam nalog, da ukažete bibllo>- tekarju, ki so mu zaupane javne knjiižnice, naj bo v pismenih stikih z direktorjem cenzure, pre- fektom knjižnic v Iliriji, iin mu točno pošilja vse podatke in izvestja, ki bi jih mogel zahtevati. Njegova Ekscelenca želi tudi, da bedite nad tem, da ne bo tiskana nobena knjiga, ne da bi bilo delo predloženo direktorju cenzure in en pri- merek deponiran v javnih knjižnicah. Izvolite prejeti, gospod Intendant, zagotovilo mojega visokega spoštovanja. Generalštabni polkovnik, vršilec dolžnosti glav- nega tajrdka gubemija Clerc Monpie 47 iz DELA NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Nova muzejska zbirka v Železnikih Minili sta komaj dve leti, odkar so leta 1967 odprli v Plavčevi hiši v Železnikih razstavo gozdnolesnega gospodarstva Selške doline. Namen te razstave je bil pokazati zgodovinski razvoj gozdarstva in predelave lesa. Požrtvovalni pododbor Muzejskega društva v Škofji Loki v Železnikih ni miroval. Ob podpori S. O. Škofje Loke, ki je leta 1969 odkujpila Plavčevio hišo za muzejske zbirke, in ob pcdpori delovnih kolektivov iz Želez- nikov so pričeli prizadevni domačim dopol- njevati gozdnolesno zbirko z železarsko zbir- ko, saj je bila ta dejavnost v Železnikih pri- marna. Zadnjo nedeljo v avgustu lani pa je že bila slovesna otvoritev nove železarske zbirke in preurejene gozdnolesne razstave. »Ime Železniki se je rodilo iz kovinskega sadu, namreč iz železa, in nosijo po njem ime ne le v nemškem, ampak tudi v kranjskem jeziku. Delijo se v dva dela, v Gornje in Spodnje Železnike, ki so četrt ure vsaksebi. So last deželnega kneza in imajo mnogo veli- kih in lepih zidanih hiš. Tu predelujejo mno- go železa, iz njega pa vsake vrste orodje, zla- sti obilo žebljev. Mnogo tega železa izvažajo v Italijo, ker tod močno trgujejo z Italija- ni ...« (Valvasor). Prav v slavni Plavčevi hiši, ki je za Valva- sorja že stala in je pravi spomeniški biser, je nastanjen železnikarski muzej. Poudarek ce- lotne zbirke je vsekakor na železarstvu, v zvezi s tem pa seveda tudi na lesarstvu. Leta 1358 je izpričana ena najstarejših žag pri nas prav pri Železnikih. Leta 1379 je bil rudnik železa že v razcvetu. Rudo so tcpiM vse do le- ta 1902, ko so zaradi industrijske konkuren- ce morali ugasniti plavž. Dolgo časa je na železarsko tradicijo spo- minjal le ohranjeni plavž, ki so ga tik pred drugo vojno zaščitili kot kiüturni spomenik. Po drugi vojni se je kovinsko predelovalna industrija obnovila v tovarnah Niko, Tehtni- ca in ls.kra-Zelezniki. Vedno bolj v pozabo pa so šle stare naprave in orodja, kar se je počasi izgubljalo. Zato je prizadevni podod- bor Muzejskega društva v Železnikih že od svoje ustanovitve leta 1964 dalje premišljeval, kako naj bi ohranil vsaj del tradicije starih fužinarskih Železnikov. Ob vhodu v zbirko je na leseni tabH vžgan kratek verz rojaka dr. Franceta Koblarja: »Starim Železnikom v spomin, spremenlji- vosti časov v opomin, sled minulega trpljenja, up sedanjega življenja.« Nova specialna muzejska zbirka obsega skupaj nad deset prostorov, od t^a polovico v pritličju, drugo pa v nadstropju. Muzeolo- ško je dobro izpeljana, prav tako tudi temat- sko logično. Pri vseh predmetih so napisi pa tudi daljši poučni historiatt posameznih na- prav in predmetov. Prva soba je namenjena izdelkom današ- nje železnikai-ske industrije, predvsem pod- jetjem Niko, Tehtnica, Iskra, Dom-Oprema, Alples in Cevljarni Ratitovec. V ličnih vi- trinah vise kratki historiati vseh teh podje- tij, slike in originalni izdelki njihovih proiz- vodov. Sredino sobe izpopolnjuje velik relief Selške doline z označenimi mejami selškega ozemlja. Tudi na čipkarstvo niso pozabih, saj so nam predstavili nekatere izdelke te, še da- nes žive obrti. Ko vstopimo v vežo, se prične prava žele- zarska zbirka. V vitrinah so prikazani vzorci rud, ki so jih topih v Železnikih. Prikazana so tudi ležišča rude. Stopnišče v klet so pre- uredih v rudniški jašek. Po .posebnih »legah« vleče vitel originalni voziček za rudo. Ohra- njene so tudi posebne sani za prevoz rude. Originalni fužin arski izdelki so povsod opremljeni z napisi. Naravnost iz veže je prostor, kjer je pri- kazana vehka maketa fužine, ki je stala ne- koč na Jesenovcu (Zgornji Železniki). Maketa je dokumentirana z originalnimi .starimi po- dobami, načrti in umetniško kopijo po origi- nalu Jurija Subica, ki prikazuje delo fuži- narjev. Fužina je sestavljena iz kladiva nor- ca in ognjišča z mehom. V fužini so ob- delovali predvsem večje kose železa, name- njene za nadaljnjo predelavo. Skozi vežo se vračamo v majhen obokan štibelc na levi, kjer so nam predstavili ma- keto vigenjca. Figurice delajo pri ognjiščih, mehovih in nakovalih. V vigenjcih so delah predvsem žeblje različnih velikosti, ki so razstavljeni v vitrini ob zidu. V drugi vitrini je maketa Železnikov, kjer so označeni vsi železarstki objekti v Železnikih — obe fužini in okrog 23 vigenjcev in drugih kovaških de- lavnic. Ob stenah je razstavljeno staro orod- je in izdelki. Povedati moramo, da sta make- ti fužine in vigenjca kot živi, saj ob človeških figuricah puhajo mehovi in ropotajo fužinar- ske naprave. Cez dvorišče gremo nato v zadnji trakt stavbe, kjer stoji maketa železnikarskega plavža. Zelo živo maketo dopolnjujejo nači*ti in skice. Umetniško ilustrira delo na plavžu kopija slike Jurija Subica »Hoja na plavž.« Z dvorišča se od zadaj povzpnemo v prvo nadstropje. Tu je poudarek na lesnoindu- strijski zbirki. V krepko obokani veži se se- 48 znanimo s primerki različnega lesa in delno tudi z lesnimi izdelki. V stari kuhinji s šte- dilnikom, kakršnega so se veselile naše babice, je bilo na otvoritveno nedeljo posebno živo. Klekljarice so sedele za svojimi punklji in pridno delale. Na stenah kuhinje vise staire fotografije, ki prikazujejo to še vedno živo obrt. V naslednji sobi stoji originalen »voz« sta- re žage venecijanke. Pri oknu je model fu- žinarske žage in še dve maketi enostavnejših žag. Zanimiv je seznam vseh žag na Selščici in pritokih od izvira do konca Soteske (pri Skofji Loki). Iz veže nazaj je vhod v dva prostora, kjer je prikazana sodarska obrt. Po tleh so sodčki, vedrice, škafi itd., po stenah pa prikazi de- lovnih faz. Ob otvoritvi so pridno nabijali sodčke. Skozi vežo se po starih kamnitih stop- nicah spet vrnemo na trg pred hišo. Ko govorimo o novi muzejski zbirki v Že- leznikih, .se lahko samo pohvalno izrazimo. Seveda bi kazalo še marsikaj izpopolniti. V lesno zbirko bi kazalo postaviti še več starih eksponatov. Predmeti v kvihinji bodo dober začetek etnografske zbirke. Sreča je v tem, da je Plavčeva hiša dvonadstropna. V drugo nadstropje se bo kdaj pozneje prav dobro podala umetnostnozgodovinska in etnološka zbirka, saj imajo Železniki in cela Selška do- lina dovolj tudi tega gradiva. Zelezmkarji ne apijo, prav gotovo imajo še načrtov, da bodo svoj kraj dostojno zgodovinsko predstavili od vseh plati. France StuM 49 NOVE PUBLIKACIJE Zgodovinski časopis XXII, zvezek 1—2, Ljubljana 1968, 344 strani. S krajšo zamudo je lani izšel še drugi zvezek XXII. letnika Zgodovinskega časopisa; oba prinašata veliko zanimivih razprav, kraj- ših člankov ter knjižnih ocen in poročil. V prvem zvezku Zgodovinskega časopisa sta objavljeni predavanji Frana Zwitter j a in Vasilija Melika, napisani za kongres o avstrij- sko-ognskem sporazumu, ki je bil v Bratislavi od 28. avgusta do 1. septembra 1967. Referat Frana Zwitterja Vzroki in posledice avstrij- sko-ogrskega sporazuma je temeljita primer- jalna študija o problemih dualizma. Za njihovo razumevanje niso važni le zakoni, ki so ta si- stem urejali. Problemi so nakazani že z revo- lucijo 1848'49, ki je prinesla konec fevdaliz- ma, uvajala parlamentarizem, predvsem pa zaostrila mednacionalne odnose, ki so zahte- vali reorganizacijo ali celo razpad monarhije. Zwitter jeva teza je, da je doba oblikovanja dualizma med leti 1860—71 samo ena izmed etap v zgodovini političnih in nacionalnih bo- jev v habsburški monarhiji in jo je zato treba proučevati primerjalno s prejšnjo in kasnejšo dobo. Prav zato je to kratka sintetična študija razmer v monarhiji v zadnjem obdobju nje- nega obstoja, to je od revolucije 1848/49 pa vse do njenega razpada leta 1918. Vasilij Melik v razpravi Slovenska politika ob začetku dualizma, ki jo je napisal že za omenjeni kongres v Bratislavi in jo sedaj ob- javlja nekoliko razširjeno, analizira slovensko stališče do dualizma in slovensko politiko v letih 1868—71. Ugotovil je, da so bili Sloven- ci odločno proti dualistični ureditvi monarhije in je zato oportunistična politika slovenskih poslancev na Dunaju zbujala hudo ogorčenje. Zaradi tega ogorčenja ter vplivov mednarod- nih dogodkov — nove zmage nacionalne ideje in krize monarhije — je prišlo do radikaliza- cije slovenskega nacionalnega gibanja, ki je zahtevo po zedinjeni Sloveniji prenesla med množice in v deželne zbore. Josip Lučič je prispeval študijo o agrarno- proizvodnih odnosih v okolici Dubrovnika do srede 14. stoletja. Posebej je obdelal starorim- ski kolonat in posebej agrarno-proizvodne od- nose v srednjem veku. V tem času pozna du- brovniška okolica tri kategorije teh odnosov. Pozna svobodne zemljiške lastnike, ki so svojo zemljo obdelovali tja do 13. stoletja z brezplačno delovno silo, s sužnji v srednjeve- škem smislu, ki jih je več vrst in ki so povsem izginili do srede 14. stoletja, ter nato s plača- no delovno silo, kmete tlačane, ki so se poja- vili v 14. stoletju kot posledica pomanjkanja delovne sile, in razne vrste zemljiških zakup- nikov. Avtor je dodal še kratek ekskurz o svobodnih kmetih. Matej Rode objavlja nekaj novih podatkov o delovanju Janeza Peharja, Slovenca, ki je leta 1863 odšel v Beograd in nato leta 1871 v Bukarešto. — Franc Rozman poroča o novem gradivu o preporodovskem gibanju, ki ga je našel v Arhivu Slovenije. Na podlagi tega je lahko osvetlil prepoved izhajanja lista Prepo- rod. — France Klopčič objavlja polemičen spis Nekatere hibe našega zgodovinopisja, Dušan Kermavner pa kritične pripombe o spominih Rudolfa Golouha v članku Ob spominskih zapisih R. Golouha: O tr- žaškem anarhizmu in nekaterih črtah slo- venske socialne demokracije. — Bogo Grafenauer je napisal spominski članek o profesorju Josipu Klemencu ter sestavil bi- bliografijo njegovih del. — O VII. kongresu internacionalne asociacije zgodovinarjev pa- pirja, ki je bil od 24. do 27. septembra 1967 v Oxfordu, piše Jože Šorn. Miro Stiplovšek poroča v tajniškem poročilu o delu Zgodo- vinskega društva za Slovenijo v letih 1962 do 1966. Poročila in ocene objavljajo: Ferdo Gestrin o knjigi M. Ostravskega, Beiträge zur Kir- chengeschichte in Patriarchate Aquileia ter o Pomorskem zborniku I — III, Zagreb 1962/63 in Pomorskem zborniku I — V, Zadar 1963/67, Jože Som o knjigi The Structures of the Slovenian Economy 1848— 1863, Toussainta Hočevarja, Franc Rozman pa o delu Herberta Steiner j a Die Arbeiterbewegung Oesterreichs 1867—1889. Janko Pleterski dopolnjuje re- cenzijo Dragovana Sepiča o knjigi Iva J. Leder er j a Yougoslavia at the Paris Peace Conference. Zbornik Istorija XX. veka VI, VII in VIII, ki ga izdaja Oddelek za zgodovin- ske vede Instituta društvenih nauka v Beo- gradu v uredništvu dr. Dragoslava Jankoviča, ocenjuje Miro Stiplovšek- Prvi dve razpravi v drugem zvezku Zgodo- vinskega časopisa sta objavi predavanj Janka Pleterskega in Lojzeta Udeta na zborovanju zgodovinarjev v Novi Gorici septembra 1968. Janko Pleterski se je v svojem referatu Tri- alizem pri Slovencih in jugoslovansko zedi- njenje omejil na desetletje 1908—1918. Tri- alizem kot rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja v habsburški monarhiji je zago- varjala Vseslovenska ljudska stranka. Pleter- ski je pokazal, da je šlo v okviru obstoja dveh osnovnih smeri v klerikalni stranki, družbeno konservativne Ivana Sušteršiča in demokra- tične krščanskosocialne Janeza Ev. Kreka in pozneje tudi Antona Korošca, za dve pojmo- vanji vsebine trializma. Krščanskosocialna smer je videla rešitev v federalistični preosno- 50 vi Avstrije, je torej za združitev Jugoslova- nov v eno državno enoto, kjer naj bi prevla- doval slovensko-hrvaški značaj, Srbom pa naj bi priznali politično in versko enakopravnost. Sušteršič pa je bil za popolno zvestobo ka- toliški habsburški dinastiji, ki naj bi bila os- nova vse slovenske politike, to je za zdru- žitev Slovencev in Hrvatov pod habsburškim žezlom. Razlike so se še poglabljale v letih vojne in so se dokončno izkristalizirale v ges- lu o majniški deklaraciji kot minimumu ali maksimumu ter privedle konec leta 1917 do preloma v slovenski klerikalni stranki. Lojze Ude objavlja razpravo Upori sloven- skega vojaštva v avstro-ogrski armadi. Ude je na simpoziju ob 50-letnici oktobrske revolu- cije in 30-letnici ustanovnega kongresa KPS, ki je bil v Ljubljani novembra 1967, v obrav- navi o referatu Vlada Vodopivca Odmevi ok- tobra med slovenskimi vojaki v avstro-ogrski armadi postavil tezo o delitvi uporov voja- štva v avstro-ogrski vojski leta 1918 v tri skupine. V tem sestavku pa to trditev bolj podrobno utemeljuje. V prvo skupino postav- lja kotorski upor mornarjev v začetku febru- arja 1918, za katerega pravi, da je imel zna- čaj delavskega štrajka. Upori v maju in juni- ju 1918, med njimi so bili trije slovenskega vojaštva v Judenburgu, Murauu in Radgoni, so bili upori kadrovskega vojaštva v zaledju in so se bistveno razlikovali od kotorskega. V tretjo skupino šteje pisec upore frontnih pol- kov konec oktobra 1918 po porazih na boji- ščih. Med prvimi se je uprl slovenski gorski polk št. 2, ki je bil v Codroipu, nato se je uprlo slovensko vojaštvo še v drugih pol- kih. Na koncu Ude poudarja, da so ti upori imeli večji pomen v zadnjih dneh Avstro- Ogrske, kot jim zgodovinopisje priznava. Ignacij Voje v razpravi Knjige zadolžnic, posebna notarska serija dubrovniškega arhiva podrobno analizira zbirko notarskih knjig, ki vsebuje v glavnem zadolžnice in so hra- njene v Historijskem arhivu v Dubrovniku pod naslovom Debita notariae. Vlado Valenčič v sestavku O ženitni svo- bodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma razpravlja o omejitvah ženitne svobode od srednjega veka pa do leta 1919, ko so bile odpravljene vse pravne omejitve pri sklepanju zakonskih zvez. Sovjetska zgodovinarka Iskra V. Curkina objavlja monografijo o Davorinu Hostniku, slovenskem publicistu, filologu in pedagogu, ki je konec leta 1879 odšel v Rusijo, ostal tam do svoje smrti leta 1929 in je vse svoje delo posvetil krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in drtižbenih stikov. Bogo Grafenauer objavlja članek v spomin velikemu medievistu Ljudmilu Hauptmannu, ki je umrl aprila 1968 V Zagrebu. Jože Sorn poroča o II. kölnskem kolokviju o mednarodni socialni in gospodarski zgodovi- ni, ki je bil konec aprila 1968. Bogo Grafenauer je prispeval obširno oce- no o dveh zgodovinskih atlasih, o Skolskem istorijskem atlasu, ki so ga sestavili Relja No- vakovič, Gavro Skrivanič, Vladimir Stojan- čevič ter Zeljko Skalamera, izšel je v Beo- gradu leta 1965, in o Zgodovinskem atlasu v redakciji Zvonimira Dugačkega, ki je izšel v Ljubljani in Zagrebu leta 1968. Objavljena so poročila in ocene Josipa Zontarja o knjigi Klaus-Detleva Grothusena, Entstehung und Geschichte Zagrebs bis zum Ausgang des 14. Jahrhunderts Jožeta Sorna in o najnovejši obširni monografiji Ivana Mohoriča Zgodovina železnic na Slovenskem ter o knjigi Toussain- ta Hočevarja The Portorož Conference: A Plea for Liberalization of Trade in the Da- nubian Area. Janko Prunk poroča o učbeniku za Višjo pedagoško šolo Julijane Vrčinac, Na- ša najnovija istorija in o objavljeni diserta- ciji Vere Mujbegovič, Komunistička partija Nemačke u periodu posleratne krize 1918— 1923, Milica Kacin-Wohinc pa o delu Paola Spirianija, Storia del partito comunista itali- ano, prvi del. Kot običajno so tudi tokrat razpravam do- datni kratki povzetki v nemškem jeziku, raz- pravi Iskre Curkine pa izjemoma v ruskem. Jasna Fischer Celjski zbornik 1968. Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje. Uredil ured- niški odbor, odgovorni urednik Gustav Gro- belnik, Celje 1968, 304 strani. Tudi dvanajsti zvezek zbornika prinaša dosti tehtnih razprav in člankov. Terčakov prispevek je dovolj zanimiv oris delovanja partizanske bolnišnice Celje od julija 1944 do 2. aprila 1945, ko so jo Nemci ob hajki po- žgali- Bolnišnica je bila izrednega pomena za vse enote 4. operativne cone na osvobojenem ozemlju gornje Savinjske doline. Glavni vir za razpravo so poročila kirurgov bolnišnice in zapisniki zasliševanj po osvoboditvi. Prilo- žena skica je delo enega od kirurgov, dok- torja Krasnika-Svata, ki je vodil bolnišnico po smrti dr. Petra Držaja. Janko Orožen govori o dveh napadih av- strijskih civilnih in vojaških oblasti na slo- venske celjske dijake; prvi je bil leta 1914 zoper srbofilsko usmerjene dijake, obtožene, da so delali v slovenski nacionalni srednje- šolski organizaciji Kondor z njenim glasilom Savinja, drugi pa decembra 1916, ko so celj- ski srednješolci peli pri Zvezdi slovenske pes- mi. Rifnik v arheološki literaturi ni neznan. Tudi avtor priobčenega članka je že preji 51 spregovoril o njem v Celjskem zborniku iz leta 1959 in v Arheološkem vestniku iz leta 1956. Med zadnjo vojno pa je na tej prazgo- dovinski in poznoantični naselbini in pozno- antičnem grobišču delal dr. Schmid. Pomem- bnost članka je v objavi najnovejših najdb iz leta 1967. Bolta ugotavlja, da je naselbina nastala najkasneje v 2. stoletju neposredno ob ilirski naselbini in je trajala do druge po- lovice 6- stoletja, ob direktnih ali indirektnih vplivih antične tradicije oziroma ob vplivih tujih plemen Gotov in Langobardov. Nove predmete v lapidariju celjskega mu- zeja sistematizira in podrobno opisuje Vera Kolšek glede na podobne najdbe drugod. Med drugimi antičnimi predmeti sta tudi 2 plasti- ki z mitološkim pomenom iz belega pohor- skega marmorja, Ikarusa, marmorni kip mla- deniča, ohranjen do polovice stegen, so našli leta 1956 ob restavraciji Starega gradu. Mar- morna glavica z zidno krono (corona muralis) spominja na boginjo Kybelo. Tudi tretji kos je iz grško-rimske mitologije — podoba Izi- de na spodnjem delu pilastra. Po analogiji pilastra iz sosednje Flavije Solve avtorica sklepa, da gre za Izidin emblem. Milena Moškon je zbrala in opisala vedute krajev in objektov celjskega območja od konca 17. stoletja do leta 1960, ki so jih izde- lali domači in tuji avtorji kot slike, grafike, na spominskih kozarcih, na keramičnih vazah, na emajliranih ploščicah za oblogo sten, na fo- tografijah ali na diplomah. Ivan Stopar vzelo nadrobni analizi marijagraške cerkve, oprem- ljene s fotografijami fresk, ugotavlja, da je cerkveni slikar nadaljeval tradicijo domače- ga poznogotskega slikarstva in jo obogatil z novimi renesančnimi prvinami. Odprto je ostalo vprašanje o mojstrovi osebnosti. Fres- ke je odkril leta 1926 dr. France Stele, podo- bar Miloš Hohnjec iz Celja pa je odstranil belež. Juro Kislinger poroča o delu celjskega likovnega salona, ki je v razstavnem obdobju 1967/68 nekoliko zastalo, Milena Moškon pa o občasnih razstavah pokrajinskega muzeja v Celju v letih 1957 do 1967. Gustav Grobel- nik je pred prenehanjem obstoja dveletne administrativne šole v Celju izrekel nekaj tehtnih misli glede prestrukturiranja srednje- ga šolstva. Zanimivi iso spomini dr. Radovana Brenčiča ob stošestdesetletnici celjske gimna- zije, ki je bila dolgo nepopolna, saj je pretek- lo celih 44 let do prve mature. Vsi profesorji z ravnateljem vred so bili nemško nacionali- stično nastro j eni in je bila vsaka malenkost, ki so jo slovenski dijaki dosegli v slovenskem narodnem smislu, že ogromen uspeh. Razprava Franca Jesenovca o odmevu spodnjega Posavja v naši kulturni zgodovini predstavlja posrečeno sistematizacijo kultur- ^lega snovanja tega dela slovenske zemlje, bo- disi ljudi, ki so se tod rodili, ali pa so tu živeli in delali. Fedor Gradišnik navaja, katera Cankarjeva dela so igrali v celjskem gleda- lišču (od 1957 Slovensko ljudsko gledališče). Objavlja tudi fotografije gledališčnikov, ki so po letu 1945 na novo sodelovali v uprizorit- vah Cankarjevih del. Ko je Božena Orožen skušala v češkem leposlovju poiskati zani- manje za slovenske kraje in ljudi, ni mogla mimo imena Gabrijele Preissove, pisateljice, ki je mnogo pisala o ljudeh na slovenskem Koroškem. Kdor bi hotel kaj več zvedeti o demograf- skih procesih na celjskem področju po osvo- boditvi, mora pregledati Natekov članek, dr. Anton Sore pa je objavil članek o razvoju obrtne dejavnosti v celjski občini po drugi svetovni vojni. Ostali sta še dve razpravi, ki obravnavata zdraviliški turizem oziroma travmatološko službo v Sloveniji. Gvido Stres Loški razgledi XVI, 1969; založilo Muzejsko društvo v Skofji Loki, uredil France Planina; 288 strani ( + oglasi), 65 slik, povzetki v fran- coščini in nemščini. Šestnajsti letnik Loških razgledov je ne- kakšen jubilejni letnik. V letu 1969 je Loški muzej praznoval 30-letnico obstoja. Muzejsko društvo, ki je leta 1939 muzej ustanovilo, pa je praznovalo 15. izdajo Razgledov. S šest- najstim zvezkom, izredno obširnim, pa stopa Muzejsko društvo spet v novo obdobje, tisoč- letnici loškega gospostva nasproti. Zato je sicer že ustaljeni red v Razgledih nekoliko razširjen. Na začetku so priobčeni prispevki govornikov na proslavi 30-letnice muzeja. Prof. Planina je govoril o nastanku in razvoju Loškega muzeja, katerega pot je od skromnih začetkov krepko krenila navz- gor. O načrtih muzeja je historiat dopolnil ravnatelj Andrej Pavlovec. Dr. Emilij an Cevc pa je s prijetno besedo in z diapozitivi prika- zal umetnostni delež škofjeloškega ozemlja v preteklosti. Zal so morale pri objavi ilustra- cije odpasti. NOB zastopata dva obširna in zanimiva pri- spevka. Ciril Zupane je objavil dnevnik svoje matere — Lokačeve mame, ki je s preprosto in odkrito besedo popisovala medvojne do- godke v Železnikih. Janko Berčič in Ludvik Jugovic sta v okviru posebne komisije pri ZB NOV zbrala seznam žrtev fašističnega nasilja v loški občini. Naštetih je 1287 imen izseljen- cev, internirancev, pregnancev, zapornikov in vojnih ujetnikov. Prav je, da je imenik objav- ljen, saj se bodo prav s tem odpravile še ne- katere pomanjkljivosti. Temeljni del zbornika — Razglede priče- nja dr. Pavle Blaznik z razpravo o zahodni 52 meji loškega gospostva po urbarju iz 1630 in skici iz 1771. Ing. Pavle Hafner popisuje za- četek in konec visoških Kalanov, katerih daljni sorodnik je sam (1628 — 1893). Po raz- nih virih sestavljeni rodovnik visoške hiše ponekod polemizira s Tavčarjevimi liki Ka- lanov v Visoški kroniki. Samotne vasi pod Ratitovcem je popisal France Planina, kjer je poleg geografskih podatkov nanizal tudi ne- katere druge, predvsem sociološke vidike življenja v teh vaseh, v katerih se je vaška idila že razblinila. S šolstvom se ukvarjajo kar trije avtorji. Jeja Jamar — Legat nadaljuje letos loško šol- stvo v dobi razsvetljenstva. Predvojno mle- karsko šolo v Loki je popisal njen takratni ravnatelj ing. Srečko Sabec. Lojze Malovrh pa je podal razvoj strokovnega šolstva v Loki do današnjih dni. V kakšnem odnosu so bili slovenski im- presionisti do Loke — slovenskega Barbizona, opisuje Andrej Pavlovec. O delavskem gibanju v Škofji Loki pred drugo svetovno vojno piše Jože Rozman, ta- kratni tajnik JSZ v Ljubljani, ki je imela v loškem Šeširju precejšnjo trdnjavo. Kako so v letih 1919 — 1922 zidali sokol- ski dom, pripoveduje Franc Zebre. Loškega stavbenika druge pol. 19. stol. Janeza Moli- narija obdeluje France Stukl. Okamenelo življenje v loških hribih za časa krednega obdobja je opisal dr. Anton Ramovš. Dr. Anton Polenec je bil v gesteh pri pajkih na Pasji ravni (1030 m). Isti avtor je oživil znan- stveno delovanje biologa Ivana Regna, kate- rega 100-letnico rojstva smo praznovali je- seni 1968. Božo Račič dopolnjuje Regnov živ- ljenjepis s svojim srečanjem s tem znanim profesorjem na Dunaju leta 1940. Regen je nameraval zapustiti svoje znanstveno pre- moženje SAZU, kar pa se žal ni zgodilo, ker je kmalu po vojni pozabljen umrl. V leposlovnem delu je Janko Krek obde- lal dramatiko Cvetka Golarja, v spomin na pesnikovo devetdesetletnico rojstva, in prvič objavil Golarjevo ljudsko igro Slepe miši. Poglavje Zapiski in poročila je letos bo- gato in raznolično. Ivan Dolenec je napisal nekrolog slavistu Jakobu Šolarju, osemdeset- letnice akademika dr. Franceta Koblarja se je spomnil Niko Žumer; France Stukl je pri- občil nekaj drobiža iz starega loškega občin- skega arhiva in obdelal zgodovino predvojne občine Sora. Muzejske izlete je popisal France Planina, razstave v galeriji na gradu pa An- drej Pavlovec. Loško kroniko je nanizal Janez Eržen. Sledi še osem manjših zapiskov. Če- prav v drobno tisku je pomemben Planinov govor ob proslavi petnajstletnice izhajanja Razgledov, ki je bila v prostorih SO Škof j a Loka januarja lani. V petnajstih letih je 123 piscev napisalo 3550 strani lokalne zgodovine, pri tem pa še nismo šteli pričujočega zvezka. Ob bližajoči se 1000-letnici loškega gospo- stva upa Muzejsko društvo, da bodo SO Škof j a Loka in delovni kolektivi, ki gmotno podpirajo izid zbornika, še nadalje uspešno opravljali to svojo mecensko funkcijo, da bo izhajanje te, lokalne okvire presegajoče pu- blikacije na trdnih finančnih nogah. France Stukl i Kamniški zbornik XU. 1969. Izd. Muzej, Kamnik, 176 strani. i Dvanajsti letnik Kamniškega zbornika je; tako kot prejšnji letniki razdeljen na dva dela. ; Prvi del obravnava delavsko gibanje in NOB in je posvečen 50-letnici obstoja ZKJ ter spo- minu na delo kamniških predvojnih revoluci- ; onarjev in njihovemu trpljenju v vojnem \ času. Drugi del zbornika pa obravnava zgo-i dovinsko in kulturno-zgodovinsko problema-j tiko. ; V uvodni razpravi Dve akciji kamniških i komunistov leta 1920 dr. Miroslav Stiplovšek ! dopolnjuje pred leti objavljeno Zabričevo ; razpravo (Kamniški zbornik VIII, 1962) o ! delavskem gibanju med obema vojnama na i Kamniškem, ker je v zadnjem času postalo | dostopnih nekaj pomembnih dokumentov, ki ] v marsičem pojasnujejo takratno situacijo. : Stiplovšek najprej posreduje nekaj dopolnil- ; nih podatkov o začetkih delavskega gibanja, o delu Socialistične delavske stranke Jugo- slavije (komunistov) — okrožni skupini Kam- nik, nato pa opiše dve akciji, kjer so se poka- [ zali rezultati dela kamniških komunistov in ; sicer splošno stavko aprila 1920 in razvitje : prapora komunistične organizacije v Kamni- : ku- Ob tem je zelo plastično prikazana vloga > tedanjega okrajnega glavarja, ki je skušal do J komunistov zavzeti nekoliko strpnejše stali- j šče, vendar je bila to le taktika, ker je z mi- : lejšimi metodami prav tako skušal zatreti ko- munistično gibanje na svojem območju. Naslednji prispevek, katerega avtor je Zvo- i ne Verstovšek, govori o življenjski poti revo- \ lucionarja Toma Brejca. Objavljen pa je le j prvi del monografije o Brejcu, ki sega do leta ; 1936, ko so ga oblasti izgnale iz Jugoslavije, ; drugi del bo izšel v naslednjem letniku. Mari- ! ca Brejc je zbrala nekaj pričevanj o udeležbi : žena v predvojnem in vojnem revolucionar- , nem gibanju na Kamniškem. K pretresljivim ' zgodbam Anice Semeja, Rozke Lavrinc, Milice I Poznik in Malči Mlinar je Marica Brejc napi- 1 sala uvod, v katerem je na kratko opisala predvojno delo kamniških revolucionark. Drugi del zbornika uvaja topografska štu- \ di j a Mirine Zupančič in Majde Zontar: Gr a- j dovi na kamniško-domžalskem območju. Av- j 53 torici sta obdelali 34 gradov, pri tem se nista omejevali le na študij virov in literature ter zbiranje dokumentarnega gradiva, ampak je bil velik poudarek tudi na terenskih raziska- vah, ki zaradi velikega števila objektov na tem območju še niso povsem zaključene in bo potrebna še nadaljnja primerjava arheološ- kih, zgodovinskih in umetnostno-zgodovin- skih izsledkov. Vsak grad posebej je pred- stavljen od prve opombe v virih, opisane so rekonstrukcije, menjava lastnikov itd., do da- našnjega stanja. Vrednost teksta povečujejo še številne fotografije, reprodukcije starih grafik iz Valvasorja ter številne risbe o te- renskih meritvah, ki so delo arhitekta Petra Fistra. Prispevek je nedvomno zelo zanimiv za strokovnjake, pa tudi sicer bo delo dobro slu- žilo kot vodič po gradovih in razvalinah na tem območju. Želeli bi le, da bi tudi drugi okoliši dobili podobne obdelave, posebno še, ker je znano, da danes naši gradovi kljub prizadevanjem spomeniške službe nezadržno propadajo. Gradovi, ki bi veliko bolje služili kulturnim in turističnim namenom, so danes še vedno stanovanjski objekti ali pa polruše- vine, obsojene na propad, ker ni finančnih sredstev, da bi jih restavrirali. Temeljita etnografska razprava Majde in Petra Fistra o kaščah v Tuhinjski dolini, ki je prav tako bogato ilustrirana z risbami in tlorisi ing. arh. Petra Fistra, prinaša zelo po- membne ugotovitve. Avtorja upravičeno po- vezujeta relativno blaginjo v Tuhinjski doli- ni od 1820—1850, ko je zgrajenih največ kašč, s trgovskim prometom skozi Tuhinjsko dolino, kajti ko je v drugi polovici 19. stoletja bil promet ponovno preusmerjen na cesto skozi Črni graben, je v Tuhinjski dolini očitna go- spodarska stagnacija in tudi neprimerno manj kašč. Poleg tega razpravljata o kašči kot o posebni obliki ljudske arhitekture, o načinu gradnje, materiahh, o namembnosti prosto- rov in predvsem o ohranitvi kašče. Dodan je še seznam leta 1968 dokumentiranih kašč v Tuhinjski dolini. Kar trije prispevki Ivana Zike govore o znamenitih kamniških rojakih. V prvem z na- slovom Trije Pirci v Ameriki, govori Zika o sadjarju in misionarju Francu Pircu, ki ga je 1862 ameriška vlada imenovala za komisarja za naseljevanje v Minnesoti, kamor je na nje- govo pobudo prišlo tudi nrnogo slovenskih rojakov. V Minnesoti so mu kasneje postavili kar tri spomenike. Poleg Franca Pirca sta opisana še njegova sestra Polona, ki velja za prvo Slovenko, ki se je z otroki preselila v Ameriko, ter nečak Jernej, ki je postal celo poslanec države Minnesota. Drugi prispevek govori o kamniškem mecenu, dolgoletnem vodji uršulinske ljubljanske šole in ravnate- lju Kranjske hranilnice Janezu Skalarju. Za- nimiv je še kratek zapis ob 100-letnici smrti utopičnega socialista Andreja Bernarda Smol- nikarja, ki je v Ameriki ustanovil utopično kolonijo socialne enakosti, sicer pa je bil Pre- šernov in Čopov prijatelj. Zbornik zaključuje Franc Možek s člankom Oris razvoja tehnologije in oblikovanja upog- njenega pohištva in razvoj tovarn upognjene- ga pohištva na Slovenskem. Po pregledu vsebine tega letnika Kamni- škega zbornika lahko zapišemo, da kvaliteta zbornika raste, le v prvem delu pogrešamo kako tehtnejšo razpravo o NOB, čeprav so tudi objavljeni spominski prispevki zanimivi. Vsekakor pa spada Kamniški zbornik med naše kvalitetnejše in dokaj redno izhajajoče zbornike. Olga Janša Litijski zbornik NOB, 1, Ljubljana 1969. Založila skupščina občine Litija. 360 strani. Kot pravi sam uredniški odbor v spremni besedi pričujoče kronike, so litijski partiza- ni in aktivisti uresničili zamisel, ki je že dol- ga leta v njih živela kot neporavnan dolg pri- spevku zasavskega prebivalstva osvobodilne- mu boju, in izdali prvo knjigo partizanske kronike. Ta nam prikazuje v zbirki člankov, ki so v pretežni večini spominskega značaja, raznovrstne oblike narodnoosvobodilne borbe v Litiji in njeni zasavski okolici. Litija je bila s svojim širšim prostorom prav zaradi bližine nemško-italijanske meje po- membno prehodno področje iz ljubljanske po- krajine na Štajersko in na Dolenjsko. Po dru- gi strani pa je bila po nemški teritorialni ureditvi povezana z Gorenjsko, saj je bila vključena v okraj (Kreis) Kamnik. To ozem- lje, ki je predstavljalo nekakšno stičišče slo- venskega osvobodilnega gibanja, je bilo tesno povezano z vojaškimi in političnimi vodstvi v ljubljanski pokrajini, na Gorenjskem, Štajer- skem, Koroškem in Dolenjskem. K temu so pripomogle pomembne komunikacijske zveze, zlasti partizanske poti ob Savi in prek nje. Spričo vsega tega so bile v Litiji in njeni zasavski okolici v primerjavi z drugimi teri- toriji drugačne, rekli bi lahko celo specifične oblike narodnoosvobodilnega gibanja. Začetek Zbornika je posvečen spominskim besedam, ki jih je napisal Mitja Ribičič-Ciril Francu Rozmanu-Stanetu in Dušanu Kvedru- Tomažu. Oba sta se, prvi kot komandant, dru- ga kot politični komisar, borila tudi skupaj z zasavskimi partizani in spomin nanju je še vedno živ. Članki v Zborniku so večinoma spominski zapiski posameznih borcev in aktivistov, ki pa nam po kronološkem redu prikazujejo boj in trpljenje zasavskega prebivalstva v NOB, Prvi članek izpod peresa Toneta Praprotnika 54 v kratkem pregledu, kot že sam naslov pove, prikaže Litijo in njeno okolico do druge sve- tovne vojne. Žal, kot izvemo v opombi, ni na voljo arhivskega gradiva predvojne občine Litija, ker je bilo uničeno, in tako nam avtor ni mogel izčrpneje podati podobo predvojne Litije. Zanimiv pa je kratek pregled kultur- nih, prosvetnih in znanstvenih ustvarjalcev, ki so bili rojeni ali so živeli v Litiji in njeni okolici. Dalje nam krajši sestavki orišejo okupatorjev prihod v Litijo in njegov teror, začetke narodnoosvobodilnega gibanja, usta- novitev OF in prve akcije. Nekoliko daljši je sestavek Jožeta Gričarja-Metoda, ki prikazuje delo prvih ilegalcev narodnoosvobodilnega gi- banja na Litijskem in Moravskem, ko se je pričelo močneje razvijati v začetku 1942. Av- tor zaključi sestavek s februarjem 1943, ko je bila pri Osoletu nad Dešnom partijska konfe- renca za politični aktiv litijskega in revirske- ga okrožja. O njej in njenem pomenu nam na- drobneje pripoveduje Ignac Sterlekar-Jože. Dalje je opisal Albin Jesenšek gestapovske vdore v nekatere frontne organizacije v Šmartnem in okolici, poostren nadzor nad prebivalstvom po borbi na Tisju konec leta 1941 in avtorjeva zaslišanja v zaporih. Tudi na litijskem območju so Nemci izseljevali prebivalstvo in o tem nam pretresljivo pripo- veduje Jože Štok-Korotan. V članku Usahle domačije nam prikaže izseljevanje partizan- skih družin 14. januarja 1943, njihov odhod prek zbirnega zapora v Goričanah v taborišče Neuchausen. O partizanskem civilnem tabori- šču na Litijskem pa nam pripoveduje Anton Godec-Tomaž. Med članki je tudi daljši sesta- vek Mitje Ribičiča-Cirila o moravški repub- liki, ki nam je, kot sam pravi, »hotel oživeti le nekaj spominov na partizansko zimo 1942, na dogodke v teh zimskih mesecih in na ljudi, ki jih je srečaval pri svojem delu.« Kot smo že zgoraj omenili, je bila Litija z okolico prehodno območje, prek katerega so vodile kurirske poti; tu so bile organizirane kurirske postaje in partizanske javke. O delu le-teh nas seznani Jože Petje-Jovan. Jože Štok-Korotan pa v članku Kurirska trojka ilustrira, koliko težav, poguma in volje so imeli kurirji pri opravljanju svojih nalog. Poleg člankov, katerih vsebina je predvsem izpoved osebnih doživetij pri opisovanju do- godkov iz NOB, so v Zborniku tudi članki, ki prikazujejo vojaško aktivnost partizanskih enot na litijskem območju. Teh je več. Franta Komel je prikazal borbo na Tisju, ki je prvi večji spopad drugega štajerskega bataljona z Nemci in je lep primer partizanske taktike, dalje je na podlagi dokumentov orisal ustano- vitev, boje in pohode druge grupe odredov, v članku so tudi skice borbe na Jančah z dne 20., 21. in 22. maja 1942. France Poglajen- Kranjc je prav tako na osnovi virov opisal ustanovitev in borbeno pot zasavskega bata- ljona Alojza Hochkrauta od prihoda druge grupe odredov do vključitve v brigado Slav- ka Šlandra. Mirko Jerman v svojem članku prikaže akcije Šlandrove brigade na litijsko- moravškem območju, saj je bilo mnogo njenih borcev doma prav iz tega prostora. V začet- ku leta 1944 (17. februarja) je bil obnov- ljen Kamniško-zasavski odred, ki je deloval vse do osvoboditve. O njegovi aktivnosti na- drobneje spregovori komandant odreda Ivan Belec-Beli. Daljši sestavek o minercih na že- lezniški progi v Zasavju in o pregledu miner- skih akcij od pomladi 1942 do 1945 je prispe- ¦ val Alojz Žužek-Tarzan. Dokumentiran je tudi članek Toneta Koprivnikarja, ki govori o nastajanju ljudske oblasti in o osvoboditvi Litije, in daljši sestavek Vida Jeriča o Ga- brovki v NOB. Na zadnjih straneh Zbornika sta še biogra- fiji dveh narodnih herojev, rojenih v litijski občini, Jožeta Borštnarja in Franca Poglaje- na-Kranjca. Na koncu pa še prikaz Staneta Pungerčarja o deležu litijske občine v NOB, dalje seznam spominskih znamenj v litijskem okrožju in pregled politične dejavnosti in gospodarske rasti občine. Namen zbornika, ki naj bi prikazal NOB v litijskem okrožju, je do neke mere dosežen. Morda bo v drugi knjigi, ki jo napoveduje uredniški odbor, več člankov dokumentiranih z arhivskim gradivom in literaturo in težišče v orisu razvoja OF in ljudske oblasti. Sicer pa že prva knjiga lahko služi šolam in krajev- nim kronikam. Bržkone pa bodo zbornik radi vzeli v roke vsi tisti, ki jih poleg tehtnejših del iz dobe NOB zanimajo tudi krajevni do- godki iz omenjene dobe. Anka Vidovič-Miklavčič Marjan Britovšek, Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno (Lenin v boju za tretjo internacionalo), Cankarjeva za- ložba — Ljubljana — 1969; 419 strani. Med zgodovinskimi publikacijami, ki so se preteklo leto pojavile na slovenskem trgu, je bila Britovškova knjiga upravičeno deležna posebne pozornosti. Ne le zato, ker se redko zgodi, da dobimo v roke delo — in to delo do- mačega avtorja —, ki se dotika problematike mednarodnega delavskega gibanja, pač pa predvsem zato, ker je čas, ki ga Britovšek ob- ravnava, še vedno silno »občutljivo« obdobje, prepogosto določeno s kasnejšimi ocenami, ki močno otežujejo zgodovinarjevo delo. Britov- šek uvodoma poudarja, da je knjiga »nadalje- vanje tematike, s katero se je intenzivno ukvarjal več kot osem let«. Izčrpne biblio- grafske priprave tako doma kot v tujini so mu omogočile podrobnejše proučevanje; do- 55 daj a pa, da želi njegov prispevek ohraniti iz- razito rekonstruktiven značaj z upoštevanjem monografskega vidika obravnave- V uvodnem poglavju z naslovom »Stališča mednarodnega socialističnega biroja (MSB) in socialističnih strank ob izbruhu vojne« po- daja avtor natančnejšo sliko stališč posamez- nih socialističnih strank do vojne. Dan po ob- javi vojne napovedi Avstroogrske Srbiji se je začela v Bruslju dvodnevna konferenca MSB- ja, »zadnja najusodnejša konferenca v zgodo- vini H. internacionale«. Čeprav je bilo že na tem sestanku opaziti znamenja neenotnosti in defetizma, se je konferenca kljub temu razšla z optimističnim vztrajanjem pri sklicu med- narodnega kongresa in potrditvi pacifistične politike socialističnih strank, ki so jo že v za- ključkih stuttgartske konference leta 1907 formulirali Lenin, Martov in Rosa Luxem- burg. Idejna neenotnost in nepripravljenost na mednarodno zaostritev se je pokazala ta- koj po zaključku bruseljske konference. Ko obravnava politični preobrat v posameznih strankah, se avtor dalj časa zadrži posebno pri nemški, avstrijski in francoski socialni de- mokraciji. Ob začetku svetovne vojne so osta- li pri političnih ocenah spopada, ki jih je for- mulirala II. internacionala, le boljševiki, pod njihovim vplivom dumska frakcija menjševi- kov, srbska socialna demokracija (Tucovič) in redki člani angleške neodvisne laburistične stranke. Lenin je aktivno posegel v politiko šele je- seni leta 1914, ko je prispel v Bern. »V dneh najgloblje krize socialističnega gibanja je Le- nin z vso jasnostjo dojel naloge in perspekti- ve revolucionarnega delavskega gibanja,« po- udarja Britovšek. Po svojem prihodu v Bern je Lenin napisal teze »O nalogah revolucio- narne socialne demokracije v evropski vojni«, ki jih je kasneje predelal v manifest z naslo- vom »Vojna in ruska socialna demokracija«. Poudaril je imperialistični značaj vojne in spoznal, da bo vojna povzročila pri proleta- riatu revolucionarno nezadovoljstvo. Njegovo zavzemanje za III- internacionale, osvobojeno »socialnega patriotizma«, je spremljalo pre- pričanje, da mora vojna izzvati proti vojno razpoloženje, ki bo preraslo v državljansko vojno. Vendar je Lenin v manifestu zagovar- jal geslo socialistične revolucije tedaj še »le za najrazvitejše dežele, medtem ko je za Rusi- jo, ki še ni dokončala buržoazne revolucije, postavil zahtevo postopne demokratične pre- osnove v demokratično republiko, zasnovano na popolni enakopravnosti in samoodločbi na- rodov, na zaplembi veleposestniških zemljišč in osemurnem delavniku« (str. 62, II. pogl.: »Nastajanje in oblikovanje Leninove revolu- cionarne koncepcije«). Ze v prvih vojnih mesecih so se oglasili posamezniki, ki so se uprli nacionalni orien- taciji svojih socialnodemokratskih strank. V nemški socialni demokraciji so že septembra 1914 Liebknecht, Mehring, R. Luxemburgova in Klara Zetkin protestirali proti politiki veči- ne nemške socialne demokracije. V treh po- glavjih »Zbiranje boljševikov na leninskih revolucionarnih taktičnih osnovah«, »Dejav- nost Lenina in levih internacionalistov na mednarodnih srečanjih s socialisti « in »Leni- novi revolucionarni taktični koncepti na med- narodnih konferencah socialistk in socialistič- ne mladine« razpravlja Britovšek o Lenino- vih pobudah in naporih pri združevanju vseh tistih, ki so ostali zvesti internacionalistič- nim načelom in protivojnim izhodiščem II. internacionale in ki so vsaj v osnovi pristali na Leninove ocene imperialističnega značaja vojne. Avtor se ustavlja pri problematiki po- sameznih konferenc tako boljševikov kot so- cialistov antantnih dežel in dežel centralnih sil, podrobneje prikazuje spore in nesoglasja med Leninom in sodelavci (npr. Leninom in Buharinom) kot tudi med levimi internacio- nalisti in »socialisti«. V tem sklopu prikazuje potek posameznih konferenc v Köbenhavnu, Londonu in na Dunaju ter se posebej dotika I^ieninovih ocen politične usmeritve Kaut- skega, Troelstre, Guesdea, Vandervelda in drugih. V središču pozornosti Britovškove študije so Leninove priprave na zimmerwaldsko kon- ferenco, oblikovanje zimmerwaldske levice in njen kasnejši pomen pri nastajanju komuni- stične internacionale. Čeprav zimmerwaldska konferenca ni sprejela osnutka resolucije, ki ga je v imenu levice pripravil Lenin in pre- bral Radek in ki je predložil podroben načrt »za spreminjanje imperialistične vojne v državljansko«, je Lenin po mnenju Trockega tu položil »prve temeljne kamne za revoluci- onarno internacionale«. Na tej konferenci je uspelo ustanoviti mednarodno socialistično komisijo in tako dokončno odreči zaupanje mednarodnemu socialističnemu biroju. Lenin sam je bil kljub kompromisnim ocenam zim- merwaldskega srečanja z zaključki na kon- ferenci sprejetega manifesta povsem zadovo- ljen. Se enkrat pa je poudaril nepomirljivost s strujami socialnega šovinizma in kautskijan- stva«. »Pol leta po zimmerwaldski konferenci je protivojno razpoloženje kljub oviram s strani MSB in večinskih socialistov zelo na- predovalo,« piše Britovšek. »28 strank, od te- ga 13 uradnih, iz 18 dežel se je izreklo za pri- ključitev k zimmerwaldskemu gibanju ... Socialnopacifistično gibanje, ki je v začetku dajalo ton zimmerwaldskemu gibanju, je z nadaljevanjem vojne dobivalo vedno močnej- še socialno revolucionarno obeležje« (str. 138). Odnosi med posameznimi strujami pa so se zaostrili že med pripravami na drugo konfe- renco zimmerwaldovcev v Kienthalu in ka- 56 sneje med konferenco samo. Lenin se je med časom temeljito ukvarjal z analizo ekonom- skih in političnih značilnosti imperializma. V vrsti političnih vprašanj, ki jih je želel natan- čneje ali na novo osvetliti, se je posebej do- taknil problematike o aneksiji in samoodločbi narodov in se ustavljal pri vprašanju legal- nega političnega vključevanja socialistov v parlamentarno življenje dežele. Na kienthalski konferenci je postala še očit- nejša razmeroma velika idejna heterogenost zimmerwaldskega gibanja. Tudi ta konferen- ca je sprejela delno kompromisen predlog re- solucije, ki pa je že ostro obsodila »socialno šovinisatične pozicije izvršnega komiteja MSB«. Ko govori o Kienthalski konferenci, posveča Britovšek večjo pozornost Grimmovi ločitvi od levice, s posebnim poudarkom pa omenja poleg Lenina tudi vlogo in ocene Zi- no v jeva. Prikaz idejnih nesoglasij je avtor sklenil v X. poglavju z naslovom »Lenin in taktična nesoglasja v zimmerwaldski levici« in ugo- tovil, da so se »Švedi, Norvežani, Holandci, nemška in poljska levica razhajali z Leninom v vprašanjih razorožitve, samoodločbe naro- dov, o kolonialnem vprašanju itd.« Razprava o teh vprašanjih, posebno o problematiki raz- orožitve in samoodločbe narodov, je zaostrila nasprotja med zimmerwaldovci tako, da je v začetku leta 1917 grozil razcep. Ob koncu po- glavja Britovšek takole citira Krupsko: »Le- nin nikdar ni bil tako nespravljivo razpolo- žen kot v zadnjih mesecih leta 1916 in prvih mesecih leta 1917. Bil je prepričan o tem, da se revolucija približuje« (str. 204). Svojo študijo zaključuje Britovšek s pri- kazom februarske revolucije in njenim vpli- vom na mednarodno delavsko gibanje. Potem ko razmeroma nadrobno oriše aktivnost bolj- ševikov in razvoj dogodkov v Rusiji spomladi leta 1917., se dotakne avtor še upada zimmer- waldskega gibanja, ki ga je pospešila Grim- mova petrograjska afera. Tretja konferenca zimmerwaldovcev v Stockholmu, ki se je od- likovala po svojem silno pisanem ideološkem sestavu, je pozvala »h generalni stavki med- narodnega proletariata v korist miru«. Po mnenju boljševikov je bil manifest premalo revolucionaren »saj bi moral pozvati k sploš- ni vstaji«. Kljub svojim prizadevanjem pa tretja konferenca zimmerwaldovcev razkroja in vedno manjšega vpliva gibanja ni mogla zavreti. Zimmerwaldska levica se je priklju- čila KI, medtem ko so se je »desnica zimer- waldovcev pomirila z večinskimi socialisti in se združila z reformistično bernsko internaci- onalo«. Britovškovo delo je opremljeno z obširnimi in izčrpnimi opombami, ki podrobneje argu- mentirajo posamezna poglavja. Poudarek štu- dije je na razvoju Leninovih političnih ocen in idejnih izhodišč (delo tako opredeljuje že podnaslov: Lenin v boju za tretjo internaci- onalo); avtor pa poizkuša vestno rekonstrui- rati tudi vlogo Zinovjeva, Radeka, Buharina, Kameneva, Trockega in mnogih drugih, ki so zaradi svoje usode in kasnejših negativnih političnih ocen pogosto odrinjeni na rob ali pa so ise celo povsem »izgubili«. Prav to pri- zadevanje ima v času, ki kaže ne samo med zgodovinarji, temveč tudi med mlajšo inte- ligenco nasploh vse večje zanimanje za kon- cepte, razprave, idejne razlike in nesoglasja med marksističnimi misleci dvajsetih let, po- seben in izjemen pomen. Peter Vodopivec ARS Sloveniae — Nace Sumi, Baročna arhitektura, MK 1969. Tradicionalno urejeno knjigo o baročni ar- hitekturi pri nas je napisal specialist za to področje dr. Nace Šumi. Glede periodizacije in drugih dognanj o baroku ni knjiga nobena novost, saj je razvojne teze o baroku avtor podal že v svoji disertaciji. Ljubljanska ba- ročna arhitektura, objavljeni pri Slovenski matici leta 1961, na tem mestu pa je pritegnil spomenike iz vse Slovenije. Pravi barok se začne pri nas po letu 1680. Prvo obdobje traja nekako do leta 1740, dru- go do 1760, nato pa sledi odmiranje in baroč- ni klasicizem. Domovina baroka je bila Ita- lija. Na Primorsko so prihajale pobude di- rektno od tam, na Štajersko pa po ovinkih preko avstrijskega (dunajskega in graškega) baroka. Ljubljansko središče je sicer vplivano od obeh strani, razvije pa tudi lastne forme. Barok se uveljavi tako v sakralni in pro- fani arhitekturi, še več, oblikuje cele urbani- stične komplekse (baročna Ljubljana). Cerk- veni stavbi da razgibanost v tlorisu in lupini. Baročnemu prostoru pomaga do veljave pre- mišljena osvetljava in poslikava ter druga oprema, kar da skupaj pravi baročni ansam- bel. Pri graščini se vključi v baročni red tudi prostor okoli nje (baročni vrt), graščina pa dobi obliko zaprtega gradu. V malem jo po- snema baročna palača v mestu, kjer se nad težje oblikovanim in oddeljenim pritličjem dvigujejo s pilastri povezane ostale etaže. Pri vseh arhitekturnih členih se pojavlja ri- tem, stopnjevanje, združevanje (višek v osi, ki jo podpirata portal in balkon), pluralizem prejšnje dobe pa odpade in je tja do klasi- cizma pozabljen. Naravnost imenitni so fotografski posnetki, ki prikažejo marsikateri spomenik lepšega, kot je v resnici, saj mnoge baročne arhitek- ture nezadržno propadajo pred našimi očmi. France Stukl ^ 57 Muljava (J. Kastelic, Muljava in okolica v starem veku; A. Gspan, Pisatelj Josip Jur- čič; F. Sarf, Jurčičev dom; G. Makarovič, Cer- kev na Muljavi; F. Sarf, Izleti z Muljave), Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 16. zvezek, Ljubljana 1968, 31 strani. V zelo kratkem prvem poglavju nas avtor seznanja s tem, da sodi Muljava z okoliškimi naselji med zelo stare naselitvene prostore, saj sega naselitev tod že v ilirski čas. V rim- ski dobi je spadala Muljava z okolico »k mestnemu teritoriju Nevioduna«. Iz dobe po naselitvi Slovencev je ob muljavski cerkvi ohranjenih nekaj grobov in avtor domneva, da je bila »cerkev prav na tem mestu sezi- dana zaradi staroslovanskega grobišča.« Uvodnemu poglavju je bilo očitno odmerjene- ga premalo prostora in je zato zelo zgoščeno. Nadaljnjih 12 strani navaja Jurčičeve pred- nike in Jurčičev življenjepis, zanimiv, a za tako kratek priročen vodnik, (ki naj opisuje kraj) skoraj preveč podroben. Fanči Sarf nam v naslednjem poglavju po- pisuje Jurčičev dom. Po svojem tlorisu je bil zelo podoben slovenskim kmečkim domovom 19. stoletja: veža z odprtim ognjiščem, »šti- beljc«, »keuder«, »hiša« in »kamra«. Hiši so prizidali majhen hlev, nad katerim je bil še skedenj. V dvajsetih letih našega stoletja so gospodarske stavbe predelali po vzoru dru- gih gospodarskih poslopij tod okoli. Danes so hiša, gospodarska poslopja, čebelnjak in kašča ter oprema urejeni kot nekakšen etnografski muzej na prostem. Ta muzej prikazuje ne le to, kako je bila približno urejena Jurčičeva domačija, ampak tudi, kakšen videz so imele slovenske domačije v 19. stoletju in še v dvaj- setem. Gorazd Makarovič na kratko opisuje po- družnično cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi. Zgrajena je bila v prvi polovici 15. stoletja in bila dopolnjena z vhodno lopo sre- di 19. stoletja. Po avtorjevem mnenju sodi glavni oltar z osrednjim prizorom Marijinega vnebovzetja, ki je bil izrezljan leta 1674, med najlepša rezbarska dela na bivšem Kranj- skem. Potem ko nam avtor opiše še drugo notranjo cerkveno opremo, nam predstavi še tisto, zaradi česar je muljavska cerkvica tako znana — freske. Poslikal jo je leta 1456 Ja- nez Ljubljanski. Stenske slikarije v prezbi- teriju, ki imajo še danes zelo sveže barve, so precej bolje ohranjene od tistih v ladji, kjer so vidni le še ostanki slikarij. Cela zahodna stena je poslikana s prizorom poslednje sodbe. »Izleti z Muljave« je zadnje poglavje tega vodnika. Opozarja nas na kraje, ki so zaradi te ali one zanimivosti vredni, da jih obišče-1 mo, kadar pridemo v te kraje. Priložena kar- j ta nam bo pri tem dobro pomagala. Vodnik Muljava je napisalo več avtorjev. : Odtod izvira neko nesorazmerje v obsegu po- sameznih poglavij, ki obsegajo: Muljava in okolica v starem veku, 1 stran. Pisatelj Josip Jurčič, 12 strani, Jurčičev dom, 6 strani. Cerkev na Muljavi, 4,5 strani. Izleti z Muljave, 3 strani. Ce je naslov Muljava, bi pričakovali le ne- koliko več tudi o kraju. Tudi slikovni ma- terial je bil izbran nekoliko nesorazmerno, saj so slike, ki kakorkoli zadevajo Jurčiča kot pisatelja, štiri, z Jurčičeve domačije štiri, iz muljavske cerkve prav tako štiri, pri čemer so freske kar revno zastopane. Tiskovnih napak (le deloma popravljenih v vložku) je za tako majhno brošuro kar pre- več. Irena Vilfan , Sergej Vrišer, Mariborski grad, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodni- kov, 17. zvezek, Ljubljana 1969, 26 strani. Vodnik po mariborskem gradu nas že takoj na začetku opozori na to, da je njegova da- našnja zgradba že tretja mariborska grajska arhitektura! Prva, najstarejša, je nastala kot utrdba na Piramidi, enem izmed obdravskih gričev. To je bila ena izmed utrdb, ki so bra- nile vzhodno državno mejo; tudi ime »grad v marki« — Marchburg kaže na to. Ko je srednjeveški »Gornji Maribor« leta 1528 po- gorel, so na mestu prejšnjega gradu zgradili novega, ki je imel, kot lahko vidimo na po- dobah iz 17. stoletja, bolj stanovanjski kot utrdbeni videz. Končna usoda pa je ta grad doletela za časa njegovih zadnjih lastnikov v drugi polovici 18. stoletja, ki so ga dali po- rušiti. V mestu, ki se je razvilo med Dravo in grajskim gričem, je nastal že v 13. stoletju drug mariborski grad, v katerem so grofi odslej prebivali, zgornji pa je služil kot vo- jaška opazovalnica. O drugem gradu vemo malo in, kot kažejo zapiski iz druge polovice 16. stoletja, so bili od gradu v tistem času ohranjeni le še ostanki. Tretji grajski kompleks je začel nastajati konec 15. stoletja že na mestu današnjega gradu ob severovzhodnem delu mestnega ob- zidja. Prvotni gotski videz je danes nekoliko zakrit, saj je bil tudi mariborski grad, kot večina drugih gradov, podvržen poznejšim modnim časovnim predelavam. Po končanih turških napadih v 16. stoletju je bil grad te- meljito obnovljen; hkrati je bil okrogli graj- ski obrambni stolp zamenjan z bastijo, ki je še danes ohranjena z nadzidanim nadstropjem iz srede 18. stoletja. Grad je bil za grofov Khislov po požaru mesta 1609 precej spre- menjen in je fortifikacijski videz zamenjal z reprezentančnim. Gradu so v 17. stoletju do- dali še štiri grajske stolpe, prizidali so mu lo- retansko kapelo, jo preko loggie povezali z bastijo in tako preoblečeno grajsko poslopje je služilo odslej novemu namenu — repre- zentanci. Grofje Brandisi so v 18. stoletju tudi neko- liko spremenili grajsko arhitekturo. Bogati rokokojski kiparski okras, veliko stopnišče in slikarije na stropu viteške dvorane izvirajo iz tega časa. Razvoj mariborskega gradu je bil tako za- ključen. Ne pa tudi spremembe. V 19. stole- tju in deloma v dvajsetem je utrpel ta graj- ski kompleks precej škode si tem, da se je mo- ral podrediti potrebam mesta. Po prenovitvi in po avtorjevem mnenju nekoliko preveč moderni predelavi gradu v tridesetih letih se je v grajske prostore vselil mariborski po- krajinski muzej. Avtor v vodniku nadrobno opiše še troje prostorov, ki so po njegovem mnenju vredni, da si jih obiskovalec nadrobneje ogleda: lo- retansko kapelo, viteško dvorano in roko- kojsko stopnišče. In končno se dr. Vrišer zaustavi še ob mu- zejski arheološki, etnografski in kulturno- zgodovinski zbirki predmetov iz Podravja in Pomurja ter lapidariju, ki je nameščen v graj- ski loggi v prvem nadstropju. Irena Vilfan ^ Marijan Zadnikar, Stiski samostan,Kulturni j in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod- j nikov, 18. zvezek, Ljubljana 1969, 30 strani. Preden prične avtor s podrobnejšim umet- i nostno-zgodovinskim opisom tega pomembne- ga kulturnega spomenika v današnjem stanju, nam na kratko označi njegovo zgodovinsko pot. Tako izvemo, da je bilo samostansko zemljišče, »imenovano Sitik«, v prvi polovi- ci 12. stoletja v lasti višnjegorskih grofov, ki pa so ga podarili oglejskemu patriarhu. Ta je na ta svet hotel naseliti cistercite, da bi ti s svojim zgledom in delom pripomogli k utr- ditvi verskega življenja v tem delu njegove- ga ozemlja. Zato je patriarh Peregrin z li- stino iz leta 1136 dodelil to zemljišče samosta- nu v Runi (Reun pri Gradcu), ki je postal ma- tični samostan novo ustanovljenega stiškega. Prvi menihi so se naselili v bližnjem Šent- vidu, od koder so skupaj s stavbenikom Miha- elom vodili gradnjo samostana, ki je potekala po natančnih predpisih ustanovitelja reda sv. Bernarda in po nekakšnem idealnem načrtu, ki so ga uporabljali pri gradnji vseh samo- stanov tega reda; razporeditev samostanskih j zgradb, samostanskih prostorov, notranja j oprema — vse to je moralo služiti smotrom reda: resnosti, zbranosti, strogosti. Eden iz- med pogojev, da so se beli menihi sploh na- selili na nekem ozemlju, pa je bila tekoča vo- da, zlasti zaradi higiene. Avtor se je dlje pomudil pri opisu stare sa- mostanske cerkve — romanske bazilike. Ta je danes skoraj popolnoma skrita pod baroč- no preobleko iz začetka 17. stoletja in jo po- vršen gledalec, če ni nanjo posebej opozorjen, komaj kje zasluti. Stiska bazilika se s svo- jim apsidalnim kornim zaključkom nekoliko oddaljuje od cistercijanskih pravil (ravni kor- ni zaključki!). Stara samostanska cerkev s svojim tlorisom v obliki latinskega križa s prečno ladjo in s celotno zasnovo prostora z lesenim ravnim stropom je »prava roman- ska triladijska slopna bazilika, kakršne vse do takrat še nismo poznali, saj so bile celo nekatere naše pomembnejše farne cerkve v romanski dobi zasnovane bolj preprosto, brez prečne ladje« (str. 9). In končno ugotavlja avtor z nemalo obžalovanja, da je barok to cerkev, ki bi sicer sodila med najboljše pri- mere naše romanske arhitekture, temeljito predelal, tako predelal, da so vsaj približno rekonstrukcijo lahko napravili šele po dol- goletnih raziskovanjih in izkopavanjih. Svoj prvotni srednjeveški videz pa kaže še danes samostanski križni hodnik, danes do- stopen tudi širši javnosti. Tega opisuje avtor s posebno natančnostjo, lahko bi celo rekli kar z očitnim zadovoljstvom, saj se ga baroč- na prezidovalna vnema ni dotaknila. Stiski križni hodnik je poleg ptujskega dominikan- skega edini v celoti ohranjeni srednjeveški križni hodnik pri nas. Kot so pokazale raz- iskave, je bil v srednjem veku večkrat pre- delan; tudi kamnoseški in slikarski okras ni- sta nastala hkrati. Slikarski okras, večinoma iz druge četrtine 14. stoletja, je po svoji iko- nografski vsebini izredno razgiban in zani- miv. (Ali je slikarija iz 12. stoletja ohranjena, ni prav jasno povedano.) Tudi pri opisu kri- žnega hodnika nas avtor ponovno opozarja na to, da so bili cistercij anski samostani gra- jeni po enotnem načrtu; iz križnega hodnika so skozi polkrožni portal hodili menihi po stopnicah do skupne spalnice v prvem nad- stropju. Po temeljitem orisu cerkve in križnega hodnika se avtor na kratko zaustavi še na velikem dvorišču in na stavbah, ki stoje ob njem, zlasti na »stari prelaturi«, ki sodi med najlepše primere renesančne arhitekture da- leč naokrog. Zaključi pa avtor ta umetnostno- zgodovinski sprehod tam, kjer ga navadno pričnemo, kadar pridemo ogledovat stiski sa- mostan: pri vhodnem stolpu. Vodnik nas na tem mestu opozori še na štukaturni strop, raz- loži nam njegove prizore in nam končno še 59 pove, da spadajo te štukature iz leta 1620 med najstarejše pri nas. Avtor nam v tem vodniku sicer ne odkriva bistveno novih izsledkov pri raziskovanju romanske Stične (kar tudi ni namen), podaja pa nam kratko in izčrpno sintezo tistega, kar vemo in na kar lahko sklepamo in domneva- mo iz dolgoletnih raziskovanj in izkopavanj tudi avtorja samega. Vodnik je neoporečen ne le s strokovne plati, ampak tudi s prak- tične, saj je na eni strani napisan dovolj po- ljudno in razumljivo za širši krog uporabljav- cev, na drugi strani pa dovolj izčrpen tudi za zahtevnejšega obiskovalca. Irena Vilfan Branko Berčič: Tiskarstvo na Slovenskem. Zgodovinski oris. Ljubljana, Odbor za pro- slavo 100-letnice grafične organizacije na Slo- venskem 1969. 412 + (III) str. + 1 pril. Ilustr. 8?. Novembra leta 1867 si je delavski razred v Avstriji po novem zakonu o društvih pri- dobil pravico, da se lahko združuje v svojih organizacijah. Te so smele biti sprva le iz- obraževalnega, od leta 1870 pa tudi strokov- nega značaja. Kot drugod so se tudi pri nas — kot najbolj razgledan in najzavednejši del delavskega razreda — najprej organizirali tiskarski delavci. Osmega decembra 1867 so imeli v Ljubljani svoje »generalno zborova- nje«, na katerem so izvolili odbor, ki je pripravil pravila in vse potrebno za občni zbor 9. februarja 1868. Takrat ustanovljeno izobraževalno društvo za tiskarje v Ljubljani je bilo prva delavska organizacija na Sloven- skem in tudi na vsem ozemlju sedanje Jugo- slavije. Za pripravo proslav stoletnice tega po- membnega jubileja je bil sestavljen poseben odbor, na čigar pobudo, toda s podporo gra- fičnih podjetij in sklada SR Slovenije za pospeševanje založništva, so izšle tri jubilejne publikacije: zbornik Stoletnica grafične orga- nizacije na Slovenskem, brošura Proslava sto- letnice ustanovitve grafične organizacije na Slovenskem in monografija Branka Berčiča, Tiskarstvo na Slovenskem. Navada je, da ob pomembnih obletnicah izidejo zborniki ali podobne jubilejne publikacije, zato je tudi odbor za proslavo 100-letnice grafične orga- nizacije pripravil tak zbornik in priložnostno brošuro, želel pa je še več, hotel je namreč prikazati tudi zgodovino svoje stroke. Na ponovno izraženo željo članov odbora je prevzel to težko nalogo bibliotekarski stro- kovnjak in literarni zgodovinar dr. Branko Berčič. Ko je dr. Berčič to delo leta 1967 prevzel, se je zavedal nekaterih težav. Zaradi kratkega časovnega roka — delo naj bi izšlo v jubilejnem letu — je moral zgodovinski oris nujno sestaviti le po dotlej objavljeni literaturi. Tu mu je bila v pomoč Bibliogra- fija slovenskega tiskarstva 1868—1968, ki jo je objavila Štefka Bulovec v zborniku Sto- letnica grafične organizacije na Slovenskem. Po arhivskem gradivu, s katerim bi dopolnil nekatera manj obdelana poglavja iz zgodo- vine tiskarstva, pa zaradi časovne stiske ni mogel poseči. V »Zagovoru« na koncu publi- kacije je zato zapisal, da njegov pregled ti- skarstva »ne more biti popoln in dokončen. Je zgolj oris zgodovinskega razvoja sloven- skega tiskarstva, pri čemer so morala ostati nekatera poglavja nedodelana, nekateri pro- blemi ne dovolj raziskani in razpoložljivi podatki ne vselej preverjeni«. K temu kritič- nemu zapisu lahko pripomnimo, da pač no- beno strokovno in znanstveno delo ne more biti popolno in dokončno Druga pripomba velja za sintetična dela nasploh: zanje je namreč dopustno in umljivo, da vsi problemi, ki jih obravnavajo, ne morejo biti povsem zadovoljivo znanstveno obdelani. Ce to upo- števamo, pa moramo avtorja pohvaliti, da se je pogumno in zavzeto lotil dela, zbral »raz- tresene ude« in iz obsežnega gradiva, kjer je znal ločiti bistveno od nebistvenega, spretno oblikoval dokaj enakomerno zaokrožen pre- gled zgodovinskega razvoja tiskarstva na Slovenskem. Iz povedanega je tudi razvidno, da obravnavana monografija nima pretenzij po novih znanstvenih odkritjih, združuje pa dosedanje znanje s področja zgodovine tiskar- stva pri nas in ga podaja v privlačno napi- sani celoti. V tem je njena vrednost. Kljub zgoraj povedanemu temelji večina poglavij v knjigi na dokaj studiozno obdela- nem gradivu. V uvodu obravnava avtor pred- vsem zgodovino tiska, srednjeveško knjigo med Slovenci in začetke tiskarstva v Evropi. V prvem poglavju govori o temeljih sloven- skega tiskarstva (o prvih tiskarjih sloven- skega rodu, o prvih tiskarnah na jugoslo- vanskih tleh, o tiskanju prvih slovenskih knjig zunaj slovenskega ozemlja in o prvi tiskarni na Slovenskem). To obdobje je avtor- ju blizu, saj je doslej objavil že nekaj raz- iskav iz navedenih področij. Drugo poglavje prikazuje obnovitev slovenskega tiskarstva v letih 1678 do 1828 (Valvasorjev grafični zavod, obnovitev tiskarstva v Ljubljani in uvajanje tiskarstva po slovenskih deželah). Za to in naslednje poglavje, ki zajema čas od leta 1828 do 1918 in prikazuje rast slovenske tiskarske obrti ločeno po pokrajinah oziroma tiskarskih središčih, je avtor lahko uporabljal članke in raziskave Janka Šlebingerja, Janka Gla- zerja in Janeza Logarja. Za slovensko tiskar- stvo med obema vojnama in za tiskarstvo zadnjih desetletij pa je uporabljal poleg lite- 60 rature, kot npr.: Spominski zbornik Slovenije in Krajevni leksikon Dravske banovine, še tipkopisno gradivo Ivana Matičiča. Avtor je sliko razvoja tiskarstva v Sloveniji tu izpo- polnil še z razdelki, ki prikazujejo slovenske zamejske tiskarne na Primorskem in Koro- škem. Predvsem ta zadnja obdobja so manj raziskovali in bi jih bilo mogoče ob uporabi arhivskih virov še izpopolniti in bolje osvet- liti. Nasprotno pa sloni poglavje o ilegalnih in partizanskih tiskarnah (partijska tehnika pred vojno in Centralna tehnika KPS med vojno) na specialnih raziskavah Jožeta Kralla, opravljenih za sklad Borisa Kidriča, ki so tu, v krajši predelavi, sedaj dostopne tudi širši javnosti. V dodatku je avtor pripravU še abecedni pregled tiskarskih krajev in ti- skarn, ki mu je dodal tudi pregledni zemlje- vid, navedel uporabljeno literaturo in delo zaključil z imenskim kazalom s tiskarstvom povezanih krajev, organizacij in oseb. Tako smo dobili knjigo, ki bo služila dolo- čenemu krogu uporabnikov, slovenski tiskar- ski delavci pa so svoj jubilej častno združili s kulturnim dejanjem trajnejše vrednosti. V zvezi z Berčičevim Tiskarstvom bi rad dodal še nekaj misli. V dobi, ki ni naklonje- na historiziranju, je treba po mojem mnenju pozdraviti in po možnosti realizirati pobude zunanjih ustanov ali organizacij, če se te obr- nejo na strokovnjaka z željo, da jim napiše zgodovino podjetja, ustanove ali npr. panoge. Ob takem predlogu je strokovnjak, ki naj bi delo prevzel, večkrat postavljen pred dilemo, ali naj delo prevzame, kljub temu, da se za- radi določenih pogojev dela in zahtev naroč- nika zaveda, da ne bo mogel doseči zaželene popolnosti, npr. iz enakih ali podobnih razlo- gov, kot jih je navedel tudi Berčič — tu iz- ključujem diletantizem — ali pa naj delo iz navedenih razlogov odkloni. Mislim, da je v interesu zgodovinske stroke in zgodovinske znanosti, da se ne ograjuje od takih zunanjih pobud. Vsako delo, od znanstvene razprave do drobnega članka ima svoje področje delo- vanja in svojo upravičenost. Vendar, nekaj je za zgodovinarja le osnovno, podatki morajo biti preverjeni. Morda te misLi res niso dovolj prepričljive, nekaj resnice pa je gotovo v njih. Branko Relsp Ivo Zupanič, Zgodovina vingradništva j Slovenskih Goric, Maribor 1969, 145 strani. 1 \ Vedno je razveseljivo, če strokovnjak za neko gospodarsko ali tehnično panogo začuti veselje do tega, da bi svoje strokovno pod- ročje predstavil javnosti tudi v luči zgodovin- skega razvoja: zgodovini katere koli panoge je le v prid, če za njo stoji ustrezno praktično strokovno znanje. Posebno smo takih piscev lahko veseli Slovenci, saj ne moremo bolj ko drugi narodi pričakovati, da bomo imeli spe- cializirane poklicne zgodovinarje (ali npr. etnografe), ki bi se lotili naštetih gospodar- skih panog, katerih zgodovina čaka svojega raziskovalca. Zupaničeva knjižica pa po pi- ščevi osebi bolj ko običajno povezuje stroko in zgodovino. Skoraj osemdesetletni, v vino- gradniški Jar enini rojeni avtor, inženir agro- nomije in dolgoletni vinogradniški praktik, pedagog, upravni delavec in voditelj razisko- valnega dela, posveča knjižico »v spomin svo- jemu očetu, vzornemu vinogradniku, ki je ' prvi v Slovenskih Goricah začel po trsni uši obnavljati vinograde.« Za tem spisom stoji torej skoraj stoletje tesne posredne in nepo- sredne osebne povezanosti s stroko in pokra- jino! Zato so tudi nedvomno najbolj posrečena tista poglavja, v katerih prihaja do veljave ta avtorjeva živa povezanost s snovjo, zlasti od strani 96 naprej, na primer ko pravi: v Slovenskih Goricah »so našli trsno uš leta 1888 pri Sv. Jakobu, in sicer na Drankovcu (v vinogradu mojega očeta), na Hlapju« itd. (str. 104). Prav dragocena je kronika vinskih letin do prve svetovne vojne (str. 128 si.). Do- kaj bogate starejše podatke je avtor zbral iz literature, podatki od 1811 do 1914 pa si slede prav za vsako leto iz domače kronike posest- va avtorjevih staršev in materinih prednikov! Ta vir bi morda kazalo ob priložnosti dobe- sedno objaviti. To in ono v njem ni zanimivo le za zgodovino vinogradništva, npr.:1827 po- vodenj; 1830 so zmrznile reke in promet med Trstom in Dunajem so kar tri mesece oprav- ljali na saneh; 1848 po opisu vremena pri- pomba o bogati vinski letini zelo dobre kako- vosti in o ljudstvu, ki je »rebeliralo«; ali 1909: suho leto, malo krme, zato živina poceni itd. Izvirne, neposredne podobe gospodarstva z gledišča enega kraja. Potem, ko smo začeli pri zadnji tretjini, ki sama upravičuje izid knjige, še nekaj o prvih dveh. Po geografskem uvodu in nekaterih splošnih podatkih o zgodovini vinogradništva (na str. 18 se — žal še vedno brez dokaza — ponavlja staro mnenje, da so Slovenci pre- vzeli vinogradništvo od staroselcev) sledi v prvi knjigi več drugih poglavij, ki zadevajo fevdalni srednji vek, začenši s Capitulare de villis, o katerem pa močno dvomim, da bi bil čeprav morda šele pozneje, kratkomalo veljal tudi za Podravsko krajino (str. 20). Obsežno so opisana glavna zemljiška gospostva, ki so imela vinograde, in orisana je razširjenost vinogradništva proti koncu srednjega veka. Slede poglavja o pravnem položaju vinogra- dov in vinogradnikov, o gorskih bukvah in — s skokom nazaj — o trgovini z vinom v sred- 61 njem veku, pa še o vinskdh merah od srednje- ga veka do danes. V drugi tretjini (str. 50 si.), ki obsega v glavnem začetek novega veka do 1848, pride avtor nekoliko iz konteksta. Vinogradništvo nasploh in v Slovenskih Goricah posebej (str. 62—64, 76—80, 83, 86—92) se kar preveč iz- gublja v splošnem zgodovinskem okviru, ki daleč presega slovensko ozemlje in ki pač ne more biti drugega kot bolj ali manj posrečen povzetek iz literature, da omenim za primer kar štiri strani o francoski revoluciji in Na- poleonu. Morda je tak širok prijem prilago- jen domnevnim željam širšega kroga bralcev, zgodovinar pa bi bil bolj vesel, če bi zvedel kaj več o Bukvah za kmeta iz 1789 (str. 98), o Vrtovčevi knjigi iz 1844 (str.83) ali o Jan- čarjevi knjigi iz 1867 (str. 93); rad bi našel tudi kako risbo s strokovno razlago nekdanje rezi in vinogradniškega izrazoslovja, posebno historičnega (npr. k strani 88) ipd. — Nekaj pa je vendarle tudi pri zgodovinskem okviru zanimivo; kaže namreč, kakšno predstavo je avtor dobil iz standardne, posebno starejše agrarnozgodovinske literature, o gospodar- stvu in kmetovem položaju od konca srednje- ga veka naprej: popolna odvisnost, prosto obremenjevanje, sodstvo (brez omejitev! str. 50); Turki do 1500 odvlečejo najmanj četrtino, morda celo tretjino vsega prebivalstva Spod- nje Štajerske, kmetje pa že tedaj niso dobili orožja (str. 53); po uporih je bilo izkoriščanje še večje (str. 57); v 16 in 17. stoletju je deže- la strašno obubožala. Slovenske Gorice so bile na robu propada in položaj je postal še obup- nejši (str. 60); vinogradništvo je začelo v dru- gi polovici 16. stoletja propadati (str. 61, 65); v 18. stoletju na zboljšanje ni bilo treba misli- ti, posebno spričo obupnega stanja kmetov pred reformami (str. 70); v prvi polovici 19. stoletja je vinogradništvo še bolj nazadovalo (str. 76), a se začelo zboljševati (str. 80), ne pa položaj vinogradnikov (str. 80), tako da je bil položaj kmeta sredi 19. stoletja še posebno težaven (str. 84), itd. Take in podobne vtise mora bralec res dobiti v precejšnjem delu literature, ki se opira na ugovore proti zvi- šanju davkov (po takih ugovorih je vedno vse na robu propada) in doda iz dogodkovne zgo- dovine še kuge, vojske in lakoto. Marsikaj je pri tako nastalih opisih resnično, toda vpra- šati se je treba, ali ni bUo vmes tudi po nekaj boljših let, ki jih po takih virih seveda ne bomo zasledili. Če bi bili mogli ljudje, ne da bi izumrli, res prestati vsaj štiri stoletja samega nenehnega propadanja, bi moral biti prej pravi eldorado, aurea aetas, pa vemo, da tudi to ni res. Toliko samo na rob zgodovinskemu okviru, ne na račun avtorja, temveč na račun literature, iz katere je dobil vtise, ki jih go- spodarsko mišljenje ne more kar sprejeti. Lahko bi pripomnili še to in ono, vendar naj zadošča tole. Predvsem: škoda, da delo nima opomb. Škoda tudi, da so zelo zanimive in dokumentarno dragocene podobe slabo odtis- njene. V navedbi literature marsičesa pogre- šam, npr. Dolenčevo edicijo gorskih bukev, to ali ono Goršičevo razpravo, vsekakor Ker- novo knjigo (katere vsebina pa je v tekstu povzeta, najbrž posredno). Navedeno ni nobe- no Mellovo delo. Kerenčič in Kolarič sta na- vedena v besedilu, ne pa v seznamu. Verjetno bi prišlo prav Poschevo delo o kurucih, mor- da tudi razprava Korenove v Etnografiji Po- murja itd. Avtor uporablja izraz trsna uš. Vajeni smo brati trtna uš, kot stoji tudi v Pravopisu. Na tega sicer ne prisegam (pišem Slovenske Go- rice), toda prav bi bilo, da bi nam avtor spre- membo termina utemeljil. Ne glede na to ali ono pripombo je treba izid knjige pozdraviti. Uvodoma navedenim razlogom se pridružuje še nadaljnji, ki zade- va zgodovino vinogradništva na Slovenskem sploh. Mislim, da odslej naprej ne bo več dvo- ma o tem, da je prava velika zareza v zgo- dovini vinogradništva obnova po trtni uši in da so v primeri z njo prejšnja prizadevanja za izboljšavo vinogradništva neprimerno manj pomembna. Sergij Vilfan Jadranski koledar 1970 Že vrsto let izhaja v Trstu Jadranski ko- ledar. Zadnjega, za leto 1970, je uredil Jože Koren, izdalo pa založništvo Tržaškega tiska. Vredno je, da ga dobi v roke vsak, komur je kaj mar življenje Slovencev onstran meje v Italiji. Posebno vrednost pa ima za zgodovi- narja, saj ga z vrsto člankov seznanja o dalj- ni, posebno pa o najnovejši zgodovini Slo- vencev v zahodnem delu Slovenije. Obsega 288 strani. Po običajnem koledarju s spominskimi dne- vi slede prispevki različnih avtorjev. Prvi je članek Franceta Bevka, ki govori o Slovencih na Primorskem pred II. svetovno vojno in med njo. Gorazd Vesel seznanja bralce o obi- sku predsednika italijanske republike Sara- gata v Jugoslaviji jeseni leta 1969. Karel Šiš- kovič je napisal dva daljša prispevka. V pr- vem: Kaj storiti za Slovence v Italiji, govori o nerešenm vprašanju Slovencev le-tam, kjer nimajo Slovenci niti toliko pravic, kot jih imata nemška in francoska manjšina na Juž- nem Tirolskem oz. v dolini Aoste. Londonski sporazum velja le za tržaške Slovence, zakon o šolstvu iz 1962. leta pa samo za tržaške in goriške Slovence. V drugem članku: Zadeva Južne Tirolske pa ugotavlja, »da vsak narod v Evropi gleda na... svojo samobitnost kot, 62 na konflikt proti drugim, ne pa razvoj z dru- gim« (istr. 66). Omenja tudi položaj Južne Ti- rolske med vojnama in v drugi svetovi vojni. Kljub kapitulaciji Nemčije 9. maja 1945. leta in prisotnosti Angloamerikancev so Nemci na Južnem Tirolskem zaradi »vzdrževanja reda« položili orožje šele 15. maja 1945. (Zanimiva bi bila primerjava tega z boji v Sloveniji po 9. maju 1945. O. p.) Podrobno opisuje raz- mere v Bocenski pokrajni po vojni in na- črte obeh prizadetih držav — Italije in Av- strije — za dosego sporazuma t.i. »paketa«. Vekoslav Spranger piše o štirih mladih Slo- vencih, ki so 1930. leta padli na Bazovski gmajni pod streli črnosrajčnikov. Fran Juri- ševič v svojem prispevku opiše zadružno gi- banje na Goriškem med dvema vojnama. Ustanovljenih je bilo 70 kreditnih zadrug ti- pa Rajfajzenovih hranilnic in posojilnic. Po I. svetovni vojni je s porastom fašizma padalo njih število in 1931. leta je dokončno prisilno likvidirana Zadružna zveza v Gorici. Albert Rejc piše o katastrofalni današnji emigraciji iz Beneške Slovenije. Podrobneje se ozre na začetek emigracij že v 19. stoletju, posebno pa po plebiscitu 1866. leta. Za vsako od dese- tih občin navaja, kje so in kaj delajo emi- granti Beneške Slovenije. Preseneča velik od- stotek žensk, ki iščejo delo izven domačega kraja. P. Medin Dremončev objavlja Ferda Kleinmayer j a Slovenski živel j na nemški dr- žavni gimnaziji v Trstu 1842—1918. Nemška gimnazija je imela velik pomen tudi za slo- venske dijake. Podana je tabela o številu in nacionalnosti učencev za šolska leta 1858—59 do 1913—14. Dokler niso imeli Italijani svoje gimnazije, pomenijo ti več kot eno polovico dijakov te gimnazije. V šolskem letu 1912—13 je npr. od 620 učencev 230 Slovencev. Učni jezik je nemški, ravno tako so skoraj vsi pro- fesorji Nemci. Ne more se točno ugotoviti, od kdaj je slovenščina učni predmet, ker so po- ročila o tem šele od 1859 dalje, čeprav je bil odlok o obveznem učenju slovenskega jezika izdan že 1852.; uveljavljen pa takrat še ni bil. Navaja tudi vse slovenske profesorje sloven- ščine na tej gimnaziji. Branko Marušič v prvem prispevku piše o goriškem pevskem društvu Slavec, ustanov- ljenem 1875. Sodelovali so pevci cele Primor- ske. Po letu 1879 ni več vesti o njem. Na koncu ugotavlja, da »ostaja zgodovina sloven- skega petja na Primorskem še povsem neraz- iskano področje, vredno, da bi ga monograf- ska študija obdelala na način, kakor zasluži« (str. 190). V drugem sestavku prispeva nekaj podatkov k biografiji Petra Podreke. Omenja, da je bil poleg Ivana Trinka-Zamejskega najpomembnejši narodni voditelj beneškili Slovencev. Andrej Pagon-Ogarev v dalj- šem sestavku predeči prazgodovinsko poko- pališče Ilirov na Tolminskem, predvsem pod Kozlovim robom, kjer so bila izkopavanja od 1966—1969. Del izkopanih predmetov je že razstavljenih v goriškem in tolminskem mu- zeju. Omenja tudi prazgodovinska pokopali- šča Ilirov drugod v Sloveniji. Seznanja bralce o tem, kaj pišejo antični historiki o Ilirih. Marija Rutar piše o izumrlih domačih dejav- nostih na Tolminskem, kot so: tkalstvo, ple- tenje, skledarstvo, žebljarstvo, rezbarstvo in urarstvo. Pavel Stranj obravnava afero, ki je nastala zaradi razvitja cerkvene zastave sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu leta 1900. Zastava ni bila v tistih razmerah samo verski simbol, ampak tudi narodno buditeljski. Te- mu so seveda nasprotovali Italijani. Bogomir Gerlanc je priredil po knjigi Branka Berčiča Tiskarstvo na Slovenskem in z nekaterimi dopolnitvami za Primorsko sestavek Tisk slo- venske knjige na Primorskem od začetkov do konca 1918. Vidko Vremec se v spominskem zapisu dotakne protifašističnega delovanja na Opčinah, zlasti po letu 1926, ko so fašistični zakoni razpustili na Primorskem in v Istri politične, gospodarske, prosvetne in mladin- ske nefašistične organizacije. Obravnava tudi glavne voditelje gibanj. Maks Zadnik pri- speva spomine Antona Stembergerja in nje- gove žene o četniškem zaporu in rešitvi iz njega marca 1945 na Suhorju. Objavljen je tudi odlomek Malarija iz knjige Srečka Vil- harja Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in južni Fran- ciji ter istega avtorja krajši zapis S poti po Beneški Sloveniji. O obisku v Beneški Slove- niji piše tudi Živa Gruden. Go j mir Demšar piše o delovanju in pomenu glasbene matice pri zamejskih Slovencih. Od 257. do 288. strani so Dokumenti borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo. Zbral jih je Stanislav Renko. Nekaj doku- mentov govori o zahtevah Slovencev Videm- ske krajine, drugi se nanašajo na vprašanje slovenskega šolstva. Med drugimi je pomem- ben dokument, ki opozarja, da še vedno ni odpravljen člen 137 zakona o kazenskem po- stopku o rabi jezikov pripadnikov jezikovnih manjšin pred sodiščem, čeprav so poslanci to že odobrili. Objavljenih je še nekaj doku- mentov Slovenskega gledališča v Trstu in re- solucije deželnih svetovalcev o slovenski manjšini itd. Vlncencij Demšar s 63 SOMMAIRE i František Jordan, Charge de cours a l'Undversi- té de Brno (Tchéooslovaquie) :Les efforts com- muns pour Tétablissement de l'Université slo- vene a Ljubljana et de l'Université tcheque a Brno — CDU 378.4(497.12 + 437.2) "1900/1910" - p. 1 Tone Knez, Conservateur au Musée de Basse Carniole, Novo mesto: Les tiimulus de l'epoque de Hallstatt a Novo mesto — CDU 571(497.12 Novo mesto "04./03" — p. 11 lanez Höfler, Professeur, Ljubljana: Quelques lignes sur la premiere epoque de l'activité du College jésuite a Ljubljana — CDU 78(497.12 Ljubljana) "1597/1660" — p. 21 Dušan Ludvik, Professeur a la Faculté des Let- tres, Ljubljana: Les premieres ombres chinoi- ses a Ljubljana — CDU 792.9(497.12 Ljubljana) "16" — p. 22 Majda Smole, ConseiUer aux Archives de Slové- nie, Ljubljana: Les Apfaltrer, une famiUe noble de la Carniole — CDU 929.2 Apfaltrer — p. 24 Slavica Pavlic, Conservateur au Musée de I'in- struction, Ljubljana: Histoire de I'ecole a Tur- nišče —CDU 373.3(497.12 Tumišče) (091) — p. 28 Rafael Ogrin t. Employe, Ljubljana: Vie et oeures du peintre Simon Ogrin — CDU 755(497.12) : 92 Ogrin — p. 32 Ivan Skafar, Cure a Radlje: Deux lettres de Božidar Raiič a Jožef Borovnjak — CDU 92 Raič f Borovnjak(093.32) — p. 39 Tone Zorn, Associé d'études a l'Institut pour l'étude des nationalités : Sur l'activité du Con- seil National pour la Caiunthie a la valle du plebiscite de 1919—1920 — CDU 943.66(=863) "1919/1920" — p. 44 Janez Höfler, Professeur, Ljulbljana: Une écolede scribes a I^ubljana en 1300 environ — CDU 091(497.12) "1300" : 92 Rutlieb — p. 46 Majda Smole, ConseiUer aux Archives de Slové- nie, Ljubljana: Contribution a I'histoire des bibliotheques au debut du XIXe siecle — CDU 02(497.12) "1811" — p. 47 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos societés — CDU 061.055 — p. 48 Publications nouvelles — CDU 930(048) — p. 50 64 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije 1945 1970 ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LETNICO NAŠE OSVOBODITVE čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju Obenem pa želijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila in oddiha Za obnovo in ureditev gradu Mala Loka pri Trebnjem Gradič Mala Lx>ka leži na sončnem griču nad železniško progo Ljubljana—Novo mesto, med postajama Sentlovrenc in Veliika Loka. Od današnje glavne ceste Ljubljana—Zagreb je do njega nekaj kilometrov po makadamski cesti. Nazadnje je bila v njem gospodinjska šola, nato pa je bil več let skoraj oipuščen. Načela sta ga zob časa in litijski potres. Pred nedavnim ga je prevzel v upravljanje Mestni arhiv Ljubljane z načrtom, da precejšen del gradu uredi kot poseben oddelek. Gospodarski arhiv za osrednjo Slovenijo Po tem načrtu bi gospodarske organizacije lahko s pogodbo poverile skrb za svoje arhivsko gradivo, ki jim ni več potrebno pri roki. Mestnemu arhivu Ljubljane, prispevale pa bi k ureditvi gradu za ta namen. S tem bi obvarovale svojo gospodarsko-zgodovinsko dokumentacijo, obenem pa prispevale k ohranitvi lepega primera grajskega poslopja. Zagotovljena jim bo tudi primerna trajna publiciteta, ker bo njihov prispevek na primeren način vidno zaznamovan. Grad bo prav tako urejen kot privlačna izletniška točka z razstavnimi in drugimi prostori, od katere ni daleč na Zaplaz in Čatež, povezana pa je tudi z Bogenšperkom, Stično in drugimi izletniškimi kraji. Gospodarske organizacije, ki bodo sodelovale pri izvedbi tega načrta, bodo s tem primerno uskladile svoje lastne interese s kulturnim mecenstvom. Mala Loka poi Valvasorju (17. stol.). Čeprav je v tej risbi fa- sada zožena in čeprav so- da- nes stolpiči nadomeščeni z nadzidanim nadstropjem, ka- že primerjava oibeh slik, da je grad še ohranil svoje zgodnje- baročne poteze iz 17. stodetja. Zbirka 'PLUTALOVIH izdellcov na razstavi PLUTAL LJUBLJANA, Celovška cesta 32 Industrija plutovinastih izdelkov 1. Nastanek podjetja Pcidjetje »PLUTAL« je nastalo iz nacionalizi- rane javne trgovinske družbe »Jelačin & Co« v Ljubljani, ustanovljeno pa je bilo pod imenom »Tovarna zamaškov« decembra 1947 z odločbo Predsedstva vlade LRS. V naslednjem letu 1948, je bila nacionalizirana še sorodna tovarna »Bra- tuš & Demšar« v Ljubljani in pripojena »To- varni zamaškov«. Ko je nato podjetje leta 1955 zgradilo nov obrat za proizvoidnjo ekspandiranih izolaoijiskih plošč iz plute, se je preimenovalo v »PLUTAL«. Po tradiciji nosi delovna organizacija to ime še danes, čeprav so zahteve časa in tržišča usme- rile razvoj podjetja predvsem v proizvodnjo raz- ličnih kovinsikih zaponk in zapiračev za stekle- nice. 2. Razvojni pogoji in tržišča Stalna rast kupne moči prebivalstva, širjenje turizma in trgovskega omrežja, kar vse je bilo logična xx>sledica jugoslovanske ekonomske poli- tike, ki je poleg izgradnje bazičnega industrij- skega potenciala tudi v najtežjih obdobjih vedno pospeševala rast osebnega standarda državlja- nov, je povzročalo iz leta v leto močnejšo rast proizvodnje potrošnih dobrin. Med temi dobrinami so pomemben odstotek zavzemale — in še zavzemajo — različne pijače : mineralne vode, žlahtna in namizna vina, pivo in brezalkoholne osvežilne pijiače. Porast potrošnje vseh teh pijač je zahtev cd seveda ustrezen porast proizvodnje embalaže in embalažnih elementov — zapork. Plutovinasti zamašek sta pričedi izpodrivati bela in aluminijska pločevina, torej kovinsike za- porke. Pomen tega dejstva za razvojno usmeri- tev »PLUTAL« bo verjetno najbolje ponazoril kratek številčni prikaz porasta prodaje kronskih zapork — najpopularnejših med kovinskimi za- porkami — v obdobju med leti 1950—1970. Prodaja kroinskih zapork v milijonih kosov »PLUTAL« — tržišče se je razširilo po vsej državi in kartoteka kupcev je postajala iz leta v leto obsežnejša, čeprav so obstajala in nastajala tudi druga podjetja z enakim proizvodnim pro- gramom. 3. Razvoj podjetja v dvajsetih letih samouprave Jeseni leta 1950 so delovni ljudje »PLUTAL« izvolili svoj prvi delavski svet. Polavtomatski proizvodni stroji v PLUTALOVEM obratu lahko izdelajo letno 1 milijardo kronskih zapork Prehojeno pot gospodarske rasti od takrat pa do danes bo najbolje prikazalo naslednjih nekaj številk: Iz leta v leto je bilo treba zamenjavati sta- rejše stroje z novimi — in potem še novejšimi in zmogljivejšimi. Leta 1964 je podjetje v sklopu svojega obrata organiziralo — z dvema že rabljenima strojema — prvo lastno tisikarno za litografijo pločevine. Danes je to že moderno opremljen obrat, ki sta mu prostor in streha postali pretesni in brezpo- gojno zahteva gradnjo novih tovarniških pro- storov. Razvoj tiskarsiko-litografsike dejavnosti pod lastno streho in za lastne potrebe pa je prav v letošnjem jubilejnem letu sprožil organizacijo zanimivega oddelka — najmlajše »PLUTAL« ekonomske enote — oddelka za retušo in kopira- nje filmov, skratka, oddelka za pripravo filmov za tisk. Ta obrat je podjetje organiziralo v Iliirski Bi- strici po priključitvi bivše obrtne delavnice k »PLUTAL« in kaže, da bo zaradi velikega inte- resa po tovrstnih stoiritvah v Zahodni Nemčiji prav ta oddelek letno ustvarjal pomembne zne- ske konvertijbilnih deviz, ki so danes tako po- membne za podjetje in državo. Tako lahko — ne ravno velika, toda podjetna in marljiva — skupnost delavcev-samoupravljav- cev v petindvajsetem letu svobodne Jugoslavije in v dvajsetem letu svojega samoupravnega go- spodarjenja pod imenom podjetje »PLUTAL« z zaupanjem pričakuje tudi jutrišnji dan. Montaža plutove izolacije — izdelek tovarne PLUTAL Lakimi stroj visoke zmogljivosti v PLUTALOVI tiskarni — litograliji Savske elektrarne Ljubljana Savske elektrarne, ki so bile usitanovljene ko^ nec leta 1965 kot podjetje za proizvodnjo dn pre- nos električne energije, so ob svoji ustanovitvi razpolagale z dvema razmeroma majhnima hi- droeletrarnama Moste in Medvode, katerih skup- na letna proizvodnja znaša poprečna 140 GWh, poraba na področju, M ga oskrbujejo z električ- no energijo, je v letu 1965 znašala 981 GWh. v letu 1969 pa že 1535 GWh. Tako morajo Savske elektrarne dovajati potrebno energijo z drugih področij Slovenije oziroma Jugoslavije. Z namenom, da se popravi neisiorazmerje med proizvodnjo in poraibo električne energije na osrednjem področju Slovenije, je podjetje pri- pravilo projekte za vrsto elektrarn, ki naj bi se zgradile na tem področju, o čemer smo podrob- neje poročali že v »Kronilki« XV/3. Vendar ni prišlo do realizacije noibenega projekta, ker elek- trogospodarsika podjetja ne razpolagajo s finanč- nimi sredstvi za svojo razširjeno reprodukcijo in zato tudi o izgradnji novih objektov ne odločajo sama, temveč se nove elektrarne izbirajo skupno za potrebe vse Slovenije tako, da je sikupni re- zultat najugodnejši. Po izgradnji HE Srednja Drava I in TE Trbovlje II še ni bilo odločitve za začetek gradnje novih elektrarn, razen za ter- moelektrarno Šoštanj III. Da bi si pridobile več lastne proizvodnje, so se Savske elektrarne kot sovlagatelj sredstev vključile v izgradnjo TE Šoštanj III. Pogodba o združitvi sredstev za izgradnjo in eksploatacijo te elektrarne, ki so jo v maju 1968 podpisale Elektrarna Šoštanj, Rudnik lignita Velenje in Savske elektrarne, je prvi primer v naši gospo- darski praksi, da več interesentov iz različnih gospodarsikih panog sikupno gradi elektroenerget- ski objekt. Tako se je že pri izgradnji TE Šo- štanj III pričela uresničevati zamisel, da se mora elektrogospodarstvo kot infra&truktuma panoga tesneje povezovati z drugimi gospodarsikimi pa- nogami. Ta zamisel bo prišla do najširše ures- ničitve z ^iETvedbo družbenega dogovora, s katerim se bodo uredili odnosi med elektrogospodar- stvom in družbeno skupnostjo v repubUki. za katerega se je že začel postopek v skupščini SRS. Z družbenim dogovorom bodo ustvarjeni temelji za dokončno notranjo ureditev organizacije in delovanja slovenskega elektrogospodarstva na podlagi samoupravnega dogovora med elektro- gospodarskimi podjetji in opravljena integracija v funkcionalnem smislu. Savske elektrarne so skupno z Elaktramo Šo- štanj že izdelale osnutek za samoupravni dogo- vor, ki je po svoji vsebini dogovor o združenem delu. Skupno z Elektrarno Šoštanj so ta koncept že začele izvajati s tem, da 'sta 24. marca 1970 na podlagi sklepov obeh delavskih svetov pod- jetji podpisali pogodbo o združenem delu, ki je tako za Savske elektrarne kot tudi za Elektrarno Šoštanj pomemben mejnik v njunem nadaljnjem, razvoju in poslovanju. PTT pred obsežnimi novimi nalogami Generalni direktor JPTT Prvoslav Vasilijevič: »Sedemletni program za razvoj PTT bo zahteval mobilizacijo vseh naporov in vsestransko anga- žiranje vseh sil v PTT. Danes še ne moremo za- dovoljiti vseh potreb naše družbe po PTT storit- vah, zato težimo za izgradnjo' najm'odernejsega sistema in takšnega omrežja t'er naše storitve dvigniti na talkšno višino, da bomo zadovoljili slehernega občana in tudi družbo kot celoto. Pri izvajanju razvojnega programa bo samoupravno dogovarjanje moralo imeti važno in pomembno vlogo.« Skupščina jugoslovanskih PTT je že v letu 1968 na svojem zasedanju sprejela tako imeno- vani program za razvoj PTT, ki obsega obdobje 1969—^1975, in ga imenujemo sedemletni program za razvoj PTT. To je program, ki bo zahteval ne samo ogromno denarnih sredstev, ampak tudi polno angažiranje vseh ptt delavcev Jugoslavije in njihovih kolektivov na eni strani, na drugi pa bo PTT stroko približal najbolj razvitim in na- prednim evropskim ptt upravam. Za ostvaritev tega programa je mednarodna kreditna banka zagotovila 36 milijonov dolarjev mednarodnih kreditov, mednarodni komercialni krediti bodo znašali 30 mihjonov dolarjev, poštna hranilnica pa bo dala 80 milijard dinarjev kre- dita. Seveda pa so tu tudi še sredstva, ki jih bodo vsako leto za ostvaritev programa name- nila ptt podjetja kot svojo lastno udeležbo pri financiranju programa. Ob koncu leta 1975 bo PTT lahko nadaljevala razvoj in nadaljnjo modernizacijo s svojimi last- nimi sredstvi, saj bo modernizacija, ki jo bodo- opravili ptt kolektivi v sedmih letih, zagotovila jugoslovanskim ptt kolektivom lOOO milija«! sta- rih dinarjev skladov, s čimer bodo^ ustvarjeni vsi pogoji za nadaljnji razvoj z lastnimi sredstvi. Osnovna misel programa je: zadovoljiti v ce- loti potrebe naše družbe in občanov po dobrih in kvalitetnih kot kvantitetnih ptt storitvah ter PTT stroko modernizirati in izgraditi najmoder- nejše sisteme, ki bodo omogočah povezovanje Ju- goslavije v komundkacijsikem pogledu z vsem svetom. Tatjana Pust tiskarna toneta tomsiča telefon: 20 552, 22 990, 22 940 I j ubi Jana, gregorčičeva 25 a v tisk sprejemamo: tiskovine vseh vrst, lepake, letake, prospekte, cenike, koledarje v eno ali več- barvnem tisku, leposlovne in znanstvene knjige, revije in brošure rototisk I knjigotisk j knjigoveznica j Splošno gradbeno podjetje GROSUPLJE izvaja vse vrste v gradbeno stroko spadajočih del. Za uspešno izvedbo teh del ima podjetje dobro organi- zirane stranske obrate z moderno mehanizacijo in avtoparkom. Oprav- lja kompletno investicijsko tehnično dokumentacijo v lastnem projektiv- nem biroju. Za nakup stanovanj, poisdovnih in obratnih prostorov ise interesenti lahko oibmejo direktnoi na upravo podjetja, kjer dobe vse potrebne in- formacije. Gradimo hitro in solidno. Za na- ročila se toplo priporočamo! SGP — Grosuplje Uprava, tehnični sektor, sektor za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč LJUBLJANA, VRHOVNIKOVA ULICA % telefon h. c. 61 279 , 61 286, 61 288 Stranski obrati: Ljubljana, Viška cesta 58 in 65 telefon 61 328, 61 424 — gradi in vzdržuje ceste, — gradi cestne objekte, kanalizacijo itd,, ~ ureja mestna zemljišča, — izdeluje in prodaja betonske izdelke, — opravlja transportne storitve, — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, — daje strokovno-tehnične informacije. Tudi naša delovna skupnost se pridružuje če- stitkam za mednarodni PRAZNIK DELA 1. MAJ in za 25-LETNICO OSVOBODITVE SLO- VENIJE. KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 ?72, 316 070 projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Tudi naša delovna skupnost se pridružuje če- stitkam ZA PRAZNIK DELA 1 MAJ in ZA 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE! Dizlov nov poslovni vlak Iz Ljubljane v Beograd v manj kot šestih urah Hitro — udobno — varno ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA je uvedlo nov poslovni dizlov motorni vlak EMONA EKSPRES na progi Ljubljana—Beograd iz Ijjubljane Zidani most Zagreb Beograd 6.20 7.16 11.26 5.30 6.21 7.20 Iz Beograda Zagreb Zidani most Ljubljana 19.24 20.28 21.20 15.24 19.30 20.29 Udobno potovanje zagotavlja sodobna oprema vlaka. Letalski sedeži — klimatsko zračenje — toplozračno in toplovodno ogrevanje — bife — postrežba v vlaku s toplimi in hladnimi jedili in pijačami — stevardese — informacije — ozvočenje vlaka — spalni in konferenčni oddelki! Rezervacija sedežev obvezna! Potniki, poslovni interesenti! Izkoristite ugodnosti hitrega in udobnega potovanja z našim najhitrejšim DIZLOVIM MOTORNIM VLAKOM EMONA EKSPRES! Vse informacije: ZŽTP TURISTIČNO TRANSPORTNI BIRO, LJUBLJANA, TI- TOVA 32, tel. 311 851. Tudi kolektivi organizacij v sestavi Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana se pridružujejo če- stitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LETNICO OSVOBODITVE SLO- VENIJE Po najugodnejših pogojih: — prodaja devizna sredstva na potne liste za privatna in službena potovanja — odkupuje tuje valute ter vnovčuje čeke in kreditna pisma — odpira in vodi zasebne devizne tekoče račune — sprejema dinarske hranilne vloge Vsa vplačila in izplačila z deviznega raču- na opravlja banka brezplačno. Vabimo vas, da nas obiščete v naši ban- ki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. Banka posluje za stranke vsak dan: od 7,30 do 12. ure in od 14. ure do 18,30 ob sobotah: od 7,30 do 11. ure. Telefoni: centrala 311 266 — komerciala 310 778 — p. p. 78-11 — telegram PLUTA Ljubljana Izdeluje: 1. zamaške Iz plute, cilindrične in konusne; lista serijskih proizvodov obsega 68 različnih tipov zamaškov; 2. kocke, plavače ter druge izdelke iz plute; 3. vložke iz stisnjene plute različnih dimenzij; 4. kronske zaporke — navadne bele, znotraj zlato lakirane, — obojestransko zlato lakirane, — litograflrane v različnih barvah po želji kupca, — vložki iz stisnjene plute so po želji pre- vlečeni z aluminijevo ali plastično folijo; 5. aluminijske navojne zaporke — zlato lakirane, — litograflrane; 6. aluminijske zaporke z jezičkom — 0 26,5 mm, — 0 29,3 mm plutove izolacije. Iz ekspandirane plute izdelujemo — plošče različnih debelin za toplotno In zvočno izolacijo, — žlebake in segmente po specifikaciji kupca, — plutov zdrob. Kvaliteten izdelek in redna dobava je naša najboljša reklama! Čestitamo za praznik dela 1. maj in za 2S-letnico osvoboditve Slovenije! Vse probleme toplotnih izolacij boste enostavno, hitro in poceni rešili s KOMBI PLOŠČAMI kombinacijo heraiciita in styropora Pritrjujejo se na vse vrste podlag: - z lepljenjem na masivne stene — opel(o, beton -s pribijanjem na leseno ogrodje - z vgrajevanjem med opečne ali betonske stene IZOLIRKA LJUBLJANA KOMUNALNO PODJETJE ŽALE LJUBLJANA MED HMELJNIKI Telefon h. c. 316 9«1, direktor 316 365 Uprava in oskrbništvo pokopališča Lastna vrtnarija dn cvetličarna Vse potrebno za. pogreb in prevoz doma in v tujini opravi naše podjetje COMMERCE ZASTOPSTVO INOZEMSKIH TVRDK IZVOZ-UVOZ LJUBLJANA, TITOVA CESTA 81 Telefon h. c: 322 241 Zastopamo priznane tuje tvrdke, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastlin- stvo in gnojili. Spremljevalne dejavnosti (ser- visne, tehnično-posvetovalne in druge službe) za- okrožujejo našo dejavnost. Tudi naša delovna skupnost se pridružuje če- stitkam za PRAZNIK DELA 1. MAJ in za 25-LETNICO OSVOBODrTVE SLOVENIJE. PODJETJE PIASTIFIKÄC1JA KAREL ZUPANCiC plastiflcer LJUBLJANA, SAVELJSKA CESTA 21 Telefon del. 341 217, stanovanje 341 019 vam plastificira različne tiskovine, kot so npr.: razglednice, slike, katalogi, ovitki revij, knjige, brošure, mape, karte, prospekti, albumi. Tudi podjetje PLASTIFIKACIJA se pridružuje čestitkam za MEDNARODNI PRAZNIK — 1 MAJ in za 2S-LETNICO OSVOBODITVE SLO- VENIJE! GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD LJUBLJANA Podmilščakova ulica 24 Telefon 313 281 opravlja gradbena dela vseh vrst, visoke in niz- ke gradnje. Prevzema tudi adaptacije. Ljubljanski investicijski zavod Telefon 23 263 LJUBLJANA, BEETHOVNOVA liyvi opravlja inženiring, projektantske in druge investitorske posle pri gradnji poslovnih, turističnih, industrijskih, stanovanjskih, komu- nalnih tn drugih objektov Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam za 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE in za MEDNARODNI PRAZNIK — 1. MAJ. Cozdno gospodarstvo Ljubljana s sedežem V Ljubljani, Tržaška cesta 2 prek svojih obratov proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam za 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE in za MEDNARODNI PRAZNIK — 1. MAJ. LJUBLJANA, DRAGA 41 — JUGOSLAVIJA Podjetje za izdelavo in popravilo kmetijske in gozdar- ske mehanizacije Telefon: gl. direktor 57 052; h. c. 55 366 Konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše napra- ve za namakanje z umetnim dežjem v stabilnih, pol- stabilnih in premičnih sistemih, naprave za izsuševanje, opremo za črpalne postaje, oprema za naprave za od- padne vode, opremo za cevovode, kjer je najprimer- nejša uporaba Al cevi 0 150. Izdeluje več vrst agregatov z zmogljivostjo od 300 do 11.000 l/min in pritiskom od 10 do 78 m. »Agrostroj Ljubljana« je znan tudi po svoji proizvodnji aluminijskih antikorodalnlh cevi s hitro spajajočimi spojkami: sferično, kardansko in hidravlično, vseh vrst cevnih elementov za cevne mreže od 0 50 do 150 mm, kakor tudi več vrst nizkotlačnih in srednjetlačnih krož- nih razpršilcev. LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 Telefon: 20 133 se priporoča s svojimi poslovalnicami: MANON, Prešernov trg 3 MODA, Nazor jeva 5 OKRAS, Čopova 42 OTROŠKA MODA, Cankarjeva 7 Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam za mednarodni praznik dela 1. MAJ in za 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE! vam daje veliko izbiro prvovrstnega domačega peciva: potice, krofe, tor- te, kekse, čajno pecivo, napolitanke, sladoled in druge slaščice. Izdelujemo po vaši želji in okusu specialne torte, ki so že tradicionalne in cenjene kot najibolj primerna da- rila za vsako priložnost. Naši proizvodi — jamstvo za kvali- teto. Tudi naša delovna skupnost se pri- družuje čestitkam ZA PRAZ- NIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LBT- NICO OSVOBODITVE SLOVENIJE. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, TITOVA 37 — Telefon 314 957 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin- ske instalacije in prezračevalne naprave, — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve. Izdelujemo raznovrstne pa- pirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavlje- nih kartonov, zlasti s pre- mazom oplemenitene karto- ne za grafično embalažo. Cenj enim kupcem priporo- čamo nakup naših izdelkov. Čestitamo za PRAZ- NIK DELA 1. MAJ in za ZS^-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE INDOS industrija transportnih hidravličnih strojev LJUBLJANA-MOSTE Telefon : h. c. 313 822 komercialni oddelek: 311 090, dir. 312 330 Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ In ZA 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE. Obenem obvešča poslovne prijatelje, da nudi za mehanizacijo notranjega trans- porta: baterijske viličarje VE 600, VE 1000, VE 1200, VE 1500 dleselske vUlčarje VD 1500, VD 200O in VD 2500 _hidravllčne stiskalnice HS 60 in 150 ton. Točnejši komercialni kakor tudi tehnični podatki so vam na razpolago v našem komercialnem oddelku. Priporočamo se! Export—Import in zastopanje tujUi firm Trgovina na debelo In drobno z motornimi vozili, gradbenimi stroji, servisno opremo, biclkli in vsemi pripadajočimi nadomestnimi deli Servis in remont za motoma vozila Predstavništva: Beograd, Ul. 27. marta 32 Rijeka, Borisa Kidriča 5'8a Novi Sad, Trg Svetozara Markoviča 5 IMPORT EXPORT LJUBLJANA in trgovina visoke mode v poslovni stavbi Miklošičeva 5 BOUTIQUE Tudi naša delovna skupnost ise pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LETNIOO OSVOBODITVE SLOVENIJE! j TRGOVSKO PODJETJE MEDEX S LJUBLJANA, Miklošičeva 130 Ima stalno na zalogi naravne vrste priznaniii medov, kot so: cvetlični, ajdov, lipov, žajbljev, kostanjev in dr. — Potrošniki: Zahtevajte med znamke ME- ZIMNICA OBRTNO PODJETJE LJUBLJANA, Tobačna ulica 3 čestita za PRAZNIK DELA 1. MAJ. Izdeluje in popravlja vse vrste tapetniških iz- delkov; izdeluje vse vrste zaves ter montira kar- nise; oblaga tla z vsemi plastičnimi materiali in podi, kot so: Tapison, Debatex, Fulda, Carli, Mi- polan in podobno, oblaga stene s tapetami; iz- deluje brezkončne transportne, pogonske in for- matne trakove iz sukanca. ELEKTROOBNOVA LJUBLJANA-POLJE, Telefon 48 134 opravlja vse vrste elektroinstalacije na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov. Kolektiv se priporoča, istočasno pa čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj In za 2ä-letnieo osvoboditve. Težmer servis za popravilo tehtnic, težnih in merilnih naprav LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 — Telefon 20 844 in HRENOVA ULICA 19 a — Telefon 20 171 Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DELA 1 MAJ in ZA 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE. KOMUNALNO PODJETJE Telefon 20 390 LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 Ureja zelene površine, vzgaja, prodaja okrasne rastline in cvetje, opravlja dekoracije. Izdeluje in prodaja opremo za vrtne in pejsažne objekte. Hidrometeorološki zavod SRS v LJUBLJANI RESLJEVA CESTA 18 Tudi naša delovna skupnost se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 2S-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE. Novo... ...sodobno ... ... svetovna znamka zobna krema, ki v rdečih pro- gah vsebuje heksaklorofen in fosfate, novo sredstvo za va- rovanje vaiših zob. Zobno kremo >>SIGNAL« do- bite povsod. PROIZVALJALEC. Zaradi razširitve dejavnosti se je tovarna baterij, baterijskih svetilk in ogljeno-grafitnih izdelkov ZMAJ — Ljubljana, Smartinska 28 preimenovala v Tovarno baterij in baterijskih naprav v svoj proizvodni program je vnesla naslednje novosti: — Diferencirano kvaliteto baterij: — normal — za razsvetljavo — extra — za navadne aparate — super — za zahtevne aparate — Svoje izdelke je opremila v no- vem designu! — Za izdelavo 9 V baterije je kot prvo jugoslovansko* podjetje ku- pilo licenco iz ZSSR. po mnenju strokovnjakov eno najboljših na svetu. Specializirano podjetje za razsvetljavo Jai/na razsvetljava LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42 Telefon: h. c. 321 598, kom. 321 571, dir. 312 936 Izdelujemo, projektiramo in montiramo vse vrste svetlobnih napisov. Izdeluje- mo svetlobna telesa (plafoniere) vseh vrst zahtevanih dimenzij. Montiramo in izdelujemo svetlobne strope. Naši iz- delki so iz najnovejših in najkvalitet- nejših materialov. Obveščamo vse občinske skupščine kakor tudi vse gospodarske organizacije, da da- jemo usluge podjetjem in projektivnim birojem pri izdelavi projektov in gradnji javne razsvetljave: razsvetljavo športnih objektov, igrišč in kopališč, osvetlitve raz- nih monumentalnih zgradb, fasad, cest, mostov, spomenikov in dvoran. Opravlja- mo usluge pri izdelavi in montaži reklame in izložbene razsvetljave, transparentov, semaforjev in drugih prometnih znakov. Vzdržujemo in opravljamo vse servisne storitve za vse vrste obstoječe razsvet- ljave in osvetlitve. Zahtevajte informacije in ponudbe! Tudi naša delovna skupnost se pridružuje če- stitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LETNICO OSVOBODrrVE SLOVENIJE! TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, TOMŠIČEVA a/V Telefon: 23 521, 22 571 Kupujte vse modno blago v naših posloval- nicah : ROKAVICAH, Titova cesta 10, telefon 23 415 Pletenine, trikotažo, rokavice PIONIR, Titova 17, telefon 21 597 Vsa oblačila za otroke, igrače NOGAVICAH, Nazcrjeva ulica 3, telefon 23 414 Nogavice vseh vrst JELKA, Miklošičeva 34, telefon 314134 Modno blago vseh vrst MAJA, Miklošičeva 10, telefon 312 024 Specialna trgovina za ženske rokavice, noga- vice, perilo, pletenine kamin obrtno pečarsko podjetje LJUBLJANA, TESOVNIKOVA 31, tel. 341 071 opravlja vse vrste keramičnih in pečarskih del; polaga obloge, teraco in mozaik ter vsa druga sorodna dela. MINERAL INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA — LJUBLJANA Telefon: 313 131, 311595 Ima na zalogi: marmorne bloke, marmorne in granitne plošče, izdelke iz marmorja, teraco plošče, izdelke iz betona in umetnega kamna ter peska za teraco in peska za malte je pripravila za svoje potrošnike veliko izbiro modnih damskih, otroških in moških oblačil ter drugih modnih dodatkov za .pomladno — poletno sezono. Poleg tega ima v prodaji ekskluzivno kolekcijo visoko modnih modelov. . Urbanistični zavod PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA, KERSNIKOVA 9, tel. 310 888 izdeluje: — vso urbanistično dolcumentacijo, — investicij sko-tehnlčno dokumentacijo za vse objekte visokih in nizkih gradenj; opravlja: — urbanistično službo, — vse geodetske meritve; razpolaga s tipslümi načrti: — družinskih in vrstnih hiš, — stanovanjskih stolpnic in blokov, — trgovskih objektov, — otroških vrtcev in šol. GALIS LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z Igračami, galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo na debelo a Telefoni: direktor komerciala oddelek pletenin — blagajna skladišče 310 061 311 314 311 313 311 306 Tudi naša delovna skupnost se pridružuje če- stitkam ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ in ZA 25-LETNICO OSVOBODITVE SLOVENIJE! PODJETJE HOJA, PREDELAVA LESA UUBUANA, IAIMGUS0VA8 predstavlja močno lesno podjetje v ljubljanskem bazenu in ima vedno na razpolago: les vseh vrst, okna, opremljena z roletami in zastori, lesno em- balažo, galanterijo., izdelke za turis.tične, poslovne in stano- vanjske objekte, strešne kon- strukcije in hiše. Cenjene poslovne prijatelje se- znanjamo, da smo vam priprav- ljeni ustreči v vseh željah po na- ši možnosti. Za informacije se obrnite na ko- mercialni sektor podjetja, tele- fon: 20122, 22 042, 20 532, 20 977. Poleg naših kmetijskih proizvodov prodajamo tudi kvalitetna kcsna neccea strojena v Zahodni Nemčiji po "Thorer postopku«. PO KONKURENČNIH CENAH! Izredna priložnost za obdaritve. Kolektivom dajemo posebne ugod-_ nostl. Sprejemamo tudi Individu- alna naročila. Agrokombinat Barje LJUBLJANA, CESTA NA LOKO 4 Telefon a 576 aH 21624 ČEVLJARSKO PODJETJE Mivka LJubljana, Mivka 25 — Telefon 21 712 priporoča svoje kvalitetne izdelke moških in ženskih čevljev Zahtevajte naše ponudbe! Obiščite nas! Naše izdelke lahko kupite v poslovalnicah: »ATLAS« v Čopovi ulici »ELITA« v Nazorjevi ulici »LUKSOR« v Čopovi ulici »POD TRANCo« pri Čevljarskem mostu in »ZMAJ« na Ciril-Metovem trgu To so poslovalnice podjetja »GALANT« V naši poslovalnici na Trgu francoske revolucije dobite tudi nakup moške in ženske obutve! Industrija pohištva čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem. Industrija pohištva STOL Kamnik izdeluje: pisarniško pohištvo BIRO/lS in BIRO/E, sedežno pohištvo (stole, vrtiljake in fotelje za opremo javnih prostorov), gostinsko pohištvo in kinofotelje. Veletekstil UPRAVA IN, EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, Masarykova 17 tekstilno blago vseh vrst — kemično obdela- ne tkanine — linolej — trikotaža in pletenine — tekstilna in druga galanterija — moško, žensko in otroško perilo — splošna konfek- cija. POSLOVALNICE NADROBNE TRGOVINE: SVILA — Kresija 1, Adamlč-Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2 Adamlč-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MOSKA IN ŽENSKA MODA — Trubarjeva 27 MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 VELETEKSTIL — Zalog VELETEKSTIL — Črnomelj VELETEKSTIL — Ljubljana, Tržaška 17/a VELETEKSTIL — Tržič Hemin KEMIČNO PREHRAMBENA INDUSTRIJA LJUBLJANA, SMARTINSKA 50 NAS PROIZVODNI PROGRAM JE TALE: Industrijska proizvodnja, predelava, dodelava vseh vrst lepil, prečiščene, tehnične in druge zelatine, čistilna sredstva za hotele, ustanove, klube itd., pomožna sredstva za papirno, lesjio, tekstilno, usnjarska, gradbeno industrijo in široko potrošnjo, opravljanje blagovnega pro- meta na debelo in v tranzitu, izvoz—uvoz ter zastopanje tujih firm. Prosimo, zahtevajte prospekte in tehnična navodila ! ZASTOPSTVO TUJIH FIRM a vf of eh na LJUBLJANA Osebni avtomobili OPEL; KADET DIPLOMAT OLYMPIA REKORD COMMODORE KAPITÄN ADMIRAL VAUXHALL: VIVA VICTOR Kamioni in avtobusi OM Gospodinjsiki aparati BOSCH Kotli za centralno gretje IVAR Avtomobilske gume CEAT Motorno olje VALVOLINE Elektronika RCA NA ZALOGI imamo med drugim: Ustavo SFRJ in SR Slovenije, Register predpisov 1945—68 in 69, Predpise o narodni obrambi. Uvod v javno upravo. Koncepcijo jugoslovanskih občin. Zakonik o kazenskem postopku, za- kon o gospodarskih prestopkih, Osebe ci- vilnega prava, Odškodninsika odgovornost avtomobilista in zavarovanje. Transport, predpisi o pomorskem, železniškem, cest- nem in letalskem prevozu in drugO' pravno literaturo. Priporočamoi tudi revijo' Prav- nik. Čestitamo za praznik dela 1. maj in za 25-letnico osvobodit\^e Slovenije! Cz Uradni Hst SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 369/VII KEMIČNA INDUSTRIJA JUB Dol pri Ljubljani proizvaja: SUHE BARVE: mineralne barve kakšne barve organske barve fasadne barve cementne barve barve JUBOFLOR DISPERZIJSKI IZDELKI: JUBOCOLOR barve JUBOCOLOR PASTE za niansiranje JUPOL disperzij ska barva JUKOL impregnacija za podlago JUBOLIN disperzijski kit JUBOLIT plasučni omet LEPILA: JUBINOL 3 a, lepilo za lepljenje ultrapasa JUBINOL 5 a, lepilo za lepljenje kartona in tapet JUBINOL 6 a, lepilo za lepljenje parketa in toplega poda JUBINOL 7 a, dvakomponentno lepilo za pločevino in stirofKM- JUBINOL 10 a, lepilo za malto JUBINOL 11 a, lepilo za stiropor SIPROLIT, lepilo za siporeiks in keramične ploščice TAPETOFIX, lepUo za tapete STEKLARSKI KITI: EXTRA steklarski kit EGOJUBOSIT EGOMER EGO dur 30 EGO U special EGO SB 21 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki IV/1956 do XVII/1969 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do- larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč- nina za leto 1970 je prav tako 16 dinarjev. Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko. V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE (1956), knjigotrška cena 2 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 2 din. Sergij Vilfan-Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST- NE HISE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja. Komunalno podjetje Meütni irodoirod LJUBLJANA Krekov trg 10 vzdržuje in gradi vodovodne na;pe- Ijave na področju mesta. Tudi naša delovna skupnost se pri- družuje čestitkam za mednarodni praznik dela 1. MAJ in za 25-LET- NICO OSVOBODITVE SLOVENIJE. elma Tovarna elektromateriala Ljubljana - Črnuče PROIZVAJA: — elektroinstalacijski material, stikala, tipkala, okove, za vodo nepropustni material, skobe, sponke; — elektroi2Xjlacijski material, bougier ce- vi, pakirane silikonske trakove, diago- nalne trakove, oljno svilo, stekleno svi- lo; — termične aparate: likalnik ELMA, likalnik z regulacijo si- stem, likalnik z odprtim ročajem, pnev- matski parni likalnik; — suhe transformatorje. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA Varčevanje obsega najzanimivejši del našega bančnega servisa Vse vrste hraniinih vlog obresti do 7,5 % Stanovanjska in kmetijslca posojila na podlagi dinarskega In deviznega varčevanja Devizni računi na vpogled In vezani devizni računi obresti do 8% Lastnike kakršnihkoli vlog v vrednosti najmanj 1000 din smo nezgodno zavarovali pri zavarovalnici »Sava« Lastniki vezanih hranilnih vlog, vezanih deviznih računov ter stanovanjski in kmetijski varčevalci so z vezano vlogo v vrednosti najmanj 2000 din soudeleženi pri rednih nagradnih žrebanjih pravi naslov za denarna vprašanja Od 1. oktobra 1970 ljubljanska banka ZAVAROVALNICA SAVA SE PRIPOROČA ZA NASLEDNJE VRSTE ZAVAROVANJ: I. PREMOŽENJSKA IN TRANSPORTNA ZAVAROVANJA: 1. zavarovanje proti nevarnosti požara in nekaterim drugim ne- varnostim; 2. zavarovanje negospodarskega družbenega premoženja proti ne- varnosti požara in nekaterim drugim nevarnostim na novo vred- nost; 3. zavarovanje proti vlomski tatvini in ropu; 4. zavarovanje stekla proti razbitju; 5. zavarovanje stvari razstavljalcev na sejmih; 6. kombinirano zavarovanje stanovanjskih premičnin; 7. zavarovanje strojev proti lomu In nekaterim drugim nevarnostim; 8. zavarovanje gradbene dejavnosti; 9. zavarovanje montaže; 10. zavarovanje blaga v hladilnicah; 11. zavarovanje obratovalnega zastoja (šomaž); 12. zavarovanje filmskih podjetij; 13. zavarovanje avtomobilskega kaska; 14. zavarovanje avtomobilske odgovornosti; 15. zavarovanje prtljage avtomobilskih potnikov; 16. zavarovanje karneta-triptika; 17. zavarovanje odgovornosti; 18. zavarovanje garancije; 19. zavarovanje prireditev na prostem proti nevarnosti atmosferskih padavin; 20. zavarovanje karga (domačega in mednarodnega) na vseh pre- voznih sredstvih; 21. zavarovanje pomorskega kaska (domačega in mednarodnega), 22. zavarovanje prevozniške odgovornosti v domačem in mednarod- nem prometu; 23. zavarovanje letal: kasko in odgovornost v domačem in medna- rodnem prometu; 24. zavarovanje rečnega kaska v domačem in mednarodnem prometu; 25. zavarovanje odgovornosti letališč in pristanišč; 26. kreditna zavarovanja (izvozni, domači in potrošniški krediti); 27. zavarovanje odkupa tujih plačllfilh sredstev; 28. zavarovanje vseh vrst živali; 29. zavarovanje posevkov In plodov. II. OSEBNA ZAVAROVANJA: 1. nezgodna zavarovanja vseh vrst; 2. življenjska zavarovanja vseh vrst z zdravniškim pregledom in brez njega. ZAHTEVAJTE PONUDBE OZIROMA OBISK NAŠEGA STROKOVNJAKA!