List
49
11 v «
ecaj
LIV.
i
in
I
Izhijajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 4. decembra 1896.
tt dt A^if^fe^	jttítMliáfciffcîï?
m v
Politiški oddelek.
Uvažujoč željo, katera se je od več strani
izrekla
i
da
javn
se namreč v novem državnem zboru vsi

Zjedinjenje jugoslovanskih poslancev.
Jugoslovanom v naši državi mnogo to škoduje, niso jedini na Dunaju, temveč sede v treh klubih.
slovenski in hrvatski poslanci za uspešno delovanje zdru žili v jedinstven parlamentarni klub
da
Koje opravičen razkol hrvaških poslancev, mi ne bodemo ugibali, a glede slovenskih poslancev pa moramo reči
liko
i
da je neopravičen. Razcepili so se zaradi volilne slovenski
Izjavili
so že na tej prvi razpravi zastopniki vseh strank so-
glasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam ne samo mogoče, nego glede dobljene izkušuje in na korist naroda vprav potrebno, da vsi hrvatski in
vega
preosnove. Ta stvar je pa sedaj řešena in ni nobenega povoda za razcepljenje. Druga načelna vprašanja pa nimajo dosti opraviti s tem razcepljenjem. To je vidno že iz tega, da je Šuklje bil do zadnjega član Hohenwarto-
kluba, gosp. Višnikar je tudi član tega kluba, če tudi ta dva moža ništa istih nazorov, kot sta morda dr. Šusteršič in Povše.
Razni slovenski politični krogi so že davno prišli do prepričanja, da bi bilo ugodno, da se zjedinijo vsi jugoslovanski poslanci na Dunaiu v jeden klub. Minoli teden so imeli jugoslovanski državni poslanci o tem posvetovanje. Pri tem posvetovanju je prevladala misel, da se mora napraviti sloga mej slovanskimi zastopniki. Ker je posvetovanje bilo tajno, ne moremo o njeaa poročati. Uspeh temu posvetovanju je bil, da so slovenski in hr-
poslanci v prihodnjem državnem zboru
osnujejo mej sabo parlamentarno skupino v svrho odločnega solidarnega postopanja v narodnostnih in
gospodarskih vprašanjih

izrekli so nadalje, da oži-
votvorjenje te namere prepuščajo vodstvom raznih političnih strank v pojedinih pokrajinah, ter so zastopniki vseh strank izjavili, da so njih vodstva pripravljena stopiti v za to potrebne dogovore.
Po nujnih opravilih zunaj Dunaja zadržani poslanci
gg. dr. Bulat, grof Coronini, dr. Klaič, Vošnjak izrekli so posredno svoje soglasje.
vit.
Šupuk
in
Na Dunaju dne 26. novembra 1896. leta.
Dr. Laginja m p., dr. Ferjančič m. p., Borčič m. p.
i
Perič m.
•i
dr. Šusteršič m.
Nas
je
ta
izjava
očitno jako razveselila.
Mi
vatski državni poslanci pooblastili petorico: dr. Laginja^	smo že večkrat v svojem listu zatrjevali, da nikakor na-
Borčič (hrvatsko-narodna stranka), Perič (stranka prava),	čela ne ovirajo skupnega delovanja. Sedaj so pa naši dr-
dr. Ferjančič (narodna stranka) in dr. Šusteršič (kato-	žavni poslanci vseh strank potrdili naše mnenje, da je
liško-narodna stranka), da sestavi v zmislu pogovorov za	zjedinjenje slovenskih poslancev v jeden klub vkljub
javnost namenjeno izjavo in le-ta se je zjedinila in napi- vsem načelnim razlikam mogoče, a tudi na
sala naslednjo
Danes so se na
izjavo:
poziv gosp
rodu korist no. Gotovo so poslanci to izjavo z dobrim premislikom storili in podpisali. Prepričani smo, da bodo dr. Laginje zbrali na tudi z všemi silami delovali na to, da se to zjedinjenje
skupno posvetovanje naslednji slovenski in hrvatski dr- slovenskih poslancev dejanski
ši. Ko bi kateri
od
žavni poslanci :
Gg. Biankini
i
Borčič, Dapar, dr. Fer- stopil od te zahteve, bi se pač izpostavil očitanju, da
jančič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, Koblar, Kušar, dr. La- vědoma deluje na škodo slovenskemu narodu. Tega oči-ginja, Nabergoj, Perič, Pfeifer, Povše, Robič, Spinčič, dr. tanja si pač ne bode maral noben slovenski poslanec
Šusteršič in Višnikar.
nakopati.
Slovenski poslanci nimajo več svobodnih rok. S častno besedo in podpisom so priznali, kaj je po njih mnenju narodu v korist. Sedaj jih pa čast veže, da pri svojih strankah izposlujejo priznanje za tako zjedinjenje. Ko bi patera frakcija hotela delati ovire zjedinju, je dolžnost dotičnega poslanca, da kot mož iz tega izvaja svoje posledice. Pravi mož gotovo ne zataji tega, kar spozna, da je prav in narodu koristno. Za to pa tudi politična društva nimajo popolnoma svobodnih rok. Pač imajo odločiti kake podrobnosti, a v glavnih stvareh je stvar dognana.
Če se kaka stranka izreče načelno zoper zjedinjenje, a stavi morda kake načelne pogoje, ki se ne tičejó narodnih ali gospe darskih vprašanj, bi izrekla nezaupnico tištim poslancem, ki so jo zastopali pri imenovanih posvetovanjih in iskati bi se morala drugih
kandidatov. Razlika mišljenja glede verske šole po izjavi teh poslancev ne more biti ovira združenju.
Reči moramo, da je nas zlasti razveselilo, da je to izjavo podpisal tudi dr. Šušteršič. S tem je najbolje pokazal, da tudi njega prešinja narodni čut, da so tisti se motili, ki so ga drugače sodili. Seveda tudi njega zadeva dolžnost, da pri svoji stranki pridobi veljavo temu, za kar se je izrekel s svojim pcdpisom. Kolikor je nam znano, je on odločen in ni dvoma, da mu tega ne bode težko doseči. Seveda je ravno tako treba, da tudi pridobi druge člane svoje stranke za zjedinjenje, v kolikor morda niso z zjedinjenjem zadovoljni.
v	%	/	,
Ce se jugoslovanski poslanci na Dunaju zjedinijo, je upati, da bodo več dosegli in se tudi za slovenske kraje pot* m uresniči narodna jednakopravnost.
Politični pregled.
Državni zbor je rešil predlogo o povišanju uradniških plač. Vlada je posebno zagovarjala koristi višjih uradnikov. Na željo vlade se je sklenilo, da bode doví zakon stopil v veljavo, kadar se razglasi. Levičarji so hoteli, da stopi v veljavo z dnem 1. julija 1897. leta Vlada pa ne misli razglasiti novega zakona, dokler se ne poviša davek na pivo, žganje in petrolej. Slovenski poslanec Ferjančič je zagovarjal povišanje plac zlasti nižjih uradnikov in boljše urejenje napredovanja v službi pri nekaterih državnih uradih.
Okrožno sodišče v Mariboru. — Celjsko okrožno sodišče se razdeli, ker je jeden najvecjih okrožnih sodišč. Osnuje se novo okrožno sodišče v Mariboru. O tem se že po-ganja vlada z mariborsko občino, katera bode preskrbela poslopje. Celjani so zaradi tega jako poparjeni. Mesto bode imelo kolikor toliko gmotne škode, ako se osnuje v Mariboru okrožno sodišče, poleg tega se pa boje, da se bode v bodoče pri celj-skem okrožnem sodišču bolje slovenski uradovalo, ker bode prebivalstvo celjskega sodnega okrožja skoro izključno slovensko. Bili so odposlali deputacijo na Dunaj, ki pa ni dosti opravila. Pravosodni minister je pac jako laskavo celjske od-poslance odpravil, a obljubil jim ničesa gotovega ni.
V dunajském mestnem zastopu je mestni odbornik Pommer predlagal, da se dovoli lOOO gld. za celjsko nemško zavetišče. Govoril je dolgo in lepo o zatiranih celjskih Nemeih. Ponovil je vse, kar se je v tem oziru že pisalo in govorilo. Za Celje se imenujejo slovenski uradniki in beležniki, Slovenci so napravili v Celju svoj „Narodni dom", osnovala se je dvojezična gimnazija, nemška gimnazija je v nevarnosti, da se po-
sloveni. Celjsko nemštvo more rešiti le še nemško dijašker zavetišče.
Vladni Rusini. — Vlada si na vso moč prizadeva, da osnuje neko vladi prijazno rusinsko stranko mej Rusini. Z vladno podporo se osnuje velik rusinski list, ki bode delov al v tem smislu. Poleg tega se pa v Levovu osnuje nova rusinska kazina, ki bode shajališce nove stranke. Seveda stroške za to plača dispozicijski zaklad. Vladi je veliko ležeče na tem, da se napravi nesloga mej Rusini še pred novimi državnozborskimi volitvami. Boji se namreč, da se Rusini ne združijo z ljudsko stranko.
Ljudska stranka na Ogerskem je začela pritožbe proti raznim uradnikom zaradi zlorabe uradnih oblasti pri volitvah Pomagale te pritcžbe gotovo ne bodo dosti. Na Ogerskem so sodišča ravno tako spridena, kakor druga oblastva Stranka je izdala posebne blankete za take ovadbe. Ce bodo sod.šča sploh o^adbe vsprejela, je še dvomljivo. Prav lahko je mogoče, da se bode vsa stvar lepo na stran položila, kakor je že navada na Ogerskem, ako se tožijo uradi zaradi zlorabe svoje oblasti.
Italija. — Opaža se, da so se jeli v Italiji zopet prijazno obraćati po Franciji. Pravijo, da ima Francija zasluge za spravo z Menelikom. Italijanski listi tem povodom poudar-jajo, da vfže Itali jo in Francijo naravna vez in jo bi imeli družiti skupni zgodovinski spomini Pretrgana kupčija mej obema državama bi bila lahko najživahneja in v prvi vrsti Italiji v prid. Pred vsem ima to približanje Italije k Franciji svoj izvor tudi v znaném pocenjanju Bismarckovem in nemške vlade, ki je ravno prišlo na dan. Italija je spoznala, da taki zaveznici, kakor je Nemčija ne more zaupati Neprijetno je dirnulo Italijo tudi, da nemški krogi kaj prijazno čestitajo Me-neliku na uspehih proti Italiji. Bo li ta nevolja italijanska napram nemški gospodi trajna, ne vemo. Škodilo bi pa more-biti Italiji ne, ko bi ne tirala velike politike da še celo v prid bi ji bilo, ko bi se ne nauduševala preveč za trozvezo, katera jo stane toliko denarja, katerega ji to li primankuje.
Bolgarija. — Minolo nedeljo so bile volitve v skup-ščino. Kakor se je pričakovalo, tako se je zgodilo. Vladna stranka je zmagala na celi črti Opozicijonalci so vkljub vsemu naporu propali in pridobili le neznatno število mandatov. Vladin pritisk je bil pa tudi velikansk. Vladni možje so zastavili vse svoje sile za vladine kandidate. Morala je pomagati vladi celo policija in vojaštvo. Vladna glasila sicer vedo povedati o velikem redu, v katerem so se vol.tve vršile, a bilo je v resnici narobe in pojavili so se krvavi poboji ob volitvah. Žalostno je, da se tako pritiska od vladine strani na volilce, dasi bi se jim morala pustiti prosta roka. Pa kaj se bomo zgražili nad dejstvi v Bolgariji, saj nimamo doma — na Ogerskem v tem pogledu nič boljše. Tudi tu je vlada s silo prodrla.
Turčija. — Dasi se je turška vlada veliko prizadjala, da bi dobila večje posojilo, vendar se ji to ni posrečilo, ker noče nobena velevlast poroštva prevzeti, a brez takega poroštva nobena banka ne posodi propali Turčiji Turška vlada je vsled tega pospešila prostovolino nabiranje doneskov. Če tudi se to prostovoljno nabiranje vrši v resnici prisilno, vendar ni znat-nega uspeha — Listi vedo povedati, da sta se Rusija in Av-strija dogovorili, da razdelita Turčijo. Tudi se že poroča, kaj dobi vsaka velevlast. Rusija dobi turška posestva v Aziji, Av-strija se raztegne do Soluna, Italija dobi Albanijo, Francija Sirijo in Anglija postane neomejen gospodar v Egiptu. Carigrad postane svobodno mesto in prehod skozi Dardanele bo svoboden. Ta načrt razdelitve je najbrže prenagljen, vendar bi bil v resnici že skrajni čas, da bi se jelo misliti na uničenje Turčije. Tako, kakor zdaj gre v Turčiji, ne more dolgo ostati. Razmere so se že same do cela ujedle. Stopiti bo treba vele-vlastim odločno na noge. Se bodo li turške razmere mej velevlastmi mirno poravnale, ali bo polom, to pove prihodnjosL Do odločilnega koraka mora pa prej ali slej priti.
:85
itlitlitižib&l ^{ft^Ctéfed&dh^lfw^^	^
§mmm i nhrtnii^ immmwml*
^Éf i
«2 A
Obrtnija.
E *
at	* treba. Prosilec
obrat potovalnega zavoda zaprašavši poprej trgovsko in obrtniško zbornico, politično deželno oblastvo, katero naj se pri tem ozira na to, ali je take podjetbe
1857. dovršil navtično šolo v Reki
Trgovska in obrtniska zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
r	i	(	.	. •
' « \ *
VI. Podpredsednik Anton Klein poroča o.zbor-
ničnem proračunu za 1. 1897. Potrebščina znaša, ne glede na 25% blagajnično zalogo, 9103 gld. in se je
proti oni za 1. 1896. proračunjeni vsoti 8946 gld. za 157 gld. zvišala Potrebščina se je morala zategadelj
zvišati, ker se je moral vsled že
poprej
sklenjenih
sklepov donesek za obrtni pouk od 1900 gld. zvišati na 2200 gld, ker se je moralo pisarniško osobje pomnožiti radi delà pri vodstvu obrtnega katastra, in bodo radi slednjega tudi pisarniške potrebščine in tiskovni stroški večji. V pokritje potrebščine v znesku 9103 gld. in 25 % blagajnične zaloge v znesku 2275 gld., katera se deloma pokrije iz blagajničnega ostanka, katerega je pričakovati, je treba 3 % naklade, ki bi 10.578 gld. 75 kr. znašala. Odsek predlaga zategadelj:
' po
1.) Zbornica potrdi ta troškovni proračun.
2)
kritje potrebščine za 1. 1897. naj se ukrene pobiranje 3 °/0 naklade od pridobnine in duhodnine z izvan-
redno doklado vred vseh onih trgovcev in obrtnikov, ki imajo pravico v zbornici voliti in istotako od do-hodnine z izvanredno doklado vred onih lastnikov rudokopov, ki imajo pravico v zbornico.voliti. 3) Proračun je potom c. kr. deželne vlade predložiti eksl. gospodu trgovskemu ministru, v odobritev. Predlogi se sprejmo.
VII
Zbornični svetnik Avgust Skaber
roča,
sterskega ukaza z dne
da je c. kr. deželna vlada v smislu
) po mini
novembra 1895 drž. zak
št. 181, v poročilo poslala prošnjo Eduarda Schmarde, imetnika koncesijonovanega potovalnega zavoda v Ljubljani. Obrtna opravila, na katera se more razte-zati obrat potovalnih zavodov so, po gornjem mini-
sterském ukazu ta
a)
izdajanje voznic (voznih
listkov) domačih in inozemskih železnic kakor so voznice za navadne vožnje, za.vožnje tje in nazaj
za potovanje v okrogu itd
izdajanje nakaznic za
mesta v spalnih
h po železnicah
izdajanje
voznic kajutnic (kajutnih listkov) za domače in ino-zemske pomorske in za notranje vodovje namenjene
parnoplovstvene podjetbe v vsa tranje kraje z omejilom, podanim v ljanje družabnih potovanj, zabavnih vlakov in
pristanišča in vse no-
naprav-
za-
bavnih voženj
odpravljanje potnega prateža (prt
ljage) in ekspresnega blaga (§ 30., oziroma § 39. obrat
nega pravilnika za železnice kraljevin in dežel, zašto
z odličnim uspehom in je 1. 1864. dobil patent kapi-
tana za dolge vožnje. Bil je do pred malo leti skoro brez presledka kapitan na ladijah za prekooceanske vožnje in pozna torej razmere daljne pomorske vožnje ter more o dobroti posameznih ladijskib listkov popolnoma razsojati, kar je važno za potovalni zavod. Prosilec je avstrijski državljan, družabnik tvrdke Josip Hočevar & Comp., valjični mlin v Količevem v sodném okraju Brdo, in ima vse lastnosti, katerih je zahtevati od prosilcev za koncesijunovane obrte. Poleg tega se izkazuje z zadostno splošno in kupčijsko izobrazbo, katere je treba za obrat tega obrta. Ker obstaja tudi potreba takošnjega podjetja, predlaga odsek: Častita zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. dež. vlado izreče za podelitev koncesije za potovalni zavod Edu-
arda Schmarda v Ljubljani.
Predlog se sprejme.
VIII. Zbornični svetnik Franc Ks. S ou van poroča, da je, kakor javlja podružnica avstro - ogerske banke, po preteku pravilne poslovne dobe gospodom cenzorjem Otomarju Bambergu, Ivan-u Baumgartner ju, Alfred-u Ledenik u in Ivan u Perdan u koncem leta izstopiti. Zategadelj prosi podružnica po naročilu ravnateljstva in v zmislu členov 40 in 64 bančnih pravil,
da se ji radi namestitve vsled tega prostih 4 cenzor-
skih mest pošlje volilni predlog. Ker morejo izsto-pivši cenzorji zapet voljeni biti in ni nobenega pro-tivnega razloga, predlaga odsek: Zbornica blagovoli v nadomestitev teh 4 cenzorskih mest predlagati sle-deče gospode: Otomar-ja Bamberg a, Ivan a Baum-gartner-ja, Alfred-a Ledenik a, Ivan a Perdan-a, F. M.
a in Avgust-a Skabernet-a
Predlog se
sprejme.
IX. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča v proš-
nji vseh avstrijskih tovarn
za
sladkorni papir in
sladkorne kartone, da bi zbornica delovala na to, da bi se člen V. od poslanske zbornice dne 27. marcija
. sprejetega načrta zakona v varstvo proti prevari z ozirom na kolikost in kakovost v prometu blaga,
oglasil
mesto: „Pri zaznamovanju teže se ne
sme vračunati ambalaže" tako: „Pri zaznamovanju teže se ne sme, če ni nič druzega po-jasnjenega, vračunati ambalaže". Praktiška posle-dica člena V., kakor je sprejeti sedaj, bi bila, da bi se moralo blago podražiti. Vzemimo primer:
4 80% sladkorja netto po 32 kr. kaseta 200 gramov ....
gid
r)
1-536
964/
10 10
Vsota
gld.
1.60
Da se izogne neobhodmm diferencam, bo skušal fabri-
panih v državnem zboru, razglašenega z ukazom tr- kant ambalaže vračunati v sladkorno
govinskega ministra in ministra za pravosodje z dne
ceno, to
se
10. dec. 1892. 1. [Drž. zak. št. 207])
zdajanje na-
kaznic na hotele
nezgodam
ob
posredovanje zavarovanja proti
potovanju pri domačih, za sklepanje
pravi, to primerno zvišati: 4 80 kg sladkorja netto po 33 33333 kr kaseta 200 gramov......
gld.
1-60 gratis
takih zavarovalnih poslov upravičenih, ali pa pri inozemskih k poslovanju po domačih deželah pripuščenih
Vsota
gld.
1-60
Takega računa pa ni moči dolgo pridržati. Moral
podjetbah. Po vembra 1895.
ministerskega ukaza z dne 23. no
se bo zaokrožiti:
drž
zak. št
181
ni potovalnemu za- 4.80 kg sladorja netto po 34 kr.....gld.
1-63
vodu dovoljeno, izdajati voznic za vožnje v podpa
V vseh industrijskih državah se prodaja sladkor
lubju vseh onih inozemskih parnoplostvenih podjeteb,	brutto za netto, in sicer ravno z ozirom na ambalažo,
katere se pečajo s prevažanjem izselnikov. Prav tako	Kupovalec se ne more varati, ako se pri blagu, ki se
jim je prepovedano, nabirati izselnike in sploh kakor-	prodaja navadno brutto za netto, zaznamovanju za
večkrat ome-	težo pridene beseda „brutto" kar se pravi, da teža
Po
sikoli pospeševati izseljevanje jijenega ministerskega ukaza podeljuje dopustilo za blaga obsega težo ambalaže. Če bi se torej člen
v
486
zgornjem smislu premenil, bi se odstranila zgoraj omenjena težkoča. Odsek je mnenja. da je premena člena V. v omenjenem smislu popolnoma opravičena in predlaga: Čestita zbornica deluj na to, da se člen V. tega zakonskega načrta v napomínaném smislu spremeni. — Predlog se sprejme.
X. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o prošnji kranjske obrtne družbe, da bi se trgovska in obrtniška zbornica glede zakona proti prevari z ozirom na kolikost in kakovost v prometu blaga pridružila glede dratenih žbic trgovski in obrtniški zbornici v Plznju, ki se je izrekla, da je dratene žbice prodajati po teži, ki odgovarjaja přibližnému kosnemu številu 1000, 500, 250 ali 100 koso v s pripustno pomotno mejo do 3 °/0 z zavitkom vred. torej brutto, in da je na závitku zaznamovati brutto-težo, tej približno od-govarjajoče kosno število, debelost in dolžino dratenih žbic. Zamudno delo bi bilo, ko bi moral papirnati závitek obsegati netto-težo. Poleg tega bi se morala cena za toliko zvišati, kolikor znašajo troški za zavitke. Ti se namreč sedaj s tem poplačajo, da se z žbicami vred tehtajo, za težo papirja se torej plača cena za žbice, kar približno pokrije troške za papir. Odsek je mnenja, da je želeti, da se pridrži stari običaj, zategatelj predlaga: Častita zbornica po-ročaj v tem zmislu. — Predlog se sprejme.
Podpredsednik Anton Klein poroča, da je c. kr. trgovsko ministerstvo povodom specijelnega slučaja z okrožnim ukazom povabilo trgovsko in obrtniško zbornico, da predloži motivirano mnenje o vprašanju, če in v koliki meri je tiskárnám kot takim poleg nedvojbeno jim pristoječe pravice, od njih izvršena tiskarska delà broširati, priznati nadaljna pravica, da ta tiskarska delà same trdo vežejo in da imajo v ta namen knjigovezniške pomočnike. Če bi se to vprašanje zanikalo, naj se zbornica izreče tudi o tem, če je osobito pri šolskih knjigah, koledarjih, atlantih itd. se nahajajoče kartonirane. največkrat z nadtiskom oskrbljene in podobne zavitke imeti za trdo vezavo, katerih izdelava je pridržana knjigovežom Po odse kovem mnenju ni dvoma, da imajo tiskárně v smislu § 37. zakona z dne 15. marcija 1883., drž. zak. št. 39 pravico, združiti vsa za to potrebna delà in imeti v službi potrebnih knjigovezniških pomočnikov. Knjiga je pa po odsekovera mnenju popolnoma dovršena in za prodajo sposobna, če je broširana, zategadelj je odsek tudi mnenja, da pristaje pravica, knjigo trdo vezati, le knjigovežu, in da je pritrditi tudi zgornjemu eventualnemu vprašanju. Na Kranjskem imajo, ko likor se je dalo poizvedeti, le tri tiskárně tudi knjigovežnice, za katere ste dve posebno obdačene. Odsek predlaga zategadelj: Zbornica izreči svoje mnenje v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme.
Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da so tvrdke Schwarz, Zublin & dr. bombažna predil-nica in tkalnica v Litiji, Charles Moline, tovarna za lesni klejni papir v Tržiču, Goeppinger & dr. tovarna za patentovane jeklene verige v Beli Peči in tržaška izvozna pivarna in sladna tovarna R. Liebman v Se-nožečah uložile pri zbornici jednako se glaseče na vis. c. kr. ministersko predsedništvo naslovljene uloge, v katerih prosijo: „Visoka vlada naj že izgotovljeno novelo k zakonu z dne 28. decembra 1887., drž. zak. št. 1 iz 1. 1888., z njeno sedanjo vsebino na podlagi uspehov v novembru 1895. izvršene ekspertize, obsto-ječe iz pomnoženega zavarovalnega sveta, ne predloži vis. drž. zboru, event, umakne, ampak naj skliče novo
ekspertizo, sestavljeno iz delodajalcev in delojemalcev
v jednakih delib. Še le na podlagi uspehov take ekspertize, ki bi imela k svojim posvetovanjem pokli-cati samostojne zavarovalno-tehniške strokovnjake, blagovoli vis. vlada prihodnjemu državnemu zbora predložiti novo zakonsko predlogo, v vsakem oziru primerno njenim namenom". Kolikor je posneti sedaj znanim naznanilom, bi se obstoječi zakon le v podre-jenih, ne pa načelnih vprašanjih premenil, in bi te premembo še bolj kakor doslej obtežile industrijalce. Tako se med drugim pojem nezgode pri delovršbi, pravice ponesrečencev in zapuščencev, preračun rent, oziroma letnega delavskega zaslužka, naznanila o ne-zgodah, določitev in izplačevanja odškodnin, razso-dišče, razdelitev nevarnostnih razredov, zavarovalni zneski sploh, predpisi o zavarovanju glede nezgod, upeljava plačilnih imenikov, zavod zavarovalnega pri-dodanega sveta, prenovi, spopolni in premeni, kar skozi in skozi zahteva tako višjih materijelnih po-trebščin, kakor višjega, osebnofizičnega delà industri-jelcev in uslužbljencev. Vsled teh premen bi se tudi odpravil desetprocentni delavski prispevek, določile zamudne obresti pri plačevanju prispevkov, upeljale doklade za slučaj, če bi se ne ravnalo po predpisih
zavarovanja proti nezgodam. Dalje se v zgornji peticiji obširno utemeljuje zgoraj navedena prošnja, ki teži za popolno in načelno premembo tako zadevnega zakona kakor vsled njega nastalih nezgodnih zavaro-valnih zavodov. Druga prošnja zadeva sklep, katerega je v 48. predsedstveni seji z dne 18. junija 1896. storila delavska zavarovalnica proti nezgodam na Nižjem Avsrijskem: a) C kr. pravosodno ministrstvo je prositi, da ukaže c kr. državnim pravdništvom, da natanko pregledujejo vse zavarovalnične kazenske o-vadbe radi zavlačevanje prispevkov in da postopajo proti tako ovadenim podjetnikom z vso zakonsko strogostjo; dalje naj se kazenskim sodiščem ukaže kar največja pospešitev učinovega zapisa pri takih nezgodah, kjer se zdi, da so nastale vsled tuje krivde \ tem povodom naj bi se jim tudi dale pripravne informacije o pravdnopravom stališču zavarovalnice in o obsegu zavarovalnici pristoječe pravice do odškodbe v onih slučajih, se potegne za regresne pravice, ki ji gredo po §§ 45 in 47 zavorovalnega zakona proti nezgodam; b) c. kr. n. a. namestništvo je prositi, da ukaže podrejenim policijskim in politiškim oblastvom, da pri naznanilih o nezgodah, ki bi utegnile dati povoda uporabi §§ 45 ali 47 zavarovalnega zakona proti nezgodam. kakor hitro mogoče uradujejo in kadar le mogoče, ogledajo kraj nezgode, zaslišijo priče in pre-gledajo nezgodo povzročivši stroje in orodja ter da dotični akt nemudoma izroče kazenskemu sodišču. Kakor naznanjajo uradna naznanila c. kr. ministerstva za notranje reči (Amtliche Nachrichten des k. k, Ministeriums des Inneren) z dne 1. avgusta 1896 je izjavila c. kr. generalna prokuratura, da se strinja z načrtom dunajské zavarovalnice. Prosilci pravijo v svoji ulogi, da bi se predstojništvo dunajské zavarovalnice ne bilo nikdar upalo kaj tacega prositi pravosodno ministerstvo, če bi se ne bilo avstrijsko javna življenje pokazalo skrajno dovzetno za očitanja proti domači obrtniji. Pač ni jednega očitanja proti domači obrtniji, ki ne bi našlo pri gotovih strankah in osebab prijetne in vzpobudne pozornosti, pri drugih brezčutne mlačnosti in zopet drugih nemarne popustljivosti. Prosilci potem razlagajo, da nimajo nobene besede proti temu, da se posamezni dolozni slučaji najstrožje kaznujejo, brzozirno zasledujejo, protestujejo pa od-ločno proti temu, da bi bili taki posamezni slučaji
483
temelj
pavšalnemu sumničenju in
strijskih industrijaljcev, in prosijo: govoli ta slednji načrt, čim se jim odbiti z ono odločnostjo, ktero strozno, povsem neopravičeno
»
za
strijo razžaljivo početje " Zbornica 4 peticije vis. c. kr. ministerskému prositi, da jih visokoisto blagovoli sati. — Predlog se sprejme.
XIII.	Zbornični svetnik Ivan roča v dopisu linške trgovske in je povodom posvetovanja o náčrtu delavskemu zavarovanju proti
sprejela sledeči predlog: Zbornica namen takoj po predložitvi one
žavnemu zboru, zbornicam
#
da naj se skliče zborovanje trgovskih ljil se je ta predlog na XII omenjeni. Ker se odsek strinja z zbornice posestrine in se mu času primeren, predlaga poročevalec: voli naznaniti trgovski in obrtniški da odobrava sklicanje zborovanja napominani namen in da se ga
sprejme.
XIV.	Zbornični svetnik Len ček trgovinsko ministerstvu sporočilo
da
onim v kupčiji zelo
v katerih odpravo potrebujejo stoječe postavne določbe proti vanju dopolnitve spadajo napačna v prometu z blagom. Ne samo zahteva je, da se po vzgledu večine
ravno tako pod kaznijo kot izvira kako blago, kako napačno njegovo s kako tvrtko ali tudi ozir na važne gospodarske obrtnega in kmetiškega pridelovanja zakonodajstvo loti tega polja, kakor tudi pridelovalcem surovih zemljepisnih okoliših postaja vedni vprašanje izključna pravica za obrtnijških izdelkov ali surovin z izvirnega kraja, spojena s prepovedjo
žensko sankcijo, da drugi porabijo znamovanja v prometu z blagom. Ne z velikim trudom in mnogimi troški glas kakega produkcijskega kraja
rentje,
ki
se ga neopravičeno
blago, če je blago, ki se napačno vega krajevnega okoliša izvirajoče v vrednosti prizadene se dobrému popolnoma nezaslužena, po da nenadomestna škoda. Kakšnega menovanje izvira in njegovo varstvo âtevilne surovine, n. pr. za zdravilne virne pridelke, za gojene tobak, za sadje, vino i. t. d. je obče obstoj in napredek čislane narodne mnogem oziru od uspešnih naredb oznamenilom izvira: Dokler bodo osobito v takih strokah, ki so soko stopinjo razvitka, podpirani kupčije, oznanjali izdelke kot amerikanske služi vsak napredek teh
imenu inozemskih izdelkov. občinstvu pa se onemogoči
mači izdelki primero z inozemskim
poniževanju av-	če daje prednost temu resnično ali dozdevno^ino-
Visoka vlada bia-	zemskemu izdelku in če plača zanj višje cene. Še
predloži v razsojo,	ko se prikaže prepoveđ napačnega inozemskega izvir-
zaslužuje toli mon-	nega oznamenila na domačih izdelkih, bodo vpoštevne
avstrijsko indu-	obrtnije v stanu, kakor tudi prisiljene, da pridobe
blagovoli zgornje	svojemu blagu pod pravim oznamenilom njihovega
predložiti in je	izvira avstrijski trg.. Konečno pa zahteva tudi pozi-
uvaževati in usli-	tivna vsebina med Avstro Ogersko in Nemško državo
dne 6. decembra 1891. (drž. zak. št. 23 iz 1892.) skle^
Baumgartner po-	njene pogodba, da se izda zakon proti prevari glede,
obrtniške zbornice, ki	oznamenila o izviru. Po členu VIII. imenovane dr-
zakonske novele k	žavne pogodbe sta se zavezali obe državi, da ukre-
nezgodam jednoglasno	neta naredbo proti prodajanju in ponujanju takega
skleni, da je v ta	blaga, ki je v svrho pre vara v trgovini in prometu ;
zakonske novele dr-	zaznamenovano z državnim grbom drugega delà ali^
posestrinam predlagati,	imenom ali grbom gotovih v pokrajinah drugega délai
zbornic. Uteme-	ležečih krajev ali okrájev v svrho oznamenila izvira;«
jednak način, kakor pod točko	Ker je nemška država to zavezo v § 16 njenega za-
mnenjem linške	kona glede oznamenila blaga z dne 12. maja 1894.
predlog zdi popolnoma	že izpolnila, preostaje naši državi, da tudi ona izpolni
Zbornica blago-	napominano zavezo. V njeno izpolnitev in z ozirom
zbornici v Lineu,	na prejšna občna izvajanja izdelani zakonski načrt
trgovskih zbornic v	glede izvirnih oznamenil v prometu blaga je
udeleži. — Predlog se	trgovsko ministerstvo poslalo zbornici in je povabilo,
da ga strokovno oceni. Pri tem pa naj ima zbornica
poroča, je c. kr.	pred vsem pred očmi kot cilj, da se morajo brez
podpisani zbornici,	škode za resničnost zemljepisnega ozname
ukoreninjenim zlorabam,	nila v prometu blaga, katero postavlja ta na-
mnogoštevilne že ob	črt kot načel o, postavni interesi tuzemskega
nepoštenemu tekmo-	prometa in osobito tudi izvoza kar se le da
oznamenila izvira	varovati in na nje ozirati. , (Konec sledi.)
gospodarske morale	?	' \	1
^ * ^^ [ — ^ _ 0
kulturnih držav	sitbđxm
éè ••■••■•li.....■•••■■•■•••••••••••••■■••••■•••••••••••■•••••••••••■(••■••••■••••■••••(■■•■••••((••••••••••••••••(i jfe
prepove napačna navedba, od ^m^^my^^à 5 l/mn+ii«+wn = ^m^mmg^5 »
zaznamenovanje	^SËÊÊËÊÊJ......"T. fí1 ® M ®. „ Y .9 :.......ïÊËÊË?Ë!ËÀ*
zavaro valno známko, am pak
interese domačega,	Gorkota hlevov.
zahteva, da se
Obrtnim izdeloválcem	Za živinorejca je vsekako važno vedeti, kako gor-
pridelkov v gotovih	koto potřebuje živina v hlevu, da potem po možnosti za
bolj eksistenčno	to gkrbi £e ni y hlevu a gorkota ge živina slabše
znamenovanje njihnih	. . , , , , , . , '
imenom resničnega	redl ln tudl rada boleha- IzmeJ ^seh domačih žívali) po-
stoječo pod ka-	trebuje največ gorkote konj. Konji boljših plemen prêta krajevna za-	neso tudi več gorkote, nego navadni konji. Za konjske samo, da često	hleve so najboljši hlevi, v katerih je 12° gorkote. Vendar
pridobljen dober	gme y tacih hleyih bitj od 1Q do 120 gorkotet je v
ízkonščajo koňku-	,,	. . ... „	.	^
poslužujejo za svoje	hlevu vecja 8orkotaí se ^"J1 Preveč pote, in se tudi
izdaja kot iz goto-	raíše prehlade ter njih moči pojemajo.
resnici manjše	Goveđi ni potreba toliko gorkote kakor konjem. Naj-
imenu poslednjega	bolje je, če je v govejih hlevih po 10° gorkote, a se
okoliáčinah zelo občutljiva,	yendar mora menjati od g0 do 14V Pri 1Q0 ge goyedo
5ÏÏE z? mnogo:	naÍbolJe redi- če Je Pa v hlevu nad 15° gorkote se go-
vode in druge	ve(*i	pote, hujšajo in tudi bolehajo. Pri premajhni
rastline, kakor hmelj ali	gorkoti tudi hujšajo.
znano. Pa tudi	Nobena domača žival ne potřebuje manj gorkote,
obrtnije zavisi v	kakor oycaí Najbolje je če je v oyčjem hleyu g0i
proti napačnim	^ . A	. -, • , ^ , .	.
domači izdelovalci	èez 10° ?orkote se ovce 8,abo rede- Posebno je pa treba
dosegle razmerno vi-	mrzlega hleva za angleške mesne ovce. Te ovce zgubljajo
po običajih posrednje	malo gorkote, ker imajo pod kožo mnogo tolšče in poleg
franeoske, angleške,	tega so jako kosmate. Dobro je torej, da večkrat pustimo
Tu - i n °in o z e m s ke mu	tudi po zimi hlev odprt, ako imamo te an8,eške ovce'
izpoznanje, da vzdrže do-	D'bro ^ 6e Je Pred hl®vom kak ograjen prostor, da se
in da nima prav,	po zimi včasih spuste.
488
Prašič potřebuje kacih 10° gorkote. Pri tej gorkoti
n
Pinta" je bila
zopet vštric „Sante
Marie" in
se najbolje debele. Gorkota svinjakov sme biti nekoliko Kolumb je videl Alonza Pinsona, kako je mahal s manjša nego je gorkota govejega hleva, in nekoliko večja, klobukom in glasno klical:
nego v ovčjem hlevu.
Zemlja, zemlja! gospod admiral in jaz na
Sicer se pa ne da določiti, kakšna gorkota je naj znanjam svojo pravico do nagrade!
boljša, kar je tudi odvisno od plemena živine. Plemena iz severnih dežel ali pa iz krajev, kjer živine nimajo v hlevih, so manje občutljiva za mraz nego iz drugih krajev.
membo gorkote, kakor druga.
Zemlja?
Kje pa, kje?
kričali so vsi
Na jugozapadu, bil je odgovor. Mornarji so kakor veverice plezali po vrveh na
Seveda, ki hodijo na pašo so bolje utrjena za pre- jarbole, da se prepričajo, če je res.
Vt AAjfeílwlIVtí rÝtř^ÉV^ -'fi s'tlitU'it ^JÝi/tiitVfteti ítí ^JÝufVtuÝ; íÝirtulfc ifi fc rŤ, íÝÍ & íti ÍÝÍ A M
v....................................................»........................................ g
Poučni in zabavni del.


Krištof Kolumb.
(Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.)
(Dalje.) ' Šeštnajsto poglavje.
Veliko odkritje.
Veter je bil zopet ugoden Kolumbovim nameram
in ladija je nadaljevala svojo pot na zapad. Morje je
bilo popolnoma mirno. Ladija je plula poleg ladije in
jedenkrát
n
Santa
Maria" se bila tako približala
„Pinti", da se je Kolumb mogel svobodno razgovar
jati z Martinom in Alonzom Pinsonom.
Kakor kaže ta zemljevid, katerega ste mi poslali pred tremi dnevi, gospod admiral, otok Ci-pango ne more biti več daleč! — zaklical je poslednji,
Oči vseh mornarjev so se z radovednostjo uprle v poslednjega, pričakujoč odgovora.
To je lahko mogoče, — odgovoril je previdno
admiral,
če
močen tok ni nas že odnesel mimo
njega in mimo drugih otokov, ki so okrog njega; zna menja, da je zemlja blizu, bila so nedvomljiva.
odgovoril je Pin
Jaz ravno tako mislim
son s prepričanjem
Vsekako mora biti tako
če
Da, zemlja, zemlja ... Se že vidi !
Kolumb je veselo vznemirjen začel gledati na jugozapadno stran. Zdelo se mu je, da vidi v daljavi kacih 25 milj obrise nekakega obrežja. To trenotje so se s Pinte razlegli glasovi himne Gloria in excelsi Deo (Slava Bogu na višavah). Ti veličastni glasovi himne razlegli so se prvič ondu, kjer so dosedaj samo šuměli valovi, in naudušili so vse. Kolumb in vsi mornarji „Sante Marie" so pokleknili in se pridružili po-jočim .. .
Prepričan
o
bližini zemlje je Kolumb ukazal
zavzeti drugačno smer in ladijo obrniti proti jugo zapadu.
Nastala je noč in zvezde so zasvetile s svojim bleskom. Obetana zemlja je izginila v temoti; nikdo izmej potnikov ni spal, vsi so čakali solnčnega izhoda. Minute so se jim zdele dolge, kakor dnovi. Naposled je dnevno svetilo izlezlo počasi iz morja, in vsi so obrnili oči na jugozapad, nadejajoč se, da ugledajo obrise obrežja. Vendar so zastonj potniki napenjali svoje oči; nikjer ni bilo druzega razen morja in neba.
Kje je zemlja? Tukaj, tukaj !.. . Ne, tukaj! Da, ničesa se ne vidi!
Pravično nebo. bilo
zaklicali so nekateri.
slepenje
— Nikoli ne zagledamo suhe zemlje!. . . Občnega naudušenja že tako ni bilo in mornarji
je verjeti zemljovidom jn računom naših piloto v.
so od upanja prešli k obupavanju. Sam Kolumb
Zemljevid, kateri sem vam poslal, je vzgledno potrt, a hitro se je premagal.
delo Florentina Pavla Toskanellija in v njega točnost
Pokorimo se po volji Najvišjega,
rekel je
ni nobene dvombe, a če so računi naših pilotov za- odločno. Gospod je očividno hotel samo poskusiti
nesljivi,
to je pa druga stvar. Ne smete prezreti,
našo vero. Očividno
to
?
kar smo imeli za zemljo,
da se močno razlikuje mej seboj ! Vsekako mi pošljite bil samo oblak, ki je po noči izginil. Sedaj se zopet
zemljevid, da vam vsaj približno označim na njem, moramo obrniti k zapadu.
kje smo sedaj.
Mornarji
so
se neradi pokorili temu povelju.
Alonz Pinson je skrbno zganil zemljevid, pri- Mornarji so bili vedno bolje potrti. Nepotrpežljivost
vezal ga na vrv in vrgel na krov admiralske
ladije.
se
polastila vseh. Vedno pogostejša so bila zna
Kolumb ga je vzel in odšel v svojo kajuto. Ostali so menja, da je zemlja blizu. Tropi ptičev so prihajali
prišli na krov in nepotrpežljivo čakali izid računanja, in se usedali na jaderske drogové, da so se opočili, Tako je minolo kacih 40 minut, kateri čas je bila in različne rastline so jim plavale nasproti potnikom.
»
Pinta" zopet pustila „Santo Mario" za seboj. Nakrat
tem se pa davno pričakovana zemlja ni prikazala.
se je razlegel strel topa, in zaslišali močni glasovi. „Pinta" je to trenotje jela počasneje voziti in poča-kavala admiralsko ladijo. <
Kaj je tacega? přišel iz kajute.
trepetom in bojaznijo je dne 1. oktobra naznanil pilot Kolumbiju, da je brodovje že prešlo od otoka
Ferra 568 milj daleč, dočim je po Kolumbovem izra-
vprašal je Kolumb, ko je čunanju 700 milj.
Mornarji
so
se
vedno nepotrpežljivejo ozirali
okrog v nadi, da kmalu ugledajo zemljo. Kdor bode prvi zaklical: „Zemlja!" dobi bogato darilo in letno pokojnino 20 000 maravedisov (okoli 25 cekinov, v svojem prizadevanju dobiti nagrado, so pogosto • varali sebe in vse moštvo in to je pripravilo Kolumba, da je naznanil, da slednji, ki naznani, da se vidi zemlja, zgubi pravico do nagrade, ako v treh dneh ne pridejo potem do suhe zemlje, ko bi jo tudi pozneje našli. Potem so bili ljudje previdneji, če tudi so se vedno še ozirali proti obzoru.
Nekega večera je „Pinta", ki je navadno šla pred brodovjem, se ustavila in se prebližala admi-ralski ladiji. Kolumb je to zapazil in šel je na krov, da se pogovori s poveljnikom približavše. se ladije.
—	Gospod admiral ! — zaklical je Alonz Pinson, in se přiklonil Kolumbu, — ne morem pretrpeti, da ne bi vam povedal, da bi mi imeli več upanja dobiti suho zemljo, ako bi se nagnili dalje proti jugu.
—	Jako me je užalostilo, da to slišim od vas,
— odgovoril je strogo Kolumb. — Vidim, da začnete zgubljati zaupanje v naše podjetje. Kak vzgled dajete moštvu ? .. .
—	Oprostite, gospod admiral, — odgovoril je z nezadovoljstvom Pinson, — jaz popolnoma razumem vašo veliko idejo, a ne morem spoznati, da bi bila kaka škoda, ako se obrnemo bolje proti jugu.
—	Vaše želje ne morem izpolniti, — odgovoril je Kolumb, — nasprotuje prepričanju mojemu. Zemlja je gotovo blizu, in baš za to moram strogo gledati, da točno izvršim svoj načrt. Držite se prejšnje smeri ! Poleg tega pa vas prosim, da se po noči s „Pino" vred držite bližje „Sante Marie".
—	Čemu ta previdnost?! — zaklical je Pinson, ki je čutil, da ta ukaz pomenja admiralovo nezaupanje do njega.
—	Previdnost je popolnoma opravičena,— odgovoril je Kolumb z navidezno mirnostjo, — kajti tema more ločiti nas in kako se potem najdemo na
prostranem morju?
Neizrečeno nejevoljen s tem pogovorom je Pinson
bil vendar prisiljen pokoriti se.
•	a
—	Jako sitno je, — rekel je Kolumb proti Dijegu, — da Pinson kaže tako slabost. Njegove besede
so me spravile v veliko skrb.
—	Meni se tudi zdi, da morate biti previdni, — opomnil je Dijego Arana. — Vaše povelje mu je oči-
vidno bilo silno zoperno.
—	Mislim, — odgovoril je Kolumb odhajajoč v
svojo kajuto.
V jutro dne 7. oktobra se je zdelo mnogim mor-narjem na „Santi Marii", da vidijo obrežje na zapadu, pa se je slednji bal to povedati, pomneč si ukaz ad-miralov glede nagrade. Pa tudi na „Nini" so morali nekaj videti, kajti ona je razvila svoja jadra in šla naprej. Kmalu se je na jarboli pokazala zastava in počil je ton, kar je po admiralovem ukazu imelo biti
znamenje, da so našli zemljo. Do večera so se pa zopet razbile vse nade mornarjev, kajti za breg imeli so oblak čudne oblike.
Mornarji so oči vidno za vsako tako prevaro připisovali krivdo Kolumbu. To se je jasno vidělo v ne-prijaznih pogledih, katere so obračali na Kolumba, ki so bili vedno sovražnejl Očividno je bilo, da je ne^ zadovoljnost že jako narasla, in vsako trenotje se je bilo bati upora. K sreči je imel Kolumb mej mornarji tako udanega člověka kakor je bil Peter.
Nekoč je stoječ pri krmilu in delajoč se, kakor bi mislil le na svoje delo, vrli mornar pošepetal Kolumbu :
—	Gospod Krištof, povedati moram nekaj. „Glejte, da nikdo ne bode slišal našega pogovora".
Jedva se premagajoč, je Kolumb storil semtrtja nekaj korakov, dal nekaj povelj, da za nekaj časa odpravi blizu se nahajajoče mornarje, in ustavil se pri Petru obračujoč mu hřbet in gledajoč na morje.
—	No? — vprašal je.
—	Gospod Kolumb, — začel je Peter, dalje vrteč krmilo, — mišljenje ljudij je jako sovražno. Proti vam se kuje zarota, da vržejo vas v morje, kadar bodete delali svoja zvezdoznanska opazovanja. Od kar so ljudje slišali vaš pogovor s Pinsonom, se je v njih glavah ukoreninila misel, da moramo voziti proti jugu. .. Gospod, zaradi vseh svetnikov, odjenjajte jim! Pomislite vam preti grozna nesreča!...
Prepričevalni glas Petrov ni ostal brez upliva na Kolumba, ki je bil prepričan o globoki udanosti Petrovi. Admiral je sam čutil nevarnost svojega položaja, ki je bila z vsakim dnem večja, in prisiljen je bil premišljevati, ne glede na svojo odločnost.
Tiho je šel s krmila na svoj mostič, in zamislil se je, opirajoč se na držaje.
—	Udati se moram, — mrmral je, — drugače nastane upor in prisilijo me vrniti ono trenotje, ko
bodem že prav blizu uresničenju smotra svojega
_ g ^ —
življenja ...
In Kolumb je odločno vzel govorilno trobilo.
—	Na krmilo! — je jasno in odločno dal povelje
—	Takoj ! — bil je odgovor.
—	Krmilo na levo!
—	Takoj.
—	Prikrepite Škote!
—	Takoj, gospod admiral.
Sedaj se je „Santa Maria" obrnila z nosom proti jugu. Potrti mornarji so točno izpolnili admiralov ukaz, ter so z radovednostjo čakali poslednjega povelja njegovega. To ni izostalo.
—	Na levo krmilo! Smer na jugozapad! Prikrepite Škote! Raztegnite kliverje!
„Santa Maria" je šla sedaj v novi smeri. Obrněna je bila proti jugozapadu. Vsled tega so na jar-bolah admiralske ladije se razobesile zastave, s kate-
4íN>
rimi se dajo znamenja. „Pinta" in „Nina" sta isto storili kakor „Santa Maria".
Mornarji so bili jako zadovoljni z novo smerjo, in Peter Laroka samega veselja ni čutil nog pod seboj, ker njegove prepričevalne besede niso bile zastonj in je odstranil veliko nevarnost, ki je pretila admiralu.
Vendar veselje mornarjev ni trajalo dolgo. Ko so prešli v novi smeri nekaj desetoric milj in niso zadeli na suho zemljo, se je ljudi polastila prejšnja nezadovoljnost z novo silo. Naposled je prišla nevihta-
Bilo je dne 10. oktobra 1492. leta. Na „Santi Marii" je zjutraj vladala žalostna tišina. Semtrtja so se zbirali mornarji v skupine, tiho se pogovarjali mej seboj, a če se je približal kdo iz ladijninega povelj-ništva, so se pa razkropili, jako značilno se pogle dujoč. Tako je minola ura za uro. Mir se ni motil, a obrazi mornarjev bili so videti vedno srditejši in odločnejši. Ko se je jedva mračiti začelo in je Kolumb odšel v svojo kajuto, je zbral Anton Morbales
svoje tovariše na baku.
—	No, fantje, — rekel je, — sedaj moramo de-lovati, ako nočemo poginiti ! Přišel je čas obračuna z našim poveljnikom, a če se nam ne pokori in se vrne nazaj na Španjsko .. .
—	Tega gotovo nikdar ne stori! — rekel je neki mornar.
—	Tedaj zleti v morje! — rekel je Anton.
Sprva so ljudje s strahom se umaknili od svojega vodje; navajenost k disciplini in pa strah, da se bode hudodelstvo nad njimi maščevalo, je celo najbolje obupane sililo k pomišljevanju.
• & # . ,
—	Kakšne babe ste! — zaklical je Anton pu-rogljivo. — Pravi Kastilci bi vedeli, kaj je jim storiti. Nadaljevati to neumno vožnjo, pravi se iti naravnost v pogubo. Ce se bode Genučan ustavljal, gre naj prvi na dno. Nikomur se ne bode zdelo sumljiv naš povrat v Andaluzijo, le rečem, da je naš admiral pal v morje. opazujoč zvezde. To ni nič nemogočega. Če se najde mej nami izdajalec, bodemo že vedeli, kaj je ž njim storiti! Pomislite si, da je admiral tujec; on nima niti prijateljev niti vpliva pri dvoru ; njegova načela so učenjaki proglasili za prazne sanjarije. Jaz to dobro vem. Mnogi bodo še veseli, ko njega ne bode. Popustite strah in pojdite za menoj, dokler ješečas!
— končal je malopridnež.
Mornarji so se pa vendar še obotavljali.
—	Kaj se bojite? Kaj vas straši? — nadaljeval je Anton. — Saj tako tudi poginemo, ako pojde tako dalje. Mari rajši poginete z Genučanom.
—	Ne, ne! — je besno kričalo kacih deset glasov. — Če se ne povrne, bodemo že obračunali
ž njim ! .. .
—	Naprej ! — kričali so vsi in dvignila se je vsa tolpa pod Antonovim poveljstvom.
Pa predno so prišli do Kolumbove kajutě, je
Peter, ki je slišal vse, pribežal k admiralu, hropeč od straha in groze.
—	Gospod, — zašepetal je tiho — sedaj zahte-vajo, da se povrnete na Špansko ali.pa vas umore! Neumneži so se spuntali... Semkaj gredo .. . Slišite ?
—	Naj gredo, — rekel je Kolumb, in njegov obraz je ostal popolnoma miren.
—	Pomislite, gospod, da je popolen punt.
—	V božji oblasti sem, Peter, in gorje mu, kdor se me dotakne! . .. - -
To trenotje so se na krovu razlegli glasni kriki
puntarjev.
—	Ven pridite, Krištof, ven pridite gospod admiral, — kričali so vse vprek.
Zastonj je Dijego si prizadeval, da bi pregovoril puntarje.
—	Mi ne potrebujemo vaših naukov, — je surovo odgovoril Anton. — Mi hočemo nazaj na Špansko !
—	Nazaj !. .. Na Špansko !... V Palos razlegli
so se kriki njegovih tovarišev.
—	Mi ne pojdemo dalje niti na jug, niti na . zapad ! ...	>
—	Pa takoj, dokler je še čas ...
To trenotje so se odprla vrata admiralske kajute
in visoka postava Kolumbova se je pokazala na mostiču.	- r
9	m	—	■
Puntarji so se ustavili in jeden trenotek umol-knili. Admiral ni spregovoril. besede; ne jedna mišica njegovega obraza se ni ganila, njegov pogled je bil tak, kakor bi hotel puntarje z očmi prodreti. Ta ne-uklonljiva odlpčnost je silno vplivala na tolpo, ki je
A	(A	. ^	-
bila vajena pokoriti se.
—	Kajhočete? — razleglo se je nakrat iz Kolumbovih ust z ukazujočim glasom.
Odgovori so bili le mračni in bojažljivi pogledi. Naposled je Anton pretrgal molčanje. — No, kaj ste se ustrašili gospoda admirala? — odgovoril je po-rogljivo obrnivši se k svojim tovarišem. — On bode
t	—	a
% * ^ _
milostljivo poslušal nas in izpolnil prošnje naše.
—	Govori za nas ti, Anton! — zaslišali so se glasovi. : •'
—	Dobro ! Ste li slišali, gospod admiral ? — je predrzno rekel malopridnež. — Tako vam objavljam v imenu vseh svojih tovarišev, da vas nočemo več spremljati dalje pri tej neumni vožnji, in zahtevamo,
. da se takoj vrnemo na Špansko ! Sedaj je še čas l ' Ni li res, fantje !
—	Domu, domu! — zaklicali so vsi.
—	Tiho! — zaklical je ukazajoče Kolumb. Vsi so nakrat umolknili.
—	Torej vi hočete domov ? — zaklical je admiral z rezkim glasom. Kaj pa, če jaz silim, da se
vozimo dalje, opirajoč se na pooblastila, katera sem dobil?
—	Tedaj bodete pa sami krivi osode, katera vas zadene! — odgovoril je Anton.
Molči, malopridnež,
zaklical
Kolumb z
Presvitli cesar je podařil podružní cerkvi v Vnanjih
močnim glasom, — vi, možje pa poslušajte mojo od- Poricah v ljubljanski okolici za napravo dveh zvodov in po-
ločno besedo ! Naj bode, kar hoče, mi pojdemo zmirom Pravo cerk™ s?tto 200 šld , u x . , , . Tr
. , . ,	., , ,	TT ,	— Nemski vitezki red hoče svoie delovanje na Kranj-
naprej, dokler ne pridemo do suhe zemlje. Vsako na- gbem zûatû0 razgiriti Poročali smo> da Qamerava y Mek|nah
sprotje bodem znal premagati z dano mi oblastjo. pri Kamniku ustanoviti bolnico in v ljubljanskih križankih
er bi se vzgajali duhovniki tega reda. Naj-
Poleg tega je pa prepozno vrniti se v Španijo.
(Dalje sledi.)
osnovati konvikt
noveje pa je, da se poganja ta red za ustanovitev svoje žup
ni]e v
Šiški
Ce nemški vitežki red res dožene to namero in
Mi

Novice.
il s*
ustanovi v Siški župnijo za Spod. in Z
Šiško
ustregel
bo ondotnim prebivalcem mocno in jim spolnil že davno go
■i m
£7........••••••................................................................................................M
jeno željo
mata
Inkorporacija Vodmata. Vsled inkorporacije Vod
ibljanskemu mestu, razširi mestna obcina
mestno
desko petraziedno ljudsko šolo v Poljskih ulicah, da tako po
krbi za šolanie vodinatskih otrok
V namen ureditve poštnih
Zopet je pobrala smrt jednega onih redkih mož,
zadev v Vodmatu, ustanovi se ondi posebna poštna filijala
so
Inkorp
del Vodmata šteje 2457 prebivalcev in sicer
sodelovali že skoro iz začetka pri našem listu. Pokojni Ivan 1148 moskega in 1309 ženskega spola
stanujejo v 106
Navratil je že 1845
1
pisati za „Novice" in zanje pisal
hišah
narodnosti je 2.298 Slovencev
120
Nemce
23
več desetletij raznovrstne spise. Porodil se je Navratil dne Lahov in 16 čehov
. marca 1821. 1. v Metliki na Dolenjskem. Ljudsko šolo je izvršil v svojem rojstvenem mestu, prvih šest gimnazijskih raz-redov v Novem mestu, sedmo in osmo šolo, tedaj tako zvano
Srebrn drobiž. Stare desetice in groški pridejo s
januvarjem 1897 iz prometa
privátem prometu se torej
sprejemajo za
plačilo
še do 31. decembra 1896. Od 1. ja-
„filozofijo" pa v Ljubljani. Po dovršenih gimnazijskih študijah	nuvarija 1897. do 31. decembra 1898. sprejema se ta denar
je v stopil v ljubljansko bogoslovnico Ker pa ni čutii v sebi	za plačilo še pri c. kr. blagajnicah in uradih, oziroma se more
pokliča za duhovski stan. je kmalu ostavil bogoslovnico in si	tam zamenjati. Po 31. decembru 1898. država ni več obve-
poiskal službo. Leta 1846 je vstopil v službo pri okrajnem	zana sprejemati ta denar.
dohodném uradu, leto pozneje je pa přišel
dež
sodišču, od
Ogenj je uničil v noci od 1. na
decembra tu-
koder je 1851. 1. přišel k najvišjemu sodišču na Dunaj, kjer kajšnjemu trgovcu g.
Mahru ob Hradeckijevem mostu vso
je bil	zadnja leta piedstojnik pomcžnih uradov. Burno leto	prodajalnico z blagom vred. Ko so zjutraj odprli prodajalnico.
1848	tudi na Navratila ni ostalo brez vpliva Tedaj je bil	butil.je plamen na prosto. Ogenj se je najbrže zanetil že zvečer
tajnik	„Slovenskemu društvu" in pridao je pisal za „Slove-	od peči. Škode je do 15 000 gld. Pogorelec ni bil baje zava-
\	ki je bila tedaj začela izhajati Tudi je to leto bil začel	rovan. Na pogorišce došli gasilei so ogenj udušili, da se ni
nijo",
izdajati svoj list „Vedež",
je izhajal tri leta. List je bil dalje razširil
pisan v lepi slovenščini in lepo uredovan. Većina sestavkov je	— Mrtvo moško truplo izvlekli so 22. novem, pri
Navratil sam, kar je čisto naravno, ker tpdaj ni bilo Mošah pod Kranjem iz Save. Truplo je bilo že zasuto v pesek obilo slovenskih pisateljev. Navratil je bil naudušen Slovan in in močno nagnito Sodi se, da je ob zadnji povodnji najdenec
je utopljenee, ki
si je trudil zanimanje za druge Slovane razširiti mej Slovani. ponesrečil Dozdaj se Zato je priobčeval v svojem listu životopise slavnih Slovanov je utegnil biti od 30 do 40 let star.
ni moglo dognati, kdo
in to tudi pozneje nadaljeval v našem
listu
Navratil je s
Napad. Dne 22. nov. zvečer je Andrej Pivk iz
svojim peresom podpiral tudi druge slovenske liste. Pisal je Škofje Loke napal z revolverjem Jurija -Jenko-ta iz Virmaš, jezikovne in druge poučne in zabavne sestavke. Tako je sode- ko je ta stopil iz Škerljeve gostilne na
Suhi
in je
nanj
loval pri „Slovenski Bučeli", „Glasniku", „Učiteljskem tova- ustřelil. Jenko se je zgrudil na tla. Ko je hotel ustati, je rišu", „Ljubljanskem Zvonu", „Křesu", in „Dom in Svetu".
Pivk
drugič
Pisal
Ie
za
«
naj ustřelil, eden Pivkovih tovarišev pa je pri-Družbo sv. Mohorja" in „Matico Slovensko", zadjal Jenko-tu v pleča z n žem rano. Strela sta zadela Jen-
Zadnja leta je v Letopisu „Matice Slovenske" obširno opisaval ko-ta v glavo. Nepadeuec je smrtno ranjen.
narodne običaje in vraže pri Slovan^h. Navratil je bil jeden	— Přeřezal si je vrat dne 24. nov. 281etni čevljar
najboljših pozuavatellev slovenskega jezika. Spisal je v nem- Fr. Klemenčič iz Kovorja. Drugi dan je umrl. Samomor je
v v • •
sčini
slovensko slovnico za sodne uradnike,
obsega razun baje izvršil, ker ga je nekdo razžalil
obrazcev uradnih spisov še kratek slovarček sodniških izrazov.
Izpred porotnega sodišča. Dne 30 nov. t.
Janežiča je podpiral pri sestavi slovarja in slovenske slovnice,	se je pričelo pred tukajšnjem porotnim sodi^čem zadnje po-
Miklcšiča pri sestavljanju staroslovenskega slovarja, Cigaleta	rotno zasedanje. Prvi dan so bili tri obravnave. 471etni bajtar
pri sestavi slovenske juridično-politične terminologije. Spisal je	Florijan Jezeršek po domače Rožanc iz Zadobja v škofje-
tudi učeno razpravo o slovenskem glagolu. Deloval je tudi za	loškem okrajů je bil obsojen na osem let težke ječe, ker je
šolsko slovstvo. Pomagal je Bleiweisu sestavljati slovenska be-	dne 30. avg t. 1 po nekem prepiru udaril dvakrat z rovnico
rila za nižjo gimnazijo, berila za višjo gimnazijo je pa sestavil	Janeza Kreka tako po glavi, da se je ta nezavesten zgrudil na
sam
in
je ie Miklošic zanje dal svoje ime. Priobčil je še tla in še isti dan umri.
191etni tovarniški delavec Anton
mnogo drugih spisov. Mej drugim nam je tudi opisal življenje Žagar iz Medna pri Medvodah je dobil 15 mesecev težke ječe,
slovenskega čebelarja Janše. Na Dunaju je bil zadnja leta na-
ker
skušal posestniku Šusteršiču v Mednu ukrasti denar iz
čelnik slovenskega kluba. Okrog njega so se zbirali tamošnji omare, v kateri je bilo spravljenih 1100 gld., a je bil
pri
Slovenci in on jih je nauduševal za slovensko stvar. Da se
tem zasačen
301etni tesarski pomočnik Anton Burja iz
mej dunajskimi Slovenci obranila še tako živa narodna zavest, Boh. Bele zatožen hudodelstva uboja, je bil zatožbe oproščen.
nemala zasluga Navratilova.
Bolehal
Navratil že dalje
Mrtvega na vozu našli so dne 26. nov. posest-
časa, a zdravje se mu je vendar zadnji čas nekoliko zboljšalo. nika Jerneja Dolenca iz Gflinka, ko se je z vozom ostavil pred Žal, da se je bolezen nakrat povrnila in minolo soboto je po- Graletovo gostilno v Grosupljem. Mož se je vračal domov. Na brala smrt moža, ki se je pridobil toliko zaslug za pr.budo potu ga je zadela kap in je umrl, a konj navajen Graletove
Slovencev. Casten mu spomin
î
gostilne se je z mrtvim gospodarjem ustavil pred njo.
Družbe sv. Cirila in Metoda vžigalice so izšle.
drevje in nastal veter, kakoršnega ni bilo prenesti. Koj na to
Nekdo
Zaklopnicam narodnih bar? je napis: Vžigalice „Družbe sv.	bruhnil je val čez obrežje in pokril na tisoče ljudij.
Cirila in Metoda v Ljubljani". Blago je izborno, cene pa iste,	pripoveduje, da je videl morje, ko se je odtakalo več sto čev-
kakor drugim vžigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Per-	ljev in pustilo za sled belo peščeno obrežje, morje ie potem
dan-a v Ljubljani. Ob enem so p n. občinstvu na razpolago	kipelo 80 Čevljev na kviško, od koder so se pršile rdeôkaste
svincnifci naslovljeni : Svinčnik „Družbe sv. Cirila in Metoda	pene s tako močjo, da so valovi prestopili obrežje in vse pre-
v Ljubljani". Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah
plavili.
Ko se je morje umirilo, je
voda izginila
in ostale so
iz najbolišega materijala. Zaloga je le pri Jos. Petrič-u, trgovcu le podrtije. Učenjaki se trudi jo, temeljito preiskati vzrok te v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Rojaki ! Kupujte in zahtevajte izvanredne katastrofe. Admiral Belknar, merjavec Zjed. držav
tem ne razšir- je premeril dotični kraj morja, globok je 5V2 milj, imenuje
samo takih domačih užigalic in svinčnikov. jate samo slovenskega imena, ne dobivate samo dobrega blaga, se Riscaroria On trdi da se je moralo ondi vdreti površje
ampak s tem podpirate tudi družbo sv. Cirila in Metoda miklavževico, božičnico in godove sezite Slovenci po njih:
Za
zemlje, kar je prouzročilo, da je morje najprve upadlo in se
potem z jednako
silo
zopet
kviško dvignilo To navaja za
V mestno hranilnico v Radovljici je v mesecu uzrok, da je imelo toliko moč spodkopati poslopja in p^epla-
novembru 92 strank uložilo 33.756 gld. 81 kr., 25 strank viti okolico uzdignilo 3295 gld. 75 kr., 25 stránkám se je izplacalo posojil 21.253 gld Stanje ulog 105 502 gli. 71 kr., denarni _ promet 88.441 gld. 36 kr.
Loterijske srečke.
V Brnu dne
dec. t. 1.: 60,
66, 41, 59
Bestiljalen umor, Pri Toplicah na Češkem našli so ljudje minoli teden blizu ž^lezniške proge golo truplo kakih 20 let stare ženske. Ženska je bila strašno razmesarjena, jedno roko pa ji je morilec popolnoma odřezal. Dosedaj se ni posrečilo poizvedeti niti kdo je ta ženska, niti, kdo je morilec.
Grozna smrt. V Budimpešti živeca vdova nadpo-ročnika Locscya je imela opico, katera je stekla in napadla postarano damo ter jo toliko časa grizla in trgala ž nje meso, da je ženica umrla.
Strašno praznoverstvo. Voroneško sodišče je ob-sodilo dva kmeta na dolgoletno ječo, ker sta na šamoti napadla nekega 121etnega pastirja, ga zadušila in mu iztrgala
drob
da iz masti napravita „tatinske
svece"
i
mislič, da nihce
ne vidi tatu. ako ima tako luč, kadar krade.
Samomor borznega špekulanta. Dne 26. novembra se je na Dunaju v svoji sobi oběsil obiskovalec dunajské borze Žiga Marinorosch. Marmorosch je le tri leta hodil
na borzo. Marmorosch
Poprej
je bil sonaČelnik izvozne tvrdke Bermann,
ženjem še s tem, da je kmalu
in Grûnbach 1893. leta je z znatnim premo-izstopil iz te trgovine Svoje premoženje je p »množil
igrati na borzi. Sprva je imel srečo in je
Najel
postal milijonar.
On je
pa znal tudi potratno živeti.
si je jako lepo stanovanje v najlejšem delu Dunaja,
kupil si kučijo in konje. Po letu je stanoval v neki vili blizu Dunaja. Pri znaném lánském polomu na borzi je přišel ob vse
premoženje. Upal je pa še vedno, da si bode pomagal
Najel
Na Dunaji dne 28. nov. t.
30, 58, 79, 45, 65
V Gradci dne 28. nov. t. I : 23, 70, 85, 34. 61
Tržne cene.
V Ljubljani dne 14. nov. 1896. Pšenica gld. 8 50 kr. rž gld. 6.50 kr., ječmen gld. 6.— kr., oves gld. 6.50 kr ,
ajda gld. 7.50 kr., proso gld.
kr., turšica gld. 5 60 kr.,
leča gld. 12
kr., grah gld. 12
kr., iižol gld.
kr.,
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Dobro izucen
V
krepak

piti.
star 23 let star, želi takoj službo nasto-
obrnejo
Kateri bi ga želili sprejeti
naj
se
pismeno
do
Alojzija Rojšeka
v Širmanskem hribu. Pošta Liiija
Znižane cene!
Popolno jamstvo!
je ceneje stanovanje in varčneie živel. Pomagalo mu pa nič Več nego 100 vsakovrstnih kmetijskih strojev ima vedno
ni. Ko je videl, da se več pomagati ne more, je gori oinenje-nega dne pcslal svojo ženo v gledališče, in v tem času se je pa obesil. Poprej je še svojim sorodnikom in prijateljem od-poslal pisma, v katerih jim naznanja svojo smrt
Nesreča na železnici. Na postaji Nakiševan ruske južne železnice sta vkupe trčila dva vlaka dne 25. novembra. Mnogo ljudij je ubitih in ranjenih.
Katastrofa v Japonu. Grozen morski val je pro-uzročil nedavno ob obrežju Hondo na Japonskem velikánsko
škodo na imetju in zahteval ogromno število človeških žrtev. Japonska vlada popisuje nesrećo uradno tako le: Usmrtenih je
26 975 ljudij, ranjencev 5390, poslopij je uničenih 9313, na suho je bilo vrženih 300 ladij, ribicev se pogreša 10.000
na izbiro v zalogi :
i
<U
N JU
N
C3
G
> O
bJD
u
O
M
cd
>to
03
0) V O
os
GO
'Ć3
C
3
Škoda na poslopjih se ceni na 6 milijonov. Čudno je to, da se je katastrofa pripetila ravno koncem nečega praznika, ka-koršnih imajo lahko živi Japonci vec v svojem koledarju. Ti-
stega dne koj
po
uri se je po hudem nalivu nebo stern-
PraznujoČi Japonci so se začeli razhajati na svoje đo-
nilo.
move. Pravijo, da se je izprva čulo močno gromenje, remu
kate-
sledil pok, ki je pribajal od morja, za tem je lomilo
odsvetovnoznane tvrdke Henrika Lanza iz Mannheima, kakor: ško-
poreznice, mlatilnice, vratila (gepelne). mline za debelo moko, repo-reznice, čistilnice, stiskalnice za grozdje in sadje itd. itd., ter dá
vsak stroj za 8dnevno poskušnjo. — Slamoreznice z gepelnom od 120 gld. naprej ; slamorezni noži so in se tudi izdelujejo iz naj-boljšega angleškega jekla natančno po predrisanih uzorcih. Nadalje se preskrbujejo in izdelujejo tudi k strojem kateri niso iz te zaloge vsakovrstni polomljeni deli, in sicer kolikor mogoče hitro in poceni.
PlaČila se dovoljujejo na obroke, brez (la bi se cene zato
kaj zvišale.
(99
Odgovorni urednik: Avgust ťuoihar. — Tisk in založba
Blasuikovi uaslednik