Tujerodne in invazivne drevesne vrste v gozdovih Slovenije
Non-native and invasive tree species in the Slovenian forests

slovenski

2013

letnik 71, številka 9

tujerodne vrste   invazivne vrste    drevesne vrste   lesna zaloga   razširjenost    Slovenija 

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku je opisano stanje tujerodnih in invazivnih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije. V uvodnem delu je opisana zgodovina vnosa tujerodnih drevesnih vrst pri nas in poskusi s temi drevesnimi vrstami. Predstavljeni so tudi glavni vzroki za vnos teh vrst in njihova uporabnost. Po trenutno dostopnih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je lesne zaloge tujerodnih drevesnih vrst nekaj manj kot 1 % celotne lesne zaloge gozdov v Sloveniji. Mednjimi je najbolj razširjena invazivna robinija (Robinia pseudoacacia; 0,60 % celotne lesne zaloge gozdov), sledi ji zeleni bor (Pinus strobus; 0,18 %). Stema vrstama so povezani tudi številni gozdnogospodarski, gozdnogojitveni in varstveni problemi. Med bolj razširjenimi tujerodnimi drevesnimi vrstami sta še zelena duglazija (Pseudotsuga menziesii; 0,05 %) in rdeči hrast (Quercus rubra; 0,03 %). Tujerodne drevesne vrste imajo največji delež v lesni zalogi gozdov v GGO Murska Sobota (8,9 %) in GGO Sežana (3,9 %). V obeh območjih med tujerodnimi prevladuje robinija. Z uporabo različnih virov smo lahko ocenili, da se v naših gozdovih še vedno pojavlja od 20 do 25 različnih tujerodnih drevesnih vrst. V prihodnosti bi bilo treba več strokovne pozornosti nameniti predvsem splošno razširjeni robiniji. Poleg tega bi bilo treba skrbno spremljati dinamiko širjenja in iskati ustrezne možnosti za omejevanje invazivnega visokega pajesena (Ailanthus altissima). V okviru gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih aktivnosti bo treba več načrtnega dela nameniti tudi invazivnim grmovnim in zeliščnim vrstam, ki v nekaterih predelih že zelo ovirajo normalen razvoj gozdov.

08.04.2015