Vreme Suša prehaja v naravno nesrečo D4ERBA «w423f 'vnjaki napovedujejo, da bodo posledice letošnje suše hujše kot leta 2003 NAROČNIK Zelo rada bi se vrnila str. 13 - Sara Bojnec, zlata maturantka str. 12 - Uspeh debaterja Filipa Dobraniča z Dvojezične srednje šole Lendava Pekla kruh, ko je zagorelo Precej jasw in spet vnw z možnosti danskih neti »Debata je že način mojega življenja...« Murska Sobota, 26. julij 2007, leto LIX, st. 30, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Na cestah v Pomurju v manj kot 24 urah trije mrtvi « Petrovo grmi to leto lešnikov in orehov ni. SONCHEK.com Občči Sonček, obrt v svet! AKTUALNO 26. julij 2007 - VEJI® Helikopter ob murskosoboški bolnišnici Prevoz v klinično Pomurski strankarski ustanovo za najtežje bolnike Helikopterska ekipa nujne medicinske pomoči je prišla s helikopterjem slovenske Policije po težko poškodovanega bolnika, ki so ga najprej oskrbeli v murskosoboški bolnišnici, sedaj pa ga premeščajo v klinično ustanovo. Ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči vedno sestavljajo zdravnik in dva zdravstvena tehnika, na klic pa čakajo na letališču Brnik. predstavniki o kandidatih za predsedniške volitve Odštevanje se začenja, čaka nas prava tekma HI > Po anketah zaenkrat vodi Peterle, sledita mu Turk in Gaspari - Po napovedih se obeta drugi krog Za prevoz življenjsko ogroženega bolnika ali poškodovancev s helikopterjem so natančno določeni pogoji. Tak prevoz je upravičen, kadar bi prevoz z reševalnim vozilom trajal predolgo, kadar je potreben obziren transport in kadar je mesto dogodka za helikopter lažje in hitreje dostopno oziroma je v nesreči več poškodovanih. Helikopterska nujna medicinska pomoč, v kateri je sedem zdravnikov, deluje na območju celotne Slovenije, razen v gorah, in vse dni v tednu, ekipa pa lahko pride v vidnem delu dneva. O helikopterskem prevozu iz murskosoboške bolnišnice se z odgovornim zdravnikom ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči dogovarja jo zdravniki bolnišnice, tak prevoz pa ob upoštevanju navedenih kriterijev potrebujejo bolniki, ki so priključeni na aparate za ohranjanje življenjskih funkcij. To so običajno bolniki s poškodbi možganov, pljuč, počeno aorto, hudo obliko srčne kapi in drugi. M. H. Danilo Turk Mitja Gaspari V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitka na Murskem valu Izpolnjeni kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike Časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. i-------------------------------------------- KUPON □ mali oglas □ čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 7. do 31. 7. 2007. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Alojz Peterle Priprave na jesenske predsedniške volitve so na vrhuncu. Po poletnem zatišju nas bo pričakal napet predsedniški boj. Kandidat pomladnih strank si že dolgo nabira točke s pohodi po Sloveniji. Nekoliko drugače je s kandidatom t. i. levih strank, kjer je odločitev Boruta Pahorja, da ne bo kandidiral, odprla prostor drugim kandidatom. Tako bodo leve stranke nastopile z dvema kandidatoma. Tudi do dogovora med Pahorjem in Kresalovo o skupni podpori uspešnejšemu kandidatu levili strank v drugem krogu ni prišlo. Drugi kandidati nimajo bistvenih možnosti za izvolitev. Pomladniki s Peterletom Predsedniški kandidat pomladnih strank je že dolgo znan. To je prvi slovenski premier Lojze Peterle, katerega predvolilna kampanja traja že dolgo in ima po javnomnenjskih raziskavah prednost pred zasledovalci. Peterle, ki je včasih posegal po radikalnejši retoriki, je postal z leti čedalje bolj »ljudski« kandidat, kar se je najbolj potrdilo na prvih slovenskih volitvah v evropski parlament, kjer je bil absolutni zmagovalec. Tudi v njegovem volilnem štabu menijo, da ima njihov kandidat podporo tudi med levimi volivci. Predsedniku pomurske regijske koordinacije SDS Silvu Šarkanju se zdi Peterle daleč najboljši ka Predsedniške volitve bodo 21. oktobra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta. Jeseni bomo torej dobili četrtega predsednika države v samostojni Sloveniji. Šef države je bil do leta 2002 Milan Kučan, ki je predsedniški stolček po volitvah leta 2002 predal Janezu Drnovšku. Na letošnjih predsedniških volitvah so svojo kandidaturo napovedali poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle, nekdanji slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Turk, nekdanji guverner Banke Slovemje Mitja Gaspari, predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije Monika Pibert, predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elena Pečarič ter podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš. Glede na napovedi nas tokrat čaka prava predsedniška tekma. in sedanjim predsednikovim svetovalcem Ivom Vajglom, so se naposled odločili, da podprejo Turka, ki po besedah Mateja Lahovnika presega ozek strankarski način razmišljanja. Predsednik območne organizacije SD Zoran Zorkovič vidi dr. Turka kot dobrega kandidata. Kljub njegovim izjemnim referencam pa se zaveda problema njegove prepoznavnosti, kar bodo skušali v stranki do volitev še odpraviti, Ravno prepoznavnost nekdanjega svetovalca generalnega sekretarja OZN na notranjepolitičnem prizorišču naj bi bila največji problem, saj naj bi ga po nekaterih javnomnenjskih raziskavah prehitel tudi Mitja Gaspari, ki si je pridobil prepoznavnost za Časa vodenja Banke Slovenije. Gaspariju predsednik po njegovem mnenju ni prišlo, ker so slednji začeli promovirati svojega kandidata, še preden so se kakorkoli posvetovali z LDS. Drugi z Jelinčičem na čelu Zmago Jelinčič go Jelinčič, ki je y rezultat že naprej $ niških volitvah. nimajo realnih mož® «1 litev in bodo verjet11 priložnost za ‘mesto uvrščajo 1 Jil drugem in m'1!1 IfJ menjujeta Turk in ujemat tev Še nekaj časa ® -lahko spremeni. Predvsem SNS, ki je znan ričnih nastopih. notnost levega P°1 ni povsem bt expr-^ JF gija s stanjem P, J cvami, M- ■ ’' . j1 ne desmee Le kandidata levice m P krog, kjer so 11 kandidati levice f .^t j nega kandidata Tako namreč m , dr. Vlado Miheljak-predavatelj socia psibctogli«. An^ > Med drugimi kandidati izstopa predvsem kandidat SNS Zma- Odkrili pomemben zemljevid za Dr. Mitja Slavinec: »Gaspariju napovedujem enako usodo kot Zoranu Jankoviču.« ndidat od vseh doslej omenjenih, predvsem pa se mu zdi, da je bistveno bolj prepoznaven kot konkurenca. Tiirk in Gaspari Levico bosta predstavljala dva kandidata. Danilo Turk s podporo SD, DESUS in združenja Zares ter Mitja Gaspari s podporo LDS V združenju Zares, v katerem so dolgo razmišljali, da bi nastopili s svojim kandidatom, nekdanjim zunanjim ministrom soboške LDS in poslanec Mitja Slavinec napoveduje enako zgodbo kot sedanjemu ljubljanskemu županu Jankoviču, saj da gre za kandidata, ki kljub svojemu dobremu delu in zaslugam za. uvedbo evra ni bil ponovno imenovan za guvernerja Banke Slovenije. Slavinec meni, da bodo ljudje to spoznali in kandidata znali nagraditi kot v primeru ljubljanskih lokalnih volitev. Do vnaprejšnjega dogovora z SD o skupni podpori uspešnejšemu kandidatu v drugem krogu Čeprav se Slovenija in Hrvaška že več let »dogova^^"' meja na območju Hotize, do meddržavnega dogo*0" priti. Vsaka stran namreč zagovarja svojo verzijo ura11 'e j •” pa so najbolj nejevoljni Hotižani, ki trdijo, da bi mot®1'1 ' in Hrvaško potekati po reki Muri. Te dni je iz zaprašen-+ sberger iz Murske Sobote (levo na posnetku) poW'" leta 1346 in ga podaril Hotizi. Prevzel ga je domačin s Hotize Stanislav Gjerkeš. Na zemljevidu so W j ze in potek reke Mure. Kot je razvidno, je bila msl'1 , vaško čez reko Muro, kjer je obstajalo slovensko ^n'( y dokument morajo podati in oceniti zgodovinarji, vinsko dragocenost. Hotižani bodo zemljevid irosted*•' di in pričakujejo, da ga bo lahko uspešno upora'- a pogajanjih s Hrvaško. - J. Ž. | ' WlIK" 26. julij 2007 AKTUALNO 3 ^manjkanje padavin in visoke temperature ogrožajo pomursko kmetijstvo Suša prerašča v naravno nesrečo Strokovnjaki napovedujejo, & bodo posledice ^nje suše hujše kot leta 2003 Wai *ma ‘ kata- ‘Aur.ha ki jih še ’^deževje ne more O** pomanjka-so^. „ ' temperature, ki *0 stopinjam “toail teopska vroči- ^min dober teden. D*taji v Rakiča-S°hoti iu,H» C blra padavin flihm7nimeter’ Pričak« ’hitov "Pani Pri’ieslo ^hlc» ° Prehodno posla-S^n so na ^Ulr *.POs,-l- namerili le *«er l 'a na kvadratni le‘°Š“’e JuU me le rahlo prese- gajo polovico dolgoletnega povprečja. V Pomurju so se zaradi pomanjkanja padavin soočali tudi z zimsko in spomladansko sušo. Poletno sušno obdobje so ves čas spremljale nadpovprečne temperature, saj so prejšnji petek v Murski Soboti namerili 39,1 stopinje Celzija, v nekaterih krajih pa je temperatura presegla 40 stopinj. Po ocenah kmetijskih strokovnjakov je dobila suša v Pomurju že takšne razsežnosti, da jo lahko razglasijo za naravno nesrečo, najbolj pa so prizadeti kmetijski posevki na levem bregu Mure, v Prekmurju, kjer so na plitvih peščenih tleh nekatere kulture povsem uničene. Močno so prizade- i ^rua ^an!el Puhan, ki dela v kmetijstvu 25 let, take suše ne ■ p,egre S° pnzaa ' njegovih bese^ ^vl tu praksa, da/ib izplake. 5 KMETIJSTVO triintrideseto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona sfrofovne komisije kujejo 650 vzorcev vin iz sedmih držav Pomurskega H 33. ljy^ Poudaril, da P1”Ma pru ^.^ "'■'PTlodr^.. l in. ^os2’-" ' Vprete’ uNlor p ^namovalo dobrimi 150 ^/'"■'gonipridela-?:,Penino, pred ' od tu Pride-I^'hT ln"',eta 1975 W^eui'i r»dgmi sejma tudi cqu 3n’e slovenskih Postala razpoz- navna vinska dežela tudi v svetu, z novo blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona pa želijo to razpoznavnost še okrepiti. Pomembno vlogo pri tem bo odigral tudi Pomurski sejem, ki bo medalje, ki jih bodo vina prejela na tem ocenjevanju, promoviral med različnimi ciljnimi skupinami poznavalcev, ljubiteljev in potrošnikov vin uoma in v tujini. Janez Erjavec je prepričan, da bodo odličja s tega ocenjevanja prispevala tudi k večji prodaji kakovostnih slovenskih vin. Tudi na letošnjem ocenjevanju bodo razglasili vinarja leta, kar je gotovo najprestižnejša nagrada, ta naziv pa si bo prislužil pridelovalec, ki bo zbral s petimi najbolje ocenjenimi vini Kucnice kot poskusni projekt? ureditev "ehajalnih poti ob vodotoku Wb,. aa! nn/J n At iroionActin rin Ut, zavedni občani ogorčeni nad neurejenostjo brežin Kučnice in 'anjem nekdanjih poti ob njej °1* Kučni Slovenijo '° na ministr- Odg«. odvisno .Wc’da‘Občin. Dej-m 5°8^ovska rena se odplavljajo prsti, gnojila in Škropiva z njiv v potok.« Na avstrijski strani so zaradi tega že izvedli poskusno strnjeno gosto zasaditev z avtohtono vegetacijo na zgornjem robu brežine, odkupili zemljišča ob Kučnici in uredili poti. Sicer je bila tudi na slovenski strani na krajših odsekih brežina zasajena, prav tako so na enem odseku izvedli ekoremedi-acijo. V odgovoru pa je zapisano tudi: »V zadnjih treh letih pa se na slovenski strani z opustitvijo košnje brežin poskuša spodbuditi proces sanacije vodotoka s sa-mozaraščanjem struge... na podlagi rezultatov poskusnih projektov bo možno izvesti zaključke in zastaviti nadaljnje projekte za urejanje potoka Kučnice s ciljem izboljšanja stanja voda.« Drug problem je povezan z intenzivnim obdelovanjem kmetijskih površin, čeprav bi po Zakonu o vodah morali prizanesti 15-metrskemu priobalnemu pasu, in to ne glede na lastništvo zemljišč. Vsem kmetom pa še opozorilo: »Zaradi problematike odplavlja«ja prsti z oranih njiv v potok sta tako sporna tudi kakršnokoli preora-vanje in intenzivna obdelava kmetijskih površin v priobalnem pasu. Ureditev poljskih in sprehajalnih poti ob vodotoku je ena od možnih reši- v treh kategorijah najvišje število točk. Prav tako bodo tudi letos izbirali prvaka vinsko turističnih cest, ob bronastih, srebrnih in zlatih medaljah pa si bodo najboljši vzorci prislužili še šampionske naslove. Tri posebne strokovne komisije, sestavljene iz 18 mednarodno priznanih slovenskih in tujih enologov, letos ocenjujejo 650 vzorcev vin, ki jih je poslalo v ocenitev 253 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Srbije, Makedonije in Slovaške. Ocenjevanje poteka po 100-to-čkovni metodi, novostim z ocenjevanja v preteklem letu, ki omogoča objektivnejše ocenjevanje vin, pa je organizator letos dodal še deskriptorje, ki poleg številčne ocene podajajo še vsebinsko informacijo o kakovosti posameznega vzorca. Predvsem slednja bo dobrodošel smerokaz vinogradnikom in kletarjem pri njihovem nadaljnjem delu Ludvik Kovač tev, ki bi omogočila na eni strani varovanje vodotoka in na drugi strani razvoj različnih rekreativnih in turističnih dejavnosti v naravi.« Ker gre za prostorsko ureditev lokalnega oz. regionalnega pomena, lahko postopke za ureditev teh poti sprožijo občine. Bernarda B. Peček Petindvajseti Dan žetve V Spodnji Ščavnici v občini Gornja Radgona je bila na njivi Marte Kolarič minulo nedeljo že 25. jubilejna prireditev Dan žetve. Ob tem je bil prikazan ročni način žetve in košnje pšenice. Med žanjicami je zmagala Anica Roškar pred Marijo Filipič, obe sta bili iz Društva gospodinj Juršinci, in domačinko MaryoTanacek. v tekmovanju žetve s kosami znanih osebnosti je slavil Anton lana, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, pred Stankom Petovarjem, županom občine Veržej, in Antonom Slano, županom občine Gornja Radgona. Prireditev seje nato nadaljevala ob domu gasilcev z bogatim programom, kjer je bil še posebno privlačen nastop mazoretk od Lenarta. Celotno prired tev so organizirali Društvo podeželskih žena Gornja Radgona in Kmetijska zadruga Gornja Radgona ob sodelovanju še nekaterih drugih organi-zatoijev. Ves nedeljski dan je bila v domu gasilcev na ogled tudi razstava kmečkih dobrot po receptih naših babic. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Sprememba zakona o divjadi in lovstvu Združuje lovsko in gozdarsko načrtovanje Vlada je sredi julija sprejela spremembe in dopolnitve obstoječega Zakona o divjadi in lovstvu. Sprememba zakona je bila potrebna zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz novembra 2006, s katero je bilo zakonodajalcu naloženo, da v enem letu odpravi določene neustavnosti v obstoječem Zakonu o divjadi in lovstvu iz leta 2004. Iz urada vlade za informiranje so sporočili, da je ključna sprememba zakona v delu trajanja prednostne pravice dosedanjih upravljavcev lovišč pri pridobitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se po novem omejuje le na postopek prve podelitve koncesije. Novi zakon tudi predvideva jasnejšo razdelitev sredstev iz naslova koncesijskih dajatev, ki so jo dolžni plačevati upravljavci lovišč Petindvajset odstotkov koncesijske dajatve bo tako po novem pripadalo občinam, kar pomeni 125 tisoč evrov dodatnih prihodkov v občinske proračune. Po novem se bo koncesija za upravljanje lovišča podelila za največ deset let in ne več 20. Sprejeta rešitev je kompromis med odločitvijo Ustavnega sodišča RS, ki je zavzelo stališče, da je država pri prvem podeljevanju koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v Sloveniji dolžna spoštovati že pridobljene pravice dosedanjih upravljavcev na eni strani in zahtevami lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov iz naslova lovskih pravic na drugi strani. Slednji se pri naslednji podelitvi koncesij lahko organizirajo in registrirajo kot pravne osebe za dejavnost lovstva, kandidirajo na javnem razpisu za podelitev koncesij in imajo prednost pri pridobitvi koncesije v razmerju do drugih lovskih družin. Z namenom obravnavanja gozda kot enotnega ekosistema, brez ločevanja na rastlinsko in živalsko komponento, zakon združuje lovsko in gozdarsko dolgoročno strateško načrtovanje. Za doseganje postavljenih ciljev v gozdarstvu je namreč neizogibno potrebno ustrezno načrtovanje divjadi in obratno. Zakon uveljavlja tudi nekatere poenostavitve in odpravlja nepotrebne administrativne postopke. Tako poenostavlja izračun koncesijske dajatve in odpravlja dovoljenja za postavitev obor za rejo divjadi. Jasneje ureja tudi obveznosti ustreznih institucij o obveščanju upravljavcev o povozili divjadi, pravni status območnih združenj upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom ter področje odškodnin na nelovnih površinah. V zakon so bili vneseni tudi spremembe in popravki, ki pomenijo uskladitev z zakonodajo s področja ohranjanje narave, veterine in zakonodajo s področja uporabe orožja, po novem pa je zagotovljena tudi pravna podlaga za sankcioniranje upravljavcev v primeru neizpolnjevanja predpisanih načrtov. Kazen za pravne osebe tako znaša od 6.200 do 125.000 evrov. Kljub poenostavljenemu izračunu koncesijske dajatve bo ostala višina prihodkov na ravni osnovnega zakona (pribl. 500 tisoč evrov). V proračunu pa je zagotovljenih tudi dobrih 185 tisoč evrov v letih 2008 in 2009 za poplačilo škode, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah. Strup pred vrati Nadloga ali rastišča travniških rastlin Že tako ali tako si z intenzivnim kmetijstvom zastrupljamo prst in podtalnico, potem pa še škropimo travo s herbicidi nad cestnimi jarki, ob potokih in po poteh. Nekako nam noče postati jasno, da vse te zdravju škodljive snovi prej ali slej pridejo nazaj do nas; s pitno vodo, s hrano..., če nam že ni mar za nas same, pa poskušajmo ohraniti vsaj primerno okolje za naše vnuke. Ker je travnikov vse manj, postajajo taki mikrohabitati čedalje pomembnejši tudi iz naravovarstvenega stališča, saj so pripotja, rečni in potočni bregovi ter obcestita zemljišča v določenih krajih edino preostalo rastišče nekdaj splošno razširjenih travniških rastlin in nanje življenjsko vezanih živalskih vrst Lažje je zliti strup kot vzeti v roke koso-in potem se čudimo, daje vse več rakastih obolenj! B. B. P., foto.: K. M. Začela kot učiteljica, pristala v banki Notranjost ji veleva... Za Nado Ritlop iz Murske Sobote se je pred devetimi leti začelo novo obdobje IZ NAŠIH KRAJEV 26. julij 2007 - VB Glasujte in izberite Deset finalistov čaka na vaš glas izboru Vrstnikovih bralcev pa bomo podelili prejela največ glasov med bralci. Izpolnite priložen' V celotni akciji je sodelovalo dvajset domačij, devet jih je co in jo do 9- avgusta 2007 pošljite na naš naslov; bilo z levega in enajst z desnega brega reke Mure. Strokovna komisija je uvrstila v ožji izbor deset domačij, ki se potegujejo za naziv naj... domačija 2007. Časten naziv naj... domačija po arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Vanja Poljanec, fot« ' Njene korenine segajo na Dolnjo Bistrico, kjer se je rodila in odraščala v osemčlanski Jakšičevi družini. Njena mama je sestra pisatelja in prvoborca Ferda Godine ter duhovnika Jožefa Godine, ki je odigral zelo pomembno vlogo v prizadevanjih za priključitev Prekmurja k matični Sloveniji leta 1919. Bančna uslužbenka v pokoju Nada Ritlop iz Murske Sobote je prijetno presenetila s svojimi likovnimi deli. Zanimata jo tudi ples in glasba. 1. Družina Brunčič, Stara Nova vas 69 Petinšestdesetletna Nada Ritlop je začela svojo delovno pot na bistriški šoli, kjer je bila dve leti učiteljica razrednega pouka in nekaj časa učila tudi matematiko v petem razredu. Čeprav je bila po poklicu ekonomska tehnica, tega njeni učenci sploh niso zaznali, saj je delovala, kot da bi bila izkušena pedagoška delavka. Uvedla je tudi nekatere novosti, kot so bite zvezdice, zajčki in gobice, znaki, s katerimi je ocenjevala domače naloge, tako da so se učenci množično trudili, da bi zbrali čim več zvezdic, ki so pomenile najvišjo oceno. Po dveh letih učiteljevanja se je poslovila od šole in delala vse do upokojitve pred devetimi leti kot bančna uslužbenka doma in v tujini. Branko jo je »dražil« Čeprav je imela žilico in veselje do risanja oz. slikanja že v otroštvu, je to ostalo nekako prikrito v njej vse do upokojitve, ko se ji je ponudila priložnost, da si v delavnicah Mirka Rajnarja pridobi tudi tehnična znanja iz likovnega ustvarjanja. Začela je slikati v oljni tehniki, v zadnjem času pa so ji vedno bolj pri srcu akvareli Njena dela so bila nekajkrat na ogled v okviru skupinskih razstav soboških likovnih društev Mavrica in Mozaik. Ob takšnih priložnostih jo je njen nekdanji učitelj in ravnatelj OŠ ČrenŠovci Branko Mernik, ki je bil pred upokojitvijo direktor Kulturnega centra Miška Kranjca Murska Sobota, »dražil«, češ kdaj bo lahko prišel na njeno samostojno razstavo likovnih del. Končno se je pred dnevi odločila tudi za ta korak. Za prizorišče razstave je izbrala prostor v nekdanji osnovni Šoli (Kleklov dom) v Črenšo-vcih, kjer je obiskovala nižjo gimnazijo. Na otvoritvi se je zbralo veliko obiskovalcev in prav gotovo je bila večina navdušenih nad njenimi umetniškimi deli, tako tudi podžupan Ivan Raj, ki je imel slavnostni nagovor. Ona pa je ob teni dejala, da slika takrat, ko ji to veleva njena notranjost, ob delu pa se sprošča, bogati... Jože Graj Najlepša Slovenka v Pristavi Prizadevni krajani Pristave se lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, tokrat na športu o-rekreativne m področju. Njihovo športno društvo, ki šteje 75 čtanov, je v sklopu obstoječega večnamenskega asfaltiranega igrišča poskrbelo še za teniško igrišče in igrišče za odbojko na mivki. Vrednost naložbe znaša 15 tisoč ■ evrov, velja pa poudariti, da je v izgradnjo igrišča vloženih okoli 1500 ur prostovoljnega dela. 0 pomenu športne pridobitve so na slovesnosti v Pristavi spregovorili predsednik ŠD Pristava Marko Filipič, predsednik KS Stročja vas Dušan Kosi in direktor Zavod a za šport Ljutomer Branko Žnidarič. Slovesnosti seje udeležila tudi najlepša Slovenka Tadeja Ternar iz Beltinec, kijezdomači-> nomJankomKrižaničempreizkusilanovošportnoigriščevPristavi.N.Š. Glasovnica za naj... domačijo 2007 Glasujem za družino: Pod zaporedno številko: Moj našlo«; Glasovnica pošljite nsjkasneje not avgusta namaslov: Vestalk. Ulica arhitekta S* vaba 13. 9OOO MtmkJSobčta. Trije pošiljatelji glasovnic, kijih bomo izžrebali uaskie pni prjreditvLbodQ prejeli lepe nagrade. TONDACH H N LB O Skupina 3. Družina Hari, Križevci 24 7. Družina Štuhec, Bolehnečici 23 9. Družina Reisinger, Spodnji Ivanjci 31 2. Družina Puhan, Čikečka vas 7 4. Družina Lubi, Bunčani 2 8. Družina Žunič, Selišči 16 10. Družina Novak, Ivanovo ,0 Po naših znanih poteh ^vanjševcih obujali spomine na kmečko opravilo Mlačev rži s staro mlatilnico ^^ičevi domačiji v so v nedeljo pripravili prireditev, Werl so prikazali mlačev rži s staro mlatilnico. ” Or8aniziral Kolo- ’iliin , "■ skuPaj s sorod' 'Irin ?n,‘ ^-domačega :'l''r,Nd-i'i01’<:tkisiprav M^obranja- Kolo-ri|s 'mlačev, saj so ^'■^usih nin‘ pr*kazom v’endarvdrii °gu in krogu zna- reditvijo smo že na njivi skupaj z družino Horvat iz Sela poželi petindvajset arov rži, zvezali v snope in jih doma zložili. Na prireditvi smo tako tokrat prikazali le mlačev.« Koloman se spomni, da je nekoč z večjo mlatilnico pri kmetih, ki so imeli veliko pšenice ali rži, delalo več kot dvajset ljudi, delo pa je potekalo običajno ves dan. Iz rži, ki so jo dobili, bodo v krušni peči spekli domači rženi kruh. Vendar pa je danes le malo takih, ki pečejo čisti rženi kruh, saj je i| '' ^ločili, da bodo ’ ” Ihi n' Pfireditvi trudili, da bi bojr prikaza, ' ■ kot je bilo BMhlh , opravilu tudi ^■Nan ^onia^e hrane in ^čiji smo s to u'o.; “»j bi Ima sta ei- mlatili še leta * drugi že precej en)! mlatili rž v Ivanjševcih, je stara okrog sto let. Med starimi fotografijami jih je kar precej podobnih nastalo ob mlačvi, tale pa je z nedeljske prireditve. modernizirali, je moj oče vztrajal pri delu s to staro mlatilnico, ki je vsa narejena iz lesa, le kolesa so iz železa. To delo mi je ostalo v prijetnem spominu in bi to opravilo rad prenesel na mladi rod, zato smo mdi letos v delo vključili mlade, stari pa bolj opazujejo in komentirajo, kaj smo naredili prav in kaj ne. Delo smo si udeleženci tudi tokrat porazdelili na tiste, ki nosijo snope rži k mlatilnici, tiste, ki delajo na njej, in tiste, ki nosijo pleve in rž vstran. Pred pri- mnogim bolj všeč tak, da je zraven še moka iz pšenice. V prihodnje želijo prireditev še organizirati, načrtujejo pa tudi ustanovitev etnoturističnega društva, v okviru katerega bi ohranjali tradicijo in tudi organizirali prireditve s prikazom nekdanjih kmečkih opravil. J. Ga. \ —--------------------- ti j? ^murskega poletnega festivala iJ' Konferenca združenja Sskih vasi štorkelj 1 kon‘ »^^'oodoga- ^’hOvVrUJu ho’’ rih v ' ''omačihin in > Eniško Vendar ^J^eS^^Preseli-- '^akve- r'biSL * okrog vJ* ’"'tind '1 prkj h? racd Matjaž Vogrinec je predstavil četrto vseslovensko tekmovanje čolnov lastne izdelave Sam svoj čolnar, ki bo v soboto, 4. avgusta, ob 13. uri na ŠRC Berek v Veliki Polani in ga organizira Mladinski klub Velika Polana. Alenka Kejžar pa je koordinatorka konference Združenja evropskih vasi štorkelj, ki bo prav tako v Veliki Polani, in sicer ob l.do5. avgusta. Povedala je, da se bo na konferenci zbralo okrog štiride- set udeležencev iz evropskih vasi štorkelj, pričakujejo pa tudi šest tamkajšnjih županov. Tako bosta evropski vasi štorkelj Mala in Veljka Polana gostili predstavnike Evropskih vasi štorkelj: Čigoč na Hrvaškem, Nagybajom na Madžarskem, Malpartida deTykozin v Španiji, Ruhstadt v Nemčiji, An-drid v Romuniji. Belozem v Bolgariji, Tykozin na Poljskem in Marchegg v Avstriji. J. Ga. Turistične prireditve Bistrice - V soboto in nedeljo, 28. in 29. julija, bodo v Kantini pri Muri 14. mlinarski dnevi. V soboto ob 14.30 bo kulturni program, ob 16. uri prikaz žetve na stari način, ob 18. uri pa nastop skupine Blue Planet V nedeljo ob 10.30 bo sveta maša pri Muri, nato bo ob 13- uri prireditev, kjer bo med drugim prikaz mlačve s cepci, mletja zrna na kamen, različnih kmečkih opravil, predelave kaše, pripravili pa so tudi vodne igre in podobno. Igral bo ansambel Muralisti. Velika Polana - V nedeljo, 29 julija, se bo začel v Veliki Polani Pomurski poletni festival. Ob 16. uri bo nogometna tekma med pomurskimi župani in predstavniki medijev. V ponedeljek ob 16. uri bo kolesarjenje po deželi štorkelj, v torek ob 16. uri balinanje Štrk open, v sredo ob 16. uri pa Odbojka na mivki. Vse dni ob 19. uri bo Štrkova inpro liga, zvečer pa koncčrti, in sicer v nedeljo bo nastopil Dražen Zečič, v ponedeljek Siddhar-ta in Dissmissed, v torek Neda Ukraden in Langa, v sredo pa Aki Rahimovski (ex Parni valjak) in Poslednji kongres. Bogojina - V soboto, 28. julija, ob 15 uri bo prireditev Promocija pečnice v Bogojini, ki jo pripravlja TD Bogojina v spomin na pridelavo lanu in izdelavo platna iz lanu. Kobilje - V petek, 27. julija, ob 15. uri se bo začela pri gasilskem domu šesta prireditev Mokri petek z mokrimi igrami, ob 21. uri pa bosta nastopili skupini Dismissed in Prijavo kazalište. Lendava - V soboto, 28. julija, ob 20. uri bo v ŠRC Terme Lendava prireditev Lendavska noč, na kateri bodo nastopili Atomik Harmonik, Halgato band, Urška in Turbo Teens, imitator Marjan Šarec in humorist Geza. Negova - Pri cerkvi v Negovi je odprlo TD Negova - Spodnji Ivanjci turistično pisarno, ki je odprta od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro ter ob sobotah in nedeljah od 13- do 18. ure, kjer so na voljo informacije za turiste in izletnike. V istih prostorih je znova na ogled razstava Negova skozi čas, ki je bogata z zapisi od leta 1106. Moravske Toplice - V športnem parku Term 3000 bosta do 24. avgusta vsak četrtek, petek in soboto od 19 do 22. ure tržnica ročne obrti in turistična tržnica. Ob 20. uri bo vsak četrtek nastop folklornih skupin in ljudskih pevcev, tokrat Goričkih lajkoŠev, v petek bo nastop mladih nadarjenih glasbenikov ter živa plesna glasba, v soboto pa bosta glasba in ples. Prireditve pripravljata TIC Moravske Toplice in Terme 3000 Beltinci - V prostorih beltinskega gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki sta jo pripravila Zavod za turizem in kulturo Beltinci in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Cven - Turistično-informacijski center Cven je odprt do L oktobra vsako soboto in nedeljo od 10. do 19. ure Vsako prvo soboto v mesecu pa je kmečka tržnica s krapci, kvasenicami in drugimi domačimi jedmi in izdelki ljudske obrti. Murska Sobota - V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v drugem nadstropju soboškega gradu je na ogled razstava Jože Plečnik (1872-1957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Razstava bo na ogled do 12. septembra. Hotižani zaznamovali stoletno tradicijo hotiških rib Na Hotizi so letos že enajstič pripravili prireditev Hotiški ribiški dnevi, ki je potekala tri dni, od petka do nedelje. S to prireditvijo želijo zaznamovati stoletno tradicijo hotiških rib, obenem pa dokazujejo, da znajo pripraviti ribe tako dobro, kot so jih njihovi predniki, ki so bili prav tako daleč naokrog znani po dobrih ribah na domačih krožnikih in v gostilni Med letoma 1903 in 1954 je bila na Hotizi Gostilna pri Lizi, ki je bila znana po odličnih ribah in v tem obdobju je daleč naokrog tudi bilo znano geslo Na Hotizi pri Lizi so vedno dobre ribe na mizi. Tisti, ki so letos in v prejšnjih letih poskusili ribe, ki so jih pripravili na prireditvi, so se gotovo prepričali, da to velja še danes. Ribe, pripravljene na hotiški način, ribja čorba in druge tradicionalne jedi so bile obiskovalcem na voljo vse tri dni. Prireditev so začeli v petek, ko so najprej odprli razstavo v dvorani vaškega doma z naslovom Življenje ob reki Muri, sledil je Etno večer na prireditvenem prostoru z nastopom skupine ljudskih pevcev s Hotize, Ljudskih godcev iz Černelavec, plesno-ritmične skupine KB Hotiza, zaigral pa je tudi ljudski godec s Hotize Jože Horvat. Predstavili pa so tudi novo zloženko o vasi Hotiza z naslovom Hotiza, vas ob reki Muri in priponko s sliko hotiškega broda. Petek je bil bolj namenjen mladim, pripravili so še srečanje hotiških zdomcev, predstavili pa so se tudi vinogradniki. Ob večerih so nastopali Blue Planet, Vladimir Kočiš -Zec, ansambel Štrk in humorist Vinko Šimek • Jaka Šraufciger. V vasi so se pred leti dogovorili, da bodo ves denar, ki ga bodo zaslužili s prireditvijo, namenili gradnji športnega centra na robu vasi, ki je namenjen različnim -športnim aktivnostim in ga uporabljajo vaščani vseh starosti J. Ga. KULTURA 26. julij 2007 - VBIffl 10 Osnutek nacionalnega programa za kulturo Večplastna podpora ustvarjalnosti Na straneh ministrstva za kulturo je objavljen osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK) za obdobje 2008-2011, ki je temeljni strateški dokument slovenske kulturne politike, s katerim ta opredeljuje načela, cilje, prioritete in ukrepe, ki naj spodbujajo razvoj posameznikove in skupinske ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji na področju kulture. Kot je zapisano v tem dokumentu, si želijo, da sc ob raznolikih prizadevanjih in interesih ne bi znova izoblikovalo toliko razpotij in razpršenosti, kot se je v preteklem obdobju. Tako naj bi bila sredstva v preteklosti precej razpršena, po novem, tako pišejo v predlogu dokumenta, pa naj bi se usmerjala v večplastno podporo in ustvarjanje razmer za kakovostne in mednarodno primerljive umetniške dosežke. Osrednja naloga kulturne politike naj bo zato podpora ustvarjalnosti, še zlasti, ker je umetniško področje eno najbolj živih in vedno preseneča tudi z novim, ki ni vselej po definiciji manj kakovostno. V okviru Nacionalnega kulturnega pograma za kulturo si bodo prizadevali, da bi uveljavili načelo: Boljši projekt podpreti in mu ponuditi več v danih razmerah v obliki programskih sredstev, infrastrukture in promocije. Med strateškimi cilji kulturne politike so zapisani še: zagotavljanje svobode medijskega prostora, skrb za jezik in komunikacije v dobi globalizacije, ohranjanje dediščine in razvoj kulturnega okolja ter prispevek kulture k razvojni rasti in zaposlovanju. Med najpomembnejše izvedbene cilje pa so vključili: podporo ustvarjalcem ter povečanje sredstev za kakovostne umetniške programe in projekte, spodbujanje institucij, da se odprejo novim izzivom in poskrbijo za stabilno delovanje, podpora kulturnim mrežam in sodelovanje med izvajalci kulturne dejavnosti in partnerstva z drugimi dejavnostmi in institucijami ter večja promocija slovenske kulture in jezika. Na kulturnem ministrstvu vabijo vse, ki se jih ta predlog NPK dotika in jih zanima, da si ga preberejo in se do konca septembra vključijo v razpravo. Sedaj je čas, da vsi, ki se pri nas ukvarjate s kulturo, skrbite za dediščino in identiteto ter poveste svoje mnenje. Če ne bo upoštevano, bomo o njem vsaj temeljito razmislili in si tudi sami zastavili cilje. A. Nana Rituper Rodež Razstava reliefov v Gornji Radgoni V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je do 11. avgusta na ogled razstava reliefov učencev OŠ I in OŠ II iz Murske Sobote. Razstavljenih je 76 izdelkov, ki so nastali pri urah likovne vzgoje, likovnega snovanja in likovnega krožka v minulem šolskem letu pod mentorstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja. Reliefnost površine so učenci oblikovali v različnih motivih, materialih in tehnikah. Tako so iz gline in mavca ustvarili svojo domačo hišno številko, živali iz pradavnine in pustne maske ter jih poslikali z glinenimi barvami. Park pred osnovno šolo II je bil motiv za modeliranje prostorskih planov po opazovanju, kjer so učenci devetih razredov s tehniko »patiniranja« poudarili tako žlahtnost materiala kot iluzijo globine. Skupinsko delo učencev likovnega krožka se kaže v tehniki lepljenja kosov lesa na večjo površino, ki predstavlja »moj počit- niški kraj - pogled iz zraka«. Isti motiv so učenci petih razredov oblikovali tudi iz najdenih naravnih materialov. Izdelke so ja.dlMiH** mi in pri tem uposl^ii^ nost ban'. V reliefu barvnega P^1 ■ nastal z rezanjem in , ritem barvnih učenci z motivom OTlI** oken povezali znttU • I Čanju barv s kipar-ct vanjem. . Na razstavi so tudi j rana kot kompozicije J opisov z voščenko naj paP’rJ'u J Tu so učenci 'ik"1^'!1 vanja zajeli lastna iz!"^- J zamisli v odnosu ^1 varjenih del terpouJ^'U in koncept likovne^ j odvisnosti z obliko'1^ I materialu. U Razstava je nastali t l vanju z Likovnim I n ja Radgona. ' I pripri' j i Slikarska razstava o življenju ob reki M j Na Hotizi so pripravili tudi letos v okviru prireditve enajsti Hotiški ribiški dnevi v dvorani vaškega doma likovno razstavo z naslovom Življenje ob reki Muri. Razstavljena likovna dela so nastala na likovni koloniji, ki je pred prireditvijo potekala po vasi Hotiza in njeni okolici, udeležili pa so se je člani Likovnega društva Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota in Društva Mavrica, tako da so bili udeleženci likovne kolonije vse od Gornje Radgone pa do Lendave. Likovno kolonijo in razstavo sta organizirala Kulturno društvo Hotiza, ki mu predseduje Elizabeta Tibaut, in domača krajevna skupnost. Udeleženci kolonije so si najprej ogledali naravne in kulturne zna- menitosti v kraju in okolici, kjer so iskali primerne motive za slike, med njimi mrtvice, reko Muro, mlin na Muri, brod, izletniško kmetijo na Hotizi in podobno, potem pa so začeli ustvarjati. Obenem z likovno kolonijo odraslih je potekala tudi otroška likovna kolonija, na kateri so sodelovali otroci iz kraja. Pri delu sta jih usmerjali dve likovni pedagoginji, ustvarjali pa so prav tako na tematiko življenja ob reki Muri v različnih likovnih tehnikah. Ob otvoritvi razstave so pripravili tudi kulturni program, v katerem so nastopili ljudski pevci Kulturnega društva Hotiza, Trio Šer-nek iz Črcnšovec in Simon Ma-tajič s hčerko. Razstava je na ogled v dvorani vaškega doma do 15. avgusta. J. Ga. Tako, kot je inda (nekoč) bilo j Je pradedek kosil v svetašnji srajci in adidaskah', . . .. Ji J I, t |Ž Veliko prireditev in tudi muzejskih zbirk je, ki nam želijo ponazoriti življenje in delo nekoč. O tem, ali so res tako živeli, delali, se oblačili in se zabavali ter kašen je pomen tovrstnih prireditev, ki skušajo rekonstruirati življenje »pred sto leti«, sem se pogovarjala z etnologinjo Jelko Pšajd. So t. i. etnološke prireditve, ki predstavljajo življenje v ne tako daljni preteklosti, verodostojni posnetek realnega življenja? Etnologija je vse, kar je okoli nas. Etnologi ne zapisujemo le kulturnih pojavov iz preteklosti, ampak jih beležimo tudi v sedanjosti, in mednje sodijo tudi t. i. etnološke oziroma etnografske prireditve. Te prikazujejo v glavnem razna izginjajoča ali že izginula kmečka dela, domače dejavnosti in rokodelske obrti. Z njimi se želi rekonstruirati pretekli čas in s tem ohraniti zgodovinski spomin. Gre za prireditve, kjer stopijo skupaj domačini, ki delajo z zanosom, v glavnem za bougplati, je pa res, da pri teh prireditvah nastajajo tudi napake. Jelka Pšajd, etnologinja: »Fraza je, da predstavljamo čas »sto let nazaj«, v bistvu pa gre za netočno časovno umestitev, za mešanje obdobij. Zato se moramo rekonstruiranemu času prilagoditi z oblačili, rekviziti, obnašanjem... in pri tem ne moremo nositi športnih copat, sončnih očal, ur ali plastičnih rekvi zitov.« Katere so najpogostejše napake, kijih obiskovalec ne zazna? Fraza je, da predstavljamo čas »sto let nazaj«, v bistvu pa gre za netočno časovno umestitev, za mešanje obdobij. Zato se moramo rekonstruiranemu Času prilagoditi z oblačili, rekviziti, obnašanjem ... in pri tem ne moremo nositi športnih copat, sončnih očal, ur ali plastičnih rekvizitov. Vem, posamezniki pač za nastop vzamejo rekvizite, ki jih imajo pri roki. Najpogosteje prihaja tudi do mešanja prazničnega in delovnega oblačila. Dogaja se, da se pri kmečkem delu, kot je luščenje koruze, oblečejo v praznične, svetašnje kose oblačil. Gotovo se tega posameznice zavedajo, »prireditveni trend« pa je, da sc za kmečko delo napravijo v belo bluzo. Ampak, kmečki Človek nikoli ni delal v beli - praznični bluzi! Tudi ples in pesem prikazujejo življenje nekoč. Seje nekoč plesalo, kot lahko danes vidimo na odru? Bili so plesi, ki so se najpogosteje plesali ob najbolj veselih trenutkih v življenju, na gostu-vanjih ali po večjem kmečkem delu. Danes takih priložnosti ni več, nagostovanjih pa se plešejo modernejši plesi. Pri folklornih skupinah gre za odrske postavitve nekdanjih kmečkih plesov, ki sledijo predpisanim pravilom’ Ljudski ples pa je bil spontan, niso vsi znati enako dobro plesati. Koraki posameznih plesov so bili isti, vsak pa je plesal po svoje, brez izdelane koreografije, s svojo mimiko in držo. Na odru pa se individualnosti na takšen »ljudski« način ne dopušča. Kaj pa lahko storimo, da bi bil prikaz verodostojen? Predvsem izpuščajmo pridevnik etnografski, etnološki in povejmo, da gre za rekonstrukcijo preteklega kulturnega pojava, kmečkega dela ali običaja, ne pa za »tako so delali naši dedki in babice«. Seveda, nikdar ne bomo mogli narediti stoodstotne rekonstrukcije, ker nam razvoj in predmeti materialne kulture ter nedokumentirani ali nepopolni viri informacij o preteklosti tega ne omogočajo. Dobra rekonstrukcija kulturnega pojava pa je odvisna tudi oddc^ d y In kakšna *ta' nost in čar irh P™ Te prireditve, *' " hi i/n,, i h unoč m nih opravilih.’”'^ ; tem, kar viduni: gre tudi za • čas, ideje in meznikov, vsak .,L . bit lokalne membni > je Ff i ■ lovanju, njihov h ta, ki jo lahko p * dim, da bodil H lastno dedi'. "''.pl hkrati z na/^ .lr pravimo, ne v r f ga, da po zaradi strahu dry/ nologjktvglav"'1'^ pj^-mo, (smeh op ' vrednot, ki turi. Najhuje je. ‘ -p,. ... radi težnje po ■ ■L'J^l.r id valcih delamo 'I. .- ‘j *l;i/umcikijnMi^*j^ pa je čedalje p!,ll’lla''1' na k:>mpomr: srečevanje m J IWIMK^g-Julij2007 KRONIKA 11 Na cestah v Pomurju v manj kot 24 urah trije mrtvi Preveč je agresivnih voznikov 16 smrtnimi žrtvami v prometu jih je bilo kar deset vinjenih p Jič ijif ir 4 r e*' 0 prometne nesreče v Zenko-Policisti raziskovali kar nekaj M niso bili prepričani, kdo je ' 'Wb bil voznik in kdo sopotnik, "^^eje je vozil pokojni Jakovljevič. Preiskovalcev je nesrečo v Večeslavcih ^'^nnčit, ki je z zastavo yugo pri vožnji s Pred optiko in gostilno izsilil prednost i i)r(i|il vford fiesto, s katero je po regionalni cesti 0 vozil Žohar. Foto: Jure Zauneker -0$ ja n d cestah v Pomurju umrlo že 16 ljudi, lani v Pa sedem. Leta 2005 jih je umrlo 16 v ^■Foto: Jure Zauneker p' \ Peljem v službo. VČemelavcih r iz tamkaj- Pustim kletvico, zavrem, ne ‘7 za avtom- C C, 1 Manever lagune: krožišče kazalca. Sledi novi šok: vi-‘^"‘veselo šofira v laguni, začne 1 |,Jf' ese tako, kot mora biti, in : ’ ^P^foblja retrovizor, s katerim ( %, 'i- pokvari podobe. In ki ji v ti- da vidi, kaj se dogaja ki ; da bo ustavila, ko kaže, da k %, '•1J !h' semaforju Pa nič Suve-% On,., \ 1 trgovini Park. Šlo je za las. š| Je ’ ^'^epripeljala sekundo, dve 5^ t?1 ne ^alu na mojem mobitelu , ''P1 soboške policije. Potem bi da je prišlo v tem ■' li h' avtov in da je eden ali več C' iv r' 414,, ne ce^° mrtvih. K sreči '• V i/" ",| : * vsa na$a kultura obnaša-’1 ? tr' f tr^1’ Pr^ do izraza pred ted । tye n tir^h v prometnih ne' j. ''1,1 ko prideš po službeni " 'nit kar ti pride na misel: 0 si se najprej spraševal, ali se Če bi bila potnika v škodi pripeta, bi jo bržkone odnesla le z lažjimi poško- dbami. Letos je umrlo sest ljudi, ker niso uporabljali varnostnega pasu. je bilo res težko zavezati s pasom, kar bt skoraj zagotovo rešilo življenje v četrtek, in ali Je bilo res treba tvegati ter hitro zapeljati s parkirišča na cesto, po kateri je že itak prehitro peljal nekdo drug. Posledica: v petek še dva mrtva. Kar bode v oči, je, da se nesreče čedalje pogosteje dogajajo na krajevnih in lokalnih cestah, včasih le nekaj dobrih sto metrov od domačega doma. Tragedija se zgodi na tistih cestah, ki jih prevozimo večkrat na dan inkijijj povrh vsegapoz-namo skorajda do potankosti. Navsezadnje včasih še pravimo, da bi recimo pot v službo lahko prevozili kar na slepo. A prav to Je dvorezen meč Vožnje po teh lokalnih cestah in poti v službo smo namreč dobesedno naučeni. Sploh ne gledamo dovolj pozorno dogajanja pred ali za seboj, niti ne predvidevamo stvari vnaprej, saj le razmigamo, kaj vse nas čaka v službi in kaj vse je treba kupiti v trgovini. Ponavadi še zamujamo, zato želimo tisti čas nadomestiti na cesti. In zato nas preseneti, Če pride pred nami do kakšne nenadne situacije. Ker ponavadi povrh vsega pripeljemo malce prehitro, je najhujše lahko takoj tu. Rešitev je preprosta, slišimo Jo pogosto, a seje dostikrat ne držimo: ko sedete v avto, je treba biti stoodstotno skoncentriran. V bistvu se vse začne že s tem, kako si nastavite sedež, se pripnete, naravnate ogledala Itd Glava mora biti trezna - izgovor, ki ga slišim od tistih, ki se kdaj peljejo pijani domov, češ jaz pazim, saj vozim počasi, je beden telo spočito, dejavnika nestrpnost in izzivanje naj ostaneta doma, mobitel na sedežu ali v torbici. Ni pa slabo tudi, da se kdaj pa kdaj preizkusite v kakšnem treningu varne vožnje. Dobite zelo potrebne izkušnje,, ki jih lahko uporabite na cesti, pa še dobesedno se lahko zdivjate, ko na takšnem treningu preverjate svoje šoferske Umite. andrej.bedek@vestnik.si Krvava morija na pomurskih prometnicah se nadaljuje; prejšnji četrtek in petek so v dveh nesrečah umrli trije ljudje. .Voznika osebnih avtomobilov iz nesreče v Večesla-vcih - Franc Vogrinčič in Izidor Žohar - sta že letošnji 15- in 16. smrtni žrtvi prometa v Pomurju, kar je daleč največ od osamosvojitve Slovenije. Sicer se je zgodila prva nesreča s smrtnim izidom dobrih 22 ur prej v Ženko-vcih, ko je umrl Zoran Jakovljevič. Do nesreče je prišlo, ko je osebni avto škoda v levem ostrem ovinku nekaj metrov pred blagim klancem na koncu vasi, malo pred tem, kjer živijo Romi, zapeljal s ceste in pristal na njivi. V prevračanju sta oba potnika padla iz Škode: 45-letni Zoran Jakovljevič je umrl na kraju nesreče, 25-let-nega Dejana Kolomara iz Neradnovec pa so prepeljali v bolnico, kjer je ostal na zdravljenju. Okoliščine prometne nesreče so policisti raziskovali še dan po nesreči, saj niso bili prepričani, kdo je pravzaprav bil voznik in kdo sopotnik. Najverjetneje je vozil pokojni Jakovljevič. V petek nekaj po enaindvajseti uri se je v Veče-slavcih zgodila nova tragedija v prometu v Pomurju, ko sta življenje izgubila 53-letni domačin Franc Vogrinčič in 28-letni Izidor Žohar iz Dolnjih Slaveč. Slednji je umrl takoj na kraju nesreče, prvi pa zaradi hudih poškodb dve uri kasneje v soboški bolnici. Po ugotovitvah preiskovalcev, med katerimi so bili policisti, preiskovalni sodnik Dezider Novak In okrožni državni tožilec Ludvik Gotnjec, je nesrečo zakrivil Vogrinčič, ki je z zastavo yugo pri vožnji s parkirišča pred optiko in gostilno izsilil prednost in treščil v ford fiesto, s katero je po regionalni cesti prehitro vozil Žohar. V silovitem trčenju sta bila oba avta po|X>lnoma uničena Zapišimo še, da se je v nedeljo popoldan v Mihovcih pri Ormožu smrtno ponesrečil, ko je z motorjem trčil v prometni znak, 51-letni Silvo Dominko iz Babinec. Andrej Bedek Po požara pomoč družini Divjak - Klemenčič Zadnji junijski dan je pogorelo ostrešje stanovanjske hiše družini Divjak - Klemenčič v Rožičkem Vrhu v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. O tem smo v Vestniku že poročali. Ob požaru je po strokovni oceni nastalo za 17.500 evrov škode. Številčna osemčlanska družina, v kateri je pet otrok in od tega Še en dojenček, ne more obnoviti pogorele hiše. Otroci živijo sedaj začasno v rejništvu. Vsi skupaj pa bi se radi čim prej vrnili v svojo hišo V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je bila na pobudo tamkajšnjega župana Antona Slane ustanovljena posebna komisija, ki skrbi za vsestransko pomoč prizadeti družini, da bi odpravili poledice požara in obnovili objekt. V občini so pred leti na podoben način že rešili eno družino. Območno združenje RK Gornja Radgona, ki je tudi vključeno v občinsko komisijo za pomoč, je odprlo pri Novi ljubljanski banki račun SI56 0234 1025 6622 855, na katerega je mogoče nakazovati finančno pomoč. Zbirali jo bodo do 25. avgusta. L. Kr., foto: N. J. Odgovore na vprašanja so pripravili v sektorju uniformirane policije murskosoboške policijske uprave (SUP PUMS). - Zadnje nesreče so se zgodile na lokalnih cestah, vzrok je bila neprilagojena hitrost, v nekaj primerih vozniki in potniki niso bili pripeti ... Policisti vsak dan spremljamo prometno-varnostno problematiko na pomurskih cestah, povezano predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in tudi z dokaj nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so pogosto prometne nesreče, ki imajo hude posledice tako za posameznike kakor tudi za družbo kot celoto. Udeležba z motornim vozilom v cestnem prometu je zelo zahtevno opravilo. Ne samo da mora biti voznik zbran pri vožnji, še več, pomembno je, da ne precenjuje svojih sposobnosti glede vožnje in obvladovanja vozila, pri tem pa mora spremljati promet okrog sebe ter biti pazljiv, predvsem pa predvidljiv. Žal se danes na naših cestah srečujemo z velikim številom agresivnih voznikov. Ta pojem ne zajema samo tistih voznikov, ki so pri vožnji agresivni, ampak je agresivnost povezana tudi z neuporabo različnih zaščitnih sredstev od varnostnih pasov do uporabe mobitela med vožnjo kakor tudi do neuporabe varnostne čelade. - Ali lahko rečemo, da je zmeraj večje število tovornjakov na glavni cesti Maribor-Lendava pripomoglo k temu, da seje promet preselil na lokalne ceste? V letošnjem letu so na t. i. »cestnem križu« Ihova-Dolga Vas umrli štirje udeleženci v prometnih nesrečah (potnik v tovornem vozilu - Spodnja Ščavnica; voznik motornega kolesa - Radenci, voznik osebnega avtomobila - Jula Marof in voznik osebnega avtomobila na A5). Dejstvo je, da se tovorni promet iz meseca v mesec povečuje. Trditi, da je zaradi tega na G1-3 manj nesreč, je težko. Prav gotovo povečan promet tovornih vozil vpliva na prometno varnost in z gotovostjo lahko tudi trdimo, da se zaradi gostote prometa zmanjšujejo kršitve, povezane z neprilagojeno hi-, trostjo. Gotovo pa je tudi, da se je promet s cest, kjer je povečan tovorni promet, preselil na vzpbredne regionalne in lokalne ceste. S povečanjem prometa na teh cestah pa se sorazmerno povečuje tudi problematika. In če spet ponovimo tisto o agresivnem vozniku, potem lahko trdimo, da takšni vozniki, predvsem tisti, ki te vzporedne ceste poznajo, uporabljajo prav te ceste, da »dokazujejo svojo, predvsem pa moč svojega vozila«. - Kako boste zdaj delovali naprej? Boste poostrili kontrolo na krajevnih in lokalnih cestah? Policisti bodo tudi v prihodnje izvajali nadzor nad udeleženci v cestnem prometu tam in takrat, kjer je zgostitev prometnih nesreč največja in kjer je največ kršitev. Stanje prometne varnosti se sproti analizira in se na podlagi podatkov iz analiz usmerja policiste na tista mesta, kjer je največ kršitev in kjer je največja zgostitev prometnih nesreč. Zavedamo se dejstva, da število tovornih vozil na Gl-3 pomeni selitev problematike na regionalne in lokalne ceste in zaradi tega aktivnosti policije usmerjamo tudi na te ceste. - Koliko vseh nesreč je bilo letos v Pomurju in koliko v tem času lani ter kaj je bil najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč? Prometna varnost se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta poslabšala, čeprav se je skupno število prometnih nesreč zmanjšalo, vendar pa se je povečalo, število prometnih nesreč s smrtnim izidom. V prometnih nesrečah je umrlo devet udeležencev več kot v enakem obdobju leta 2006. V Pomurju ^e je v tem obdobju zgodilo 691 (930) prometnih nesreč, od tega 14 (7) s smrtnim izidom, 211 (243) s telesno poškodbo in največ - 466 (680) - z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je bilo skupno udeleženih 1.204 (1.656) oseb, od tega jih je 16 (7) umrlo, 22 (28) se je hudo telesno poškodovalo, 254 (289) se je lahko telesno poškodovalo, 912 (1.334) oseb pa ni bilo poškodovanih. Umrlih je največ v starostni skupini od 18 do 34 let (8) in od 34 do 54 let (6). Zaradi neprilagojene hitrosti je na pomurskih cestah v letošnjem letu umrlo deset oseb, osem oseb pa je bilo hudo telesno poškodovanih. V letošnjem letu je bila od 16 mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah prisotnost alkohola ugotovljena pri desetih (za zadnje tri še čakamo analizo). 12 (IZ)BRANO 26.julij200?-yam I Uspeh debaterja Filipa Dobraniča z Dvojezične srednje šole Lendava »Debata je že način mojega življenja...« Najvišja uvrstitev slovenskih debaterjev doslej na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v Seulu v Južni Koreji. Filip najboljši govorec v kategoriji »angleščina kot tuji jezik« Filip Dobranič iz Lendave, elan slovenske ekipe, kije dosegla na svetovnem prvenstvu v Seulu najvišjo uvrstitev do sedaj v kategoriji angleščina kot tuji jezik: »Vsekakor bom še debatiral, kaj pa bom delal v življenju, pa Še ne vem. Verjetno si bom še nekajkrat premislil. Zdaj zaenkrat razmišljam o študiju filozofije in politologije, s faksom bom čim bolj pohitel, da bom potem lahko naredil magisterij in doktorat s področja komunikacijske znanosti v Ameriki. Če bom postal asistent za debato na faksu, bom imel ta študij v Ameriki plačan.« Pred dnevi se je vrnila iz Južne Koreje slovenska eki pa srednješolskih debater’ jev, ki je 14 dni sodelovala na 19. svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v Seulu, na katerem je sodelovalo 35 držav. Slovenska ekipa je dosegla najboljši uspeh doslej, saj so se po osmih debatnih krogih s Šestimi zmagami uvrstili na osmo mesto. V kategoriji »angleščina kot tuji jezik* je slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Filip Dobranič z Dvojezične srednje šole Lendava, Blažka Hunski iz Gimnazije Celje Center, Teo Radetič in Maja Cimerman z Gimnazije Bežigrad in Anna Kerr z Gimnazije Ledina, zasedla prvo mesto, Filip Dobranič pa je bil najboljši govorec v tej kategoriji. Priprave so potekale vse šolsko leto najmanj dvakrat mesečno, vodila pa jih je Bojana Skrt, direktorica ZlP-a, Za in proti, zavoda za kulturo dialoga. Maja in Filip sta se v soboto, ko sta se vrnila iz Seula, odzvala vabilu in se udeležila še študentskega debatnega turnirja v Ljubljani -tudi tam je bil Filip najboljši govorec. Filip Dobranič, najboljši »svetovni* debater, je spoznal debatiranje v prvem letniku. Poznal je Marka Krapca, ki se je že udeležil svetovnega prvenstva. Pravzaprav mu je bil to izziv, da bi na ta način čim več spoznal in imel izgovor, da bi potoval v daljne kraje. Pri tem mu je po- Slovenska ekipa s spremljevalci v Seulu, kije dva tedna preživela v Južni Koreji - na’ žalost v enem najdražjih hotelov. Ogledali so si demilitalizirano cono, budistični tempelj, seulsko tržnico in najzanimivejšo menjavo straže v palači, saj so vojaki oblečeni v tradicionalne uniforme (kimone) in imajo tudi tradicionalno orožje. Sicer pa se pozna, so ugotovili mladi debaterji, daje država prodala svojo kulturo Ameriki. magala profesorica Nataša Pren-dl, ki je vodila Debatni klub v Lendavi (v Sloveniji je letos to najboljši klub), začel je hoditi na turnirje in je kmalu not padel. Vsako leto se udeležuje tudi poletne šole debatiranja in mednarodnega tabora. Pravzaprav bi lahko šel na svetovno prvenstvo že predlani, so mu rekli mentorji in tuji opazovalec, vendar psihično sploh ni bil pripravljen na to in se niti ni prijavil. Lani se je prvič udeležil svetovnega prvenstva, letos pa je bilo že skoraj samoumevno, da bo šel. Žal mu je le, da se najverjetneje ne bo mogel udeležiti 20. prvenstva prihodnje leto v Ameriki, ker bo točno na datum začetka prvenstva dopolnil 19 let. »Štiri teme smo dobili že prej, in sicer smo se lahko pripravili na debatne trditve Ta zbor predlaga, da je razvoj čiste industrije pogoj za sprejem razvojne pomoči, Zanikanje holokavsta bi morali kaznovati,'Ameriške baze bi se morale umakniti iz Azije, Prosta trgovina škodi državam v razvoju, za štiri teme pa smo izvedeli le uro pred začetkom debate, in sicer: Ta zbor bi prepovedal nastopanje vsem manekenkam, ki so lažje od minimal- nega zdravstvenega stan^1 Legalizirajmo vse d rose: 1 ’ podpira usmrtitev vo/mh" cev in Ta zbor podpira#^ medijskega poročanjih? Mičnih grozodejstvih Pri pripravah nanje brez mentorja, brez tdefo^ interneta zaprti v sobo 'M1* uri smo se morali pripri«" ® mo mesto je res napd Slovenije doslej, najviše P brejkali od vseh lujC« držav,« je pojasnil Fibp nič, ki je tudi zelo dob f c ■-Na vprašanje, od K sobnost debatiranja, p J ’' pojasnil, da debata o skupnega s pogovarp bolj govorništvo z trp^ _ na tekmovanju pa se cfttf£ stil (40 odstotkov niči1 ’’ (40 odstotkov točk) m ’ (20 odstotkov točk)- J Pri izbiri najucinm( fraz jim je veliko po na, ki je bila rojena v < kako se pripravlja na P ’ »Ko dobiš kako trdi' 'sr pogledaš trenutno situli Brez pomoči sponzor' * Filip ne bi mogel j svetovnega prven#1- ■’ I kar se jim seveda i zahvaljuje, še poseW I Dvojezični sred nji / Integralu, Muratiw Lendava, podjetju W' / vsem drugim. ■ . ko*1’, to malo zgodovin-, potem pa razrni«^ > lo najbolje sestavili^ katere argument so čim bolj e)JiW vseeno v do volje j/ pravil, da se |? । pre... Zmagali s0'‘ vseh angleško go-' ' tem, da so vseeno še predstavijo arg a primer v debati a-nam sodniki naši argumenti 11 ■ . zmagali Angl«1 stila To se nami6‘ jVof. je povedal Filip Z di, da sonajboljS' svetu Pakistanci-ranje žr skoraj« banje in kjer pr»Pj Učenci z OŠ Sveti Jurij na Poljskem Projekt Vrednote mladih povezal dve kultih _^n0 5^ > Goričanci bodo jeseni vrnili gostoljubje Mladost, veselje in potovanje smo učenci in spremljevalki OŠ Sveti Jurij združili s koristnim, kostno se odpravili na Poljsko v mesto Sopot in tako opravili prvi del projekta Vrednote mladih. PotvSopot OŠ Sveti Jurij pri Rogašovcih že kar nekaj let sodeluje s poljsko šolo Zespol Szkol Nr. 1 iz Sopota. Tokrat smo projekt izmenjave učencev poimenovali Vrednote mladih. Projekt bo trajal dve šolski leti in je vključen v širši projekt Pomladni dan. V tem šolskem letu smo izvedli prvi del, ko se je devet učencev naše šole s spremljevalkama odpravilo na dolgo pot. Glavni cilj projekta je izmenjava izkušenj, spoznavanje drugih kultur in držav Evropske unije ter nadgrajevanje znanja angleščine. Učenci spoznavajo ne te druge kraje, ampak tudi življenje mladih ljudi in njihove vrednote, ki jih postavljajo v ospredje. Z železniške postaje v Mariboru smo se odpravili z vlakom na pot, ki je trajala dolgih 19 ur. V Sopot smo Maja, Karmen, Eva, Maja, Saša, Tadeja, Martina, Žiga, Denis ter učiteljici Bojana in Rozvita prispeli v ponedeljek. Na postaji so nas pričakali naši gostitelji, poljski učenci, pri katerih so bili nastanjeni naši šolarji. Že prvi dan smo si ogledali njihovo šolo in mesto. Kot pravi turistični vodniki so nam učenci v angleščini opisali znamenitosti svojega kraja. Na Poljskem smo preživeli en teden in v tem času smo bili dopoldne pri pouku ter ustvarjali v različnih delavnicah. Učenci so v mešanih skupinah spoznavali Poljsko, njeno zgodovino, kulturo in naravne znamenitosti. Pri tem so nastali plakati in likovni izdelki. Nekaj ur pa je bilo namenjenih Sloveniji. Poljaki so vedeli o naši državi precej več, kot smo pričakovali. Učenci in učiteljici OŠ Sveti Jurij s svojimi poljskimi kolegi v mestu Sopot Ob prihodu v šolo pa so nas presenetili z razstavo o naši občini in Sloveniji, Tudi Poljaki se kopajo v svojem morju Popoldnevi so bili namenjeni različnim izletom, ko smo si ogledali mesto Gdansk, največji grad na Poljskem Malbork in druge za- nimive kraje. Gdansk, ki je del Tromestja (treh mest - Sopot, Gdansk, Gdynia), je največjo pristanišče na Poljskem, v katerem je tudi znana ladjedelnica. Mesto je zanimivo za ogled predvsem zaradi zanimive arhitekture in prodaje jantarja. Presenečeni smo bili nad urejenostjo mest in prijaznostjo ljudi, saj ima marsikdo o Poljakih kakšen negativen predsodek. Sopot je znan predvsem po turizmu. Peščena plaža in hoteli z urejeno okolico pritegnejo v mesto turiste iz Poljske pa tudi iz sosednjih držav Poleti razmere dovoljujejo, da se gostje kopajo v Baltskem morju, vendar je sezona kratka. V tem času prirejajo v mestu različne festivale, posebej zanimiv je operni festival, ki ga prirejajo kar na plaži. Druženje P0^ Po skupnem-^' nec vrni) k dru ■ ju Ji stanoval, ' ■ učenci so se dr« * času Popold”1 skupaj napl^ sto. Na skup«1” učitd|isi«l7.7 J ŽC od malih ’’’“d1 mama zo-’Nivalo’’Uko 11J Jemalo tudi J( 'k mojo odločitev. Nra^h nog W Ostati zobozdravnici^ 'Id sem skorai lk,^imna2ije8Ch it '°m zobozdravnica. Najprej so bile seveda tiste otroške želje, ki so jih imeli vsi: frizerka, veterinarka in podobno. Nobene takšne resne želje ni bilo, da bi že od malega vedela, kaj bom. Odločila si se za študij dentalne medicine in seveda si vedela, daje omejitev. Si si prizadevala, da bi na maturi dosegla vse točke? Ne, niti malo. Matura sama mi ni bila neka strašno stresna situacija, da bi se ne vem kako zelo intenzivno pripravljala nanjo. Zaupala sem v svoje znanje na podlagi rezultatov iz prejšnjih let . in tako nekega večjega strahu zaradi mature ni bilo. Se pravi, da si se učila kot za kontrolno nalogo samo zadnji teden? Že v šoli je skoraj ves četrti letnik priprava na maturo. Ponavljali smo snovi iz prejšnjih let pa tudi teste za nazaj smo pisali, tako da smo veliko naredili že čez leto. Tisto, kar je ostalo, pa sem pač predelala sama doma. Ko si oddala teste, si pričakovala takšen rezultat? Ne, niti slučajno ne. In prvi odziv? Šok, sploh nisem mogla dojeti, za kaj gre. Občutki ob tem, da si edina Pomurka z vsemi možnimi točkami? • Rezultat mi veliko pomeni in vesela sem, da sem to dosegla. Veliko mladih v Pomurju nas je doseglo zlata maturitetna priznanja, se pravi več kot trideset točk, in vesela sem tega. To da sem pač jaz dosegla vseh 34 točk, pa se mi ne zdi nekaj posebnega Kajpričakuješ od študija in študentskega življenja? študij, ki sem si ga izbrala, zahteva veliko dela in učenja, pa tudi vaje in predavanj. Predvidevam, da bo kar naporno, zato upam, da se bom znala čim prej organizirati in se navadila na nov način dela. Že razmišljaš o tem, kje boš stanovala? Se boš odločila za študentski dom? S prijateljico bi šli radi v zasebno stanovanje. O tem, da bi šla v študentski dom, nisem niti nikoli preveč razmišljala, saj je bil ta dogovor med nama že od nekdaj, in zato o drugih možnostih sploh nisem razmišljala Predvidevam, da imaš štipendijo za nadarjene, pa vendar si se odločila za Študentsko delo. Zakaj? Da si malo podlage naberem Še za prihodnje leto, saj je to le velik strošek, in da bom lahko bolj sproščena. Sicer pa mi je delo kar všeč. Na začetku je bilo malo naporno, a sem se navadila. Kam odhajaš na zaslužene najdaljše počitnice? Naslednji teden grem na morje z družino, septembra pa bi šla rada še z fantom. Slišala pa sem, da imajo tudi zlati maturantje možnost iti za nagrado v Črno goro, a bo moja udeležba tam odvisna predvsem od datuma. Študij se konča čez šest let. Kje se vidiš čez sedem let? V ordinaciji. Tukaj v Prekmurju? Da, zelo rada bi se vrnila. Ne želim ostati v Ljubljani, ker že sedaj ne bi rada šla. Tukaj mi je lepo, družina, prijatelji, vsi so tukaj. Res bi rada, da se ne bi razgubili. Sicer nas gre veliko v Ljubljano, ampak tam ima vsak svoj Študij, nove sošolce in kaj hitro se lahko zgodi, da vezi zbledijo. Vanja Poljanec bi ■ 'adi Američani vrnili obisk mladim Prekmurcem ‘Tako lepo je, da se ne ^orem nehati smejati VMtll C! rt CVan«e-k>nraa »z Slo-nkSi*Vanile’ ie osem C'h, , evangeli-fav? 11 P,n8f3ma Sl i*ni'n ktvin Rc' 'i Mm ' z»jimater h,? pri nntk<>In> smo se 1^'VnerikJ. ■ ' ‘ as sP(>znavajo S^M7LPatudi živ' naidemo Ji '"Hu tli.’ 1« otroci -.t.^ki.J^dal Kevin VJSh ^'dillrn^ C V cerkev spet X’,| ponudi PH' \ 'i.n "?,ki- ° P°nu<:liti J1" M™ . " * ,enl Dominik Kranjc (domačin) v družbi z ameriškimi prijatelji Joshem Wilsonom, Barbaro »Tu ne pogrešamo čisto nič,« je povedala Barbara. Nadaljevala pa je: »Povsod je čistoč ljudje so bolj prijazni in prijateljski kot pri nas. Tudi bolj zdravo živite in se prehranjujete.« »In kako dober je paprikaš in kako dobro vino imate,« jo v smehu dopolni Kevin, ki ima slovenske korenine. Njegova praprababica je prišla v Ameriko leta 1914. »Po cerkvenih dokumentih raziskujem in iščem svoje sorodnike. Upam, da bom našel koga, preden odidemo nazaj. To je zame nekaj posebnega, edinstvenega, da sem tu, od koder prihajam in je na neki način moj dom.« ■ sem bila le veliko Taylor in Kevinom Remalyjem. več ponudbe, nogomet, ples in cerkev je le ena od možnosti. Z mladimi bi morali več delati, jim prisluhniti, kaj si želijo, v kaj verujejo, kaj potrebujejo. Predvsem pa bi se morali v cerkvi ukvarjati z ljudmi v tem trenutku, ne pa s prihodnostjo,« je povedala Taylor jeva. Josh Wilson, eden od mladih udeležencev izmenjave, pa )e komentiral: »Nenavadno je slišati, kaj govorijo o nas (smeh) mladih. Približno pol mojih sošolcev hodi v cerkev. Moj oče je hodil v cerkev in to mu je bilo vse v življenju. Jaz pa imam še nogomet, glasbo, hodim pa tudi v cerkev in imam tam precej prijateljev. Res je cerkev za mnoge mlade danes precej daleč in ne vem, kako naj to povem, da bo dobro zvenelo: Stvari se spreminjajo, zato ne moreš ves čas uporabljati iste stvari. Mlade je treba privabiti z novimi idejami, ki so prilagojene njihovim pogledom. »To si zelo dobro povedal,* sta se strinjala Barbara in Kevin. Osupljivo, še nebo Je pri vas lepše Kevin: »Navdušilo me je socialno okolje in druženje, način, kaj vse ljudje, družine in vaščani skupaj delajo in kako sodelujejo. In kar mi je najbolj všeč, je mir, ki ga imate. Tu lahko grem v lokal, si naročim kavo, sedim in občutim sproščenost. V Ameriki pa je vse tako hitro, več stvari delamo hkrati. Tu pa lahko sedeš in uživaš.« Josha pa sta najbolj navdušili zgodovina in dalj- na preteklost. »Pri nas se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo v 300 letih. Všeč so mi gradovi, arhitektura in kako so zgrajeni vaši domovi. Všeč so mi parki. Presenetilo me je, kaj vse počnejo ljudje zunaj, kako se zabavajo, koliko so Športno aktivni. Lahko sedemo na kolo in se odpeljemo kam, veliko prijateljev imate.« Z vsem zanosom in navduše njem so pripovedovali o prijaznosti ljudi in o lepoti Slovenije, saj niso vedeli, so priznali, da je lahko na tako majhnem območju toliko raznolikosti. »To je osupljivo. Še nočno nebo je lepše pri vas, mi sploh ne moremo ta- ko jasno videti zvezd, kot se vidi pri vas.* Kevin pa ves navdušen pove: »Tu je tako dobro, da se v teh dneh, odkar sem prišel v Prekmurje, ne morem nehati smejati* Upajo, da bo postalo to sodelovanje med cerkvama dolgotrajno in da bo preraslo v čudovito tradicijo izmenjave mladih in izkušenj. Saj lahko veliko prispeva k temu, da bo otroke naučila, da bodo postali bolj zreli, da se bodo več naučili o samih sebi in da bodo nekoč postali bolj ljubeči ljudje. A. Nana Rituper Rodež Popravek Zlata maturantka Ines Na dvojezični srednji šoli v Lendavi se je narobe zapisal podatek, da je njihova edina zlata maturantka Tina Vuri. Tina je že diplomirala, zlata maturantka pa je njena prav tako uspešna sestra Ines Vuri. Se opravičujemo in Ines želimo veliko uspeha tudi v prihodnje. IZ NAŠIH KRAJEV 26. julij 2007-VBIB Tudi vi lahko pošljete prispevek o kakšnem dogodku ali zanimivosti v vašem kraju! Če boste dodali tudi fotografijo, naj bo v velikosti vsaj 1 MB, vrsta datoteke pa jpg. joze.graj@vestnik.si Bakovci, primestno naselje z bogatim življenjem Ob razpotju na »capaš« V naravi si bodo uredili prostor za druženje in sprostitev Praznik KS Spodnji Ivanjci Ob vaškem domu vOčeslavcih je pred kratkim potekalo praznovanje osmega krajevnega praznika v Spodnjih Ivanjcih. Praznovanje in obenem srečanje krajanov Očeslavec, Spodnjih Ivanjec, Ivanjskega Vrha in Stavešinec, ki sodijo v krajevno skupnost Spodnji Ivanjci, so popestrili s tradicionalnimi vaškimi igrami. V imenu organizatorjev sta obiskovalce in tekmovalce pozdravila predsednik KS Spodnji Ivanjci Srečko Žižek in predsednik Kultur-no-športnega društva Očeslavci Dani Močnik. Letos so pripravili hojo ekipe na smučeh, valjanje silosnih bal na cilj, polnjenje slatine, metanje škornja v škaf in podiranje kegljev. Dan prej pa je bil nogometni turnir, na katerem so se pomerile ekipe iz Spodnjih Ivanjec, Stavešinec in Očeslavec. Za vse obiskovalce ter udeležence praznovanja in tekmovanja so pripravili brezplačen bograč, ki ga je skuhal Marjan Kšela. - L. Kr. Krajani Bakovec so pred kratkim praznovali skupni praznik krajevne skupnosti in župnije. Po vedenju cerkvenih dostojanstvenikov je takšno praznovanje zelo redko v slovenskih škofijah, v Bakovcih pa so ga povezali v eno že četrtič. »Pri nas se je ta način dobro prijel med ljudmi in tudi letos je več kot petsto krajanov domov odhajalo zadovoljnih,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Bakovci in občinski svetnik Andrej ŠajnoviČ. Prireditev sta organizirala svet krajevne skupnosti in župnijski svet ob sodelovanju domače osnovne šole. Slavje se je začelo s sveto mašo, nadaljevalo s proslavo in podelitvijo priznanj, končalo pa z druženjem in pogostitvijo. ZlatoporoČenca Krapec iz Ižakovec V teh dneh sta praznovala zlato poroko zakonca Krapec iz Ižakovec. Matija, rojen leta 1931, se je domala vse življenje posvečal kmetovanju, ob tem pa je bil vrsto let dejaven v gasilskem društvu Ižakovci. Žena Agata, rojena leta 1937, seje posvetila gospodinjskeniu delu, vzgoji otrok in skrbi družine ter možu pomagala pri vseh kmečkih opravilih. V zakonu sta se jima rodila sinova Franc in Matija, ponosna pa sta tudi na tri vnuke. Spominjata se težkih časov, ko jim je reka Mura odnašala pridelke ter poplavljala polja in hiše, dokler ni bilo zgrajenih obrambnih nasipov. Kljub letom še vedno poprimeta za manjša hišna opravila. - J. Ž. Bakovci so tipično bivalno primestno naselje Umeščeni so med Mursko Soboto na severu in reko Muro na jugu, s petsto gospodinjstvi in okoli tisoč šeststo krajani. Z osnovno šolo, ki ima podružnico še v sosednji vasi Dokležovje, vrtcem, ki sprejema v varstvo tudi najmanjše otroke, in že petindvajset let lastno župnijo, so precej zaokrožena skupnost. V naselju sta tudi dve trgovini za dnevno oskrbo krajanov Vitalnost vasi se kaže z več kot Štiridesetimi podjetniki in obrtniki, ki se ukvarjajo z različnimi storitvenimi dejavnostmi in so pomemben delodajalec v kraju. Po velikih spremembah v kmetijstvu sc je utrdilo okoli petnajst kmetij, vse manj pa je gospodarstev, kjer bi člani družine obdelovali zemljo in bili še zaposleni. Bakovčani so večinoma zaposleni v Murski Soboti, nekaj pa jih hodi na delo tudi v oddaljenejša industrijska središčih, celo na Ptuj, v Maribor in Avstrijo. Kraj leži ob pomembni prometnici, južni vzporednici osrednje ceste skozi Prekmurje, dobro prometno povezavo pa mu omogoča še bližnja avtocesta. »Veliki pridobitvi za krajane sta kolesarska steza do Murske Sobote in bližnji priključek na avtocesto, čeprav je s tem tudi nekaj težav. Bližnje stanovalec namreč bremeni prometni hrup z avtoceste, zelo nevarno pa je •• tudi glavno vpadno križišče v naselju, kjer se nesreče kar vrstijo. V zadnjem Času pa je vse bolj moteča tudi velika hitrost vozil po naselju,« je povedal sogovornik. razširiti plinovodno omrežje in prcplastiti ceste. Vse to narekuje tudi potreba po novih zazidljivih zemljiščih za stanovanja mladih družin. »V krajevni skupnosti Bakovci smo začeli ustvarjati prostorske razmere za začetek trgovanja z zazidljivimi zemljišči oziroma povečanje njihove ponudbe,« je povedal Andrej ŠajnoviČ. Krajevna skupnost Bakovci je uvedla že v šestdesetih letih kot ena prvih samoprispevek za gradnjo objektov skupnosti, ki sedaj potrebujejo dobro vzdrževanje. Z mestno občino se tako dogovarjajo o trajnem vzdrževanju površin in objektov v lasti krajevne skupnosti, ne glede na to, katero društvo jih upravlja. Dosedanji način z javnimi in najetimi delavci sc jim zaradi obča-snosti ni zdel primeren, še manj gospodaren. Vodstvo krajevne skupnosti pravi, da je sodelovanje z mestno upravo zgledno, več možnosti za uvrstitev v občinske načrte pa imajo seveda dobro pripravljeni programi. Ob posodabljanju komunalne infrastrukture načrtujejo še obnovo in dograditev športnorekreacijskega centra, ki mu bodo ši it c in stalni prireditveni oder s prostorom za obiskovalce. Posodobili bodo upokojensko balinišče, nogometne objekte in ponovno uredili trimsko stezo, nekoč eno prvih na tem območju sploh. Center bodo z ureditvijo poti povezali s kolesarsko transverzalo, ki naj bi tekla blizu reke Mure, ob reki pa uredili še privez za spuste po reki. S tem bodo v naselju, kjer so že urejeni prostori za druženje in zimsko kulturno delovanje, pridobili še prostore za družabno življenje v naravi oziroma poleti. dodali nove vsebine in bo šc bolj sprostitveni center. »Želimo si, da bi postala ta lokacija od pomladi do zime zbirališče krajanov vseh starostnih skupin in da bi vsak našel nekaj zase,« je dejal Andrej ŠajnoviČ. Ob očiščenem rokavu stare Mure ob Kamešni-ci bodo uredili osvetljene sprehajalne poti, postavili klopi, otroško igrišče, stezo za rolkanje Šestnajst društev je kraju prineslo sloves V Bakovcih deluje šestnajst različnih društev, vanje pa je vključenih okoli petsto članov. Dolgoletno tradicijo imata PGD in Prekmurska godba, potem pa s® tu še društvo za telesno vzgojo Partizan, organizacija Rdečega križa, Čebelarsko in strelsko društvo, društvo upokojencev,1 * 'j lovska družina, kino^* " , I dva kluba malega nog-'1' J štvo prijateljev skl klub in društvo ri J te Sodelovanje meo ' '' J krajevne skupnosti in" ' / tako ŠajnoviČ, dobro, , I potreb in želja veliki''1'.I možnosti. Dobro najbolj potrjujejo ste< it 'r ’ . I prireditve, ki puirUk ‘".J 'Svet KS in predsednikuj smo si zastavili cilj, da P’1 I še več druženj krajan^iJ prispevamo k utripa J razpoloženju v kraju,1 ic> I sogovornik. Dolgoletno "spešno^^i nekaterih društev pa k ’z * tudi k slovesu kraja • štoru. Godba Poprih"'"" praznovala osemdeseti"1 leta dlje obstaja gasilsko nekaj uspešnih obdobi) boj tudi nogomet, ki > žavami praznuje p: 11 letnico, sloves športne so ozaljšali še roM111^ bili glede na velikost stitve fenomen, pa je zaslužno za P' gibanja in rekreadlt Neizbrisen pečal P cem tudi gostilna , ■’ I tete so znani po Bakovci imajo za * JI jeno pot napredka, P" capaš« ali pravo P""j poimenovali -merst'0 > I vanja in tudi tisku"1 "ft:'., krajevne skupm1^1 pase irmunwl1'* I kakovosti bivanja tm' t m 1 M m i Čebele oblikovale grozd Poletje je čas rojenja Čebel. Da je tako, smo se lahko prepričali ob pogledu na viseči grozd čebel ob parkirišču pri radgonskem pokopališču. Tam je visel na lipi, ki daje senco parkirišču, več kot meter dolg grozd čebel. Kot smo izvedeli, naj bi tisti dan čebele rojile v čebelnjaku Čebelarskega krožka OŠ Gornja Radgona. Krožek je pred več kot 20 leti ustanovil naj starejši radgonski čebelar (upokojeni sodnik) Anton Novak. Ob osnovni šoli je lep čebelnjak, kjer se mladi člani čebelarskega krožka usposabljajo za poznejše čebelarje. - L. Kr. Športnorekreacijski center bo postal center sprostitve Bakovci so lepo urejen kraj in imajo skoraj tudi vso komunalno infrastrukturo, ki pa je potrebna obnove. »Svet krajevne skupnosti je vse potrebe vključil v občinske plane MO Murska Sobota in prepričan sem, da jih bo večina tudi realiziranih,« je povedal Andrej ŠajnoviČ. Obnove in dograditve je potrebno vodovodno omrežje, napeljati bo treba boljše in zanesljivejše omrežje za internet in televizijo, Srečanje borcev v Žepovcih _ Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Apače vsako leto pripravlja srečanje članov m ■ času se članstvo povečuje. Trenutno jih je 82, saj se jim je letos pridružilo pet mladih, ki so med rod n oosvo bodil nega boja 1941-1945 Letošnje srečanje je bilo 8. julija v Žepovcih in so ga prazniku 4. juliju, dnevu borca. Zelo jih je razveselilo, da se jim je pridružil tudi župan apaške WNIK 7 26. julij 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 * Sanja Vičar je poskrbela za posebno presenečenje Osnovnošolka je napisala roman m ' Prebrali, pri svojih ro-*1», ' *e Sanja postala avtorica *>,. 1 hJulija, Srnavad feitui^1000 in zanimivo branje. ta ' 1 Sanja Vičar iz Ljutome-Wlim n" $°*° ,vana Can-^ika n- n"'ni 150 postala gim-^njfri? |lroni1 'nki gimnaziji. Tako Scu .T'ce tudi s™12 mnogo ^PoinjiAjc- svoj pro Asaj^ ' ni Povprečna najstni-' napisala roman. • nj u^enka, posebej in an"?matematiko, nem, * kititi kratko jo lahko umirjeno, prizadev-^tilje Vpdaivno dekle,ki ima začrta-Ioti’ opravi premi-80n,^n m natančno. 'ti jn Q^rlJ pisati pred dvema le-1 'j 'I pred svetom f^^nin, '1'',n Natalijo, ki sta jo ■' L Tsproti obveščaj Mtai ° literarna zgodba. • 1 An r'ri|F v krizi, ko ni ve-Hai'iv 11' doRaianic razpletalo im •' 0Znafevala literarne ose-^kžna svoji osnov-/kves Stl sl°venšcine Silvi Kosi, m t,.. ' ""’'l'1 "h strani, tako da ji je . ^za pisanje. """“H® . Zgodba J’fOitbn Sln " Podarili tiskano verT" Hom *4r zani° najlepše a‘ Je izšel v treh izvodih, eden je ostal na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, dva pa je dobila Sanja. Tega darila ni niti najmanj pričakovala, prav tako ne njena starša Tiskanje je organizirala Silva Kosi, ki velja po Sanjinih besedah za večino za zelo dobro pedagoginjo. Sanja si želi, da bi mladinski roman izšel v več izvodih kot le v treh in da bi bil na razpolago po knjigarnah ter knjižnicah. Sanja, ki je izvrstna, prijetna sogovornica in odlična pripovedovalka, je o romanu povedala: ^Knjiga pripoveduje o življenju dekleta z imenom Julija, ki se ukvarja s plesom in odbojko. Razpeta jetned družino, študijskimi obvezno- strni, prijatelji, veliko prostega .šaša pa preživi tudi na treningih. Tako pri plesu kot pri odbojki dosega zelo dobre rezultate in sanje seji uresničujejo. V zgodbi se prepletajo zanimiva doživetja ob prvih simpatijah, razočaranjih. stiskah, a tudi zmagah in uspehih. Konec pripovedi je srečen - ljubezenska zveza med glavno junakinjo Julijo Kozole in njenim dolgoletnim prijateljem Jayem* Mlada avtorica je zelo dobra opazovalka okolice, ljudi in dogajanj v družbi Dogajanje je postavljeno med Avstralijo, Ameriko in Ljubljano, od koder izvira glavna knjižna junakinja. Liki v romanu so nemalokrat osebe z značajem iz sveta Sanje Vičar. V delu se prepletajo problemi odraščajočih ljudi, ki svoje stiske rešujejo na različne načine. Tako se bo marsikateri Sanjin sošolec, sorodnik, človek iz njene okolice ali kdo drug lahko prepoznal v romanu, ki bo v bližnji prihodnosti šel v tisk in dobil trde platnice. Kdaj bomo lahko uzrli na knjižnih policah roman avtorice Sanje Vičar, je odvisno od sponzorjev, ki bodo pomagali financirali izid tega mladinskega romana. Kot je povedala nadarjena mlada avtorica, bo tudi v prihodnje pisateljevala. Morda bo začela pisati drugi del Julije ali se bo lotila dela z novim naslovom, ki bo očaral bralce, tako mlajše kakor starejše. Bojan Zadravec Pomurski sliko-pleskarji v Otovcih V okviru sekcije slikopleskarjev pri pomurskih območnih obrtnih zbornicah, ki jo vodi slikople-skarski mojster Zvonimir Kol-manko, je izvedlo deset članov sekcije skupaj s svojimi zaposlenimi v začetku meseca julija humanitarno akcijo »pleskanje prostorov pomoči potrebni družini«. V letošnji zdaj že četrti akciji so člani sekcije Zvonimir Kolmanko, s. p., Bransberger, d. o. o., Karel Kuzmič, s. p., Sebastjan Brunec, s. p., Štefan Pintarič, s. p., Viljem Šiftar, s. p., Vlado Mikola, s. p., Andrej Žnidarič, s. p., Janez Celcar, s. p., skupaj s svojimi zaposlenimi prepleskali prostore novozgrajene stanovanjske hiše družine Ba-gar iz Otovec, ki ji je požar ravno pred enim letom uničil stanovanjsko hišo. Material za pleskanje so prispevala podjetja Kerna Puconci, d. d., Trgovina Mavrica, d. o. o., Monicolor iz M. Sobote in Merkur mojster. Po besedah predsednika sekcije Zvonimirja Kolmanka bodo s tovrstnimi humanitarnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje in tako pokazali obrtniški Čut za brezplačno pomoč ljudem, ki so v stiski. Akciji slikopleskarjev so se letos prvič pridružili tudi parketarji, ki delujejo v okviru sekcije lesarjev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota, in družini položili skupno 62 m2 laminata. Sodelujoči parketarji Stanko Srša, s. p. (predsednik sekcije lesarjev), Leso-plast, d. o. o., in Parketarstvo PAHO, Robert Horvat, s. p., so poleg dela prispevali tudi potrebni material. Jožica Gergorec i1 namesto Hofer .. J i*: A 1.59/kg "Namesto cene’ so bile prodajne cene do vključno 18.07.2007 Hofer Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva Slike so predlogi za serviranje Vse cene veljajo za izdelke brez deko racijs ki h dodatkov. Cene so v evrih z vštetim DDV Za napake v tisku ne odgovarjamo. Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Trajno ZNIŽANO**’ od 12.07.2007 .■ KINGS CROWN Ledeni čaj ♦ jagoda-klvtali • limona ali • limona light 1,51 ___ namesto u ja kakovost po najnižjih cenah! GOLDANA J abode*/ črnirises gazirani osvežilna pijača. 1.51 namesi« " 46/1 lidF' SMIRVMlEf Jabolčni ‘ sok — 100%. 11 50 bife prodajne cene do vklj o 11.07.2007 Trap®, „ miŽA*0’1’ IOM SPEZIALITATEH Tropsko sadje v kompotu več vrst. 425/410 ml OZ. 425/410 g LYCHEES 1,86/1.93/kg ’’tUCHTCOCkVS tokratna sadna osvežitev!" ^CHI-COCKTAU. Z SWEET VALLEY Sadni -kompot Us ml/ 410g naine«& namesto 6ARTEN60L0 Jabolčna Čežana 720ml/700g 59 -,84/kg u----same OTROšTva ____________________________26. julij 2007 - VESTNIK Z gumpiči se učimo tujih jezikov Jaz pa pravim... solato Solata je prava poletna jed, ki se običajno naredi iz sveže zelenjave. Večina jih najprej pomisli na zeleno solato, lahko pa je iz različnih vrst zelenjave, tudi sadja, z dodatkom mesa ali rib. Bolj je mešana, bolj je pisana, bolj tekne. Solati dodamo tudi kis in olje ali kakšne dresinge in vse skupaj dobro zmešamo. Ker so sestavine pomešane med seboj, zato tudi papirjem, ki niso urejeni, pravimo, da so kot sola- Angleški jezik: the salad (d selad) Nemški jezik: der Salat (der salat) Madžarski jezik: salata (šalata) Španski jezik: la ensalada (la ensalada) Italijanski jezik: 1’insalata (linsalata) Francoski jezik: la salade (la salad) Jaz pa že plavam In se tunkam ta. Tudi rastlinojede živali imajo svežo zeleno solato nadvse rade, njeni največji oboževalci pa so gotovo polži. Gumpiči so veliki ljubitelji solat, prav tako radi pa se v solatni senci družijo z vsemi, ki imajo radi solato. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiče pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure voda Voda, voda je koristna stvar, nekaterim zanjo ni mar. Luže, mlake, blato, to narava ima vse rado. Ko pride poletje, se zavemo, da otroka moramo naučiti plavati. To je ponavadi atijeva naloga. Ampak, saj veste, da jih večina zgubi potrpljenje, če otrok v treh minutah ne obvlada, kar mu govori oče. Zato so idealni organizirani plavalni tečaji s pravimi učitelji plavanja, kjer se otrok ne nauči samo plavati, ampak izgubi strah pred vodo in sc nauči samostojnosti. Na plavalnem tečaju v Murski Soboti, ki ga organizira Plavalni klub Terme Radenci, se na teden zbere več deset otrok. Nekaj smo jih ujeli, ko so prišli iz vode. kot morje zato, ker lahko stopiš na ' -Jj potunkal. Na plavalni tečaj pa sem bratcem, vendar je on v drugi skupi ni. zelo lepo, pozimi pogrešam plavanje- Ko pa potok napolni se z vodo, pa imamo veliko težavo. Voda je koristna stvar. Maruša Jakoša OŠ Puconci Videz vara Risbico je narisal Dominik Polanec Bočkorec, star 6 let, iz dvojezičnega vrtca v Prosenjakovcih. Tam daleč v gozdu tri ptice so živele. Prva velika - ujeda, druga srednja - vsejeda, tretja majhna - rastlinojeda. Ujeda vedno prijateljica hotela je biti, majhna tega ni mogla dopustiti. Je srednja vmes prišla, se skregala z obema pticami Je vsaka po svoje živela, ujeda pri tem zelo je trpela. Nekega dne je spet poskusila, rastlino j edino sovraštvo znova izkusila. Pa je spet srednja vmes prišla. Majhni strašno na živce šla. Z majhnim krempeljcem je zamahnila, srednjo z veje zbila. Se ujeda je prestrašila, srednji s tal pomagala. O, ne! Vsejeda pomoči ni hotela, hitro proti rastlinojedi je poletela. S kljunom in kremplji jo je ubila, zatem pa se v mraku izgubila. Ujeda je obstala, se tiho vprašala, tako čista, tako majhna, tako lepa, tako... Kako je lahko s svojim ponosom sama sebe ubila?! Maja Tibaut Prijatelji iz otroštva »Nana, ali imaš mogoče kakšno fotografijo iz časa, ko sva bili majhni?« sem dobila te dni sporočilo od prijateljice iz otroštva. Dolgo se nisva srečali, ona živi z družino v Ameriki, jaz sem ostala doma Bili pa so časi, pred veliko leti, oh, preveč, ko sva vsak dan tičali skupaj. Oni . so živeli v pritličju, mi nadstropje više. Skupaj sva začeli odkrivati svet, vse tja do sosedove ograje in morda malo dlje, dovolj za prve korake v samostojnost. Delili sva si priboljške, imeli »velike« skrivnosti, se smejali in si pomagali celiti rane razbitega kolena. In potem, sploh ne vem, kdaj so se najine poti razšle. Brez kakšnega posebnega vzroka. Vsak dan manj sva bili skupaj. Minila so leta, desetletja, danes otroštvo doživljava že ob svojih otrocih, potem pa dobim njeno sporočilo. In s tem priložnost, da vzamem stari albu m in se spet potopim v najino otroštvo. Premalo imam fotografij z ljudmi, ki sem jih imela rada in so mi toliko pome- nili, ugotavljam. Se pa ob njih vedno nasmehnem, zato so mi izjemo dragocene, Nana.RR@vestnik.si Vaše prispevke, komentarje in menja o vsebinah, ki jih obdelujemo ali jih želite, da bi jih obdelali, pošiljajte po elektronski pošti na naslov: nana.rr&vest-nik.si ali po pošti na: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka J 3,9000 Murska Sobota. Tisti, ki gledate prispevke na internetu, pa jih najdete pod naslovom Mularija. Narava pa je prava zakladnica znanja ter čudovitih doživetij in novih izkušenj. Ni lepšega kot takrat, ko s svojimi prijatelji sediš v travi, da te žgečka po nogah, in uživaš v njenih sadovih:. jagodah, borovnicah, tudi jabolkih, lahko pa tudi kislicah ali ščabah babah, kot smo jim nekoč rekli, Tako pa so naravo na Pohorju spoznavali otroci iz Vrtca Dobrovnik. Patrik Ziško, Murska Sobota: Večkrat sem že hodil na plavalni tečaj, ker se lahko dobro naučiš plavati. V začetku pa me je učil plavati ati. Dobro že plavam, znam tudi hrbtno, žabico, kravl pa še kaj. Plaval sem tudi na morju, vendar mi je v bazenu lepše, ker je na morju v vodi veliko kamnov, zato ne moreš stopiti na tla kjerkoli. Meduz pa se ne bojim in ježkov tudi ne. Na plavalni tečaj pa me vsak dan pripeljeta stric Andrej in teta Milena. Grega Ružič, Gančani: Prvič se'" nem tečaju, naučit sem se plavati za' . p! pa sem vesel, da lahko plavam tudi p° vodo plavam tako, da se držim za nos j g vode, dolgo pa me je bilo strah, niše"1 močiti glave. Sedaj pa že skačem v VO y T • tu v Soboti v kopališču najlepše, ke-meduze, ribe, morski ježki... tu p3 I' sem preplaval bazen in sem zelo p°n°.1 pa si želim, da bi dobil zlatega delfin ■ Nuša Svetanič, Puconci: Prvič sem na plavalnem tečaju, najlepše pa mi je, ker sem se naučila plavati pod vodo. Nič več se ne bojim vode in se večkrat potunkam Tudi Če mi voda pride v nos, me ne moti več, kot me je včasih. Bazeni so boljši Vsi smo bili otroci Ana Konkolič, Murska Sobota t| se plavati v različnih tehnikah, tu,n J Vesela sem, da se ne bojim večjto^ Meni je lepše plavati na irmnu vode in ni toliko hrupa kot v kop ■ ' / pa mi ni všeč edino to, da so ježki- ■ " (|Crf pila na ježka in ni bilo nič prijetno-dobila bodice, ki so jih morali je, ker so na plavalnem tečaju w Otroci s Titove V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo otroci iz blokov Titove ceste 15 in 17 v središču Murske Sobote, tam za glasbeno šolo, preživeli nekaj čudovitih let, in seveda se je ponudilo kar nekaj priložnosti, da tudi kaj ušpičimo. »Naše dvorišče«, kjer smo se otroci zbirali, je bilo na eni strani omejeno z bloki, v pritličju le-teh pa so bile trgovine Samoiz-bira, Elektrotehna in Bolkoviče-■va samopostrežnica, na drugi Strani pa so bili zanemarjeni sadovnjaki, kjer smo sadeže največkrat obrali, še preden so dozorel i. Naša zabava je bila poleg standardnih iger tudi vožnja s tricikli, postavljanje šotorov iz kartona, kurjenje ognja in peka vsega mogočega, kar je pač kdo izmaknil v domači kuhinji. In ker se vedno najde kdo, ki težko prenaša otroško igro in razposajenost, je nase vragolije naj- Lisica se odpravi na sprehod v svojem novem, zlatem kožuhu. Pride mimo zajčeve hiše, ko opazi, kako zaje* stopi na dvorišče in jo pozdravlja. Lisica se obrne stran in reče prepotentno.. »Kaj boš ti, zajec, zanikrni! Glej, kako umazati kožuh imaš « In že izgine v goščavi, nakar pride mimo me- težje prenašal hišnik zavarovalnice. Vedno nas je podil z dvorišča, na nas je tudi večkrat ščuval svoja lovska psa, da bi nas prestrašil. Kakšnega večjega učinka pa ni bilo. Otroci smo se vedno vrnili na dvorišče in nadaljevali svojo glasno igro. Nekega dne sva s prijateljem naredila načrt, da se mu maščujeva in mu že pokaževa svoje. Za boksi, kjer je imel pse, je namreč nastanil nekaj piščancev. Sklenila sva, da mu piščance izpustiva, enega pa skrijeva za večerno peko. Akcija nama je skoraj v celoti uspela, piščance smo znosili nekam v Lendavsko ulico, ko pa je skritega piščanca zavohal hišnikov lovski pes, je od njega ostalo le perje. Po tem dogodku so se naši odnosi s hišnikom še bolj zaostrili, na dvorišču je potegnil celo črto in nam strogo prepovedal, da bi še kdaj stopili preko nje. Andrej Perh^Jj^ lovadbe.kl^A uči otroke«^ nem klubu 1;*^ Murske Sob« pd_■ učitelji dvigniti kul vanja pn (i|i močjo otrok vodo in se Pravi, da 1J 1lr, m" * 'X vanja nostjo. Tega £ več staršev, cami vsajj' •' ‘ |fr/ Ijejo of"',£a 11 dved in pokima: »Dober dan, botra lisica.« Lisica zaviha nos in reče: »Ja, Še lepši bi bil, če ne bi bilo vas tukaj!« Popravi si ovratnik in tebi nič meni nič odkoraka dalje. Tako hodi in hodi in nikjer ni nikogar, ki bi ga lahko ozmerjala. Takrat pa iz grma skoči volk in jo začne dušiti. Krike zaslišita m hitro prite^' ,0!li kjer vidita, । ; V Spogledata s-odideta,»dk potreboval P Jure Lindič VtSTNIK-26. julij 2007 O TEM IN ONEM & četrti večji požar v Pomurju v slabem mesecu dni ir of Pekla kruh, ko je zagorelo sto gasilcev porabilo sto tisoč litrov vode požar je bil tako v slabem mesecu dni že četrti večji požar v Pomurju. Sedemindvajsetega junija je zgorelo gospodarsko poslopje v p J J’ sPet na r^e' Zlatice v .r°kral ie zagorelo pri domačiji Kucan v Kuštanovcih. Ponedeljkov ^nira(j 50 ze P° požaru priskočili na pomoč Zlatici, tako da so začeli nemudoma Pogorišče in pospravljati uničene stvari. drva, seno, slamo ter traktor in več kmetijskih strojev, parkirana tudi dva avta, je Janko stekel, da bi ju odpeljal stran. Enega mu je uspelo rešiti, drugega ne. Polo je namreč v celoti zgorel. Sam je očitno pri tem in nadaljnjem reševanju premoženja vdihnil preveč dima, zato so ga odpeljali v bolnico, kjer je ostal na opazovanju. Enaka usoda je doletela tudi enega od gasilcev. »Kriminalisti so opravili ogled kraja. Vzrok požara še ni znan. Nadaljujemo z zbiranjem obvestil. Po prvih ugotovitvah je škode za približno 20 tisoč evrov,« je sporočil Jože Prša, glasnik pomurske policije. Zakaj je do tal pogorelo gospodarsko poslopje, veliko trideset krat deset metrov, so policijski preiskovalci ugotavljali še naslednji dan, od očividcev požara pa smo na kraju nesreče izvedeli, da bi lahko zagorelo zaradi napake na traktorju. Prav tako po njihovem pripovedovanju se je dim videl z Va-neče, Puconec in Markišavec. Ognjene zublje je v slabi uri ukrotilo okrog sto gasilcev iz 11 okoliških prostovoljnih gasilskih društev (PGQ Kušta-novci, MošČanci, Puconci, Otovci, Vaneča, Pečarovci, Poznanovci, Bodonci, Mačkovci, Košarovci in Križevci). »Bil sem še v službi, ko so mi sporočili, da je prišlo do požara. Gospodarskega poslopja nismo mogli več rešiti, kajti večji del je bil iz lesa, uspeli pa smo, da se ogenj ni razširil na hišo in k sosedom. Porabili smo okrog sto tisoč litrov vode,« je povedal Dušan Zakoč, vodja požarišča. Domačini pa so že takoj po požaru priskočili na pomoč Zlatici, tako da so začeli nemudoma sanirati Dušan Zakoč, vodja požarišča: »Bil sem še v službi, ko so mi sporočili, da je prišlo do požara. Kljub gašenju gospodarskega poslopja nismo mogli več rešiti, kajti večji del je bil iz lesa, uspeli pa smo, da se ogenj ni razširil na hišo in k sosedom. Porabili smo okrog sto tisoč litrov vode.« pogorišče in pospravljati uničene stvari. Sama je po moževi smrti prenehala kmetovati, ampak je zase redila le nekaj prašičev. Andrej Bedek Foto: Jure Zauneker Ognjene zublje je v slabi uri ukrotilo okrog sto gasilcev iz 11 okoliških prostovoljnih gasilskih društev (PGD Kuštanovci, MošČanci, Puconci, Otovci, Vaneča, Pečarovci, Poznanovci, Bodonci, Mačkovci, Košarovci in Križevci). ' i^- *10Cen3h je škode za najmanj 20 tisoč evrov: zgoreli so avto, traktor, več kme-' ^^acije. drva, seno in slama. S kžfnunala Kopališka ul 2 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 52137 20 Faks: (02)52137 40 r ;■ j k - Komunala % 0. o. , ' Prosto delovno mesto ODLAGALIŠČA ^arne odpadke o«. 'Iosa k° s 6-mesečnim poskusnim delom. 3 h: kandidati/kandidatke, če izpolnjujejo naslednje ■: 1)a) s' •'(VI. stopnja) ali visoka strokovna izobrazba ■ mer gradbeništvo (komunala), kemijska tehnologija ali o««... ’’’•"j* ' 1 n 'n Pas'vno znanje angleškega jezika HJ °Peracijskega sistema Windows, poznavanje inter-%. i- ,r ? - deto s programom Microsoft Word k; ® od dn vključno 3.8.2007, na na' ^omunala Murska Sobota, d. o. o., Kopališka uli-k ;l 1 Sobota. ^stn|k.si Bučkovcih pri Malt Nedelji, kjer domnevajo, da je bil na delu požigalec. Tri dni kasneje sta pogorela celotno ostrešje in streha hiše osemčlanske družine Divjak z Ro-žičkega Vrha, ki jim je lokalna skupno^j po nesreči takoj priskočila na pomoč. Drugo julijsko soboto - 14. 7. - pa se je zgodil eden najhujših požarov nasploh v naši regiji: ognjeni zublji so popolnoma uničili tovarno in proizvodnja biodizla v Ganca-nlh. Škode je bilo za najmanj milijon evrov, gasilci pa so preprečili, da bi razneslo rezervoar z metanolom, posledica česar bi lahko bila ekološka katastrofa. »Pekla sem kruh, Janko (sin, op- P-) pa je legel k počitku, saj bi zvečer moral v službo na železnico. Ko sem okoli štirih popoldne pogledala skozi okno, sem videla na dvorišču dim,« je povedala Zlatica. Ker sta imela poleg goreče zgradbe, kjer so imeli Kučanovi spravljene les e $ ho/pic OO MURSKA SOBOTA OH J VJ U J Helena Balažič iz Moščanec še vedno ustvarja Ni rože, ki je ne bi znala oblikovati Pred leti, ko smo obiskali Heleno Balažič iz Moščanec, smo lahko zvedeli marsikaj zanimivega o njenem delu v prostem času, potem ko je začela tako rekoč živeti nanovo po hudi prometni nesreči. Je kaj novega, ali še ustvarja, nas je zanimalo te dni. Našega ponovnega obiska je bila zelo vesela. Najprej smo lahko občudovali rože in okrasno grmičevje okrog njene domačije, čemur namenja veliko skrbi in dela, ki je ne utruja, ampak veseli, sprošča. Rada gre tudi na polje čez cesto, kjer pridelujeta z možem buče za pristno domače olje Čeprav Helene nihče ni učil, kaj in kako mora storiti, da razmnoži določeno okrasno rastlino, ji to dokaj dobro uspeva, zlasti s pušpanom, oleandri in labdarožami Tudi rože iz krep papirja je začela izdelovati tako rekoč sama od sebe, potem ko se ji je po hudi prometni nesreči začel vračati spomin No, to je kot otrok videla delati svojega pokojnega očeta, sama pa naj ne bi izdelovala rož. Zakaj se je v njej prebudilo prav to, si ne zna razložiti, srečna in vesela pa je, da si je tako našla nekaj, kar ji dobro uspeva, ji zapolnjuje čas, pomaga premagovati težke trenutke in ji prinaša neizmerno zadovoljstvo. Lani je pripravila za puconsko šolo vse potrebno za pozvačina, snaho, posuatbice, vile idr. za njihovo predstavitev na Madžarskem. Letos je med drugim naredila za vrtec iz Murske Sobote okrasne rože, venčke in vse drugo, kar so nekoč izdelovali iz krep papirja za borovo gostuvanje Zdaj pa izdeluje sedem venčkov in šo- pek za prireditev, ki bo 14. avgusta v Murski Soboti. Ponosna je, da so to zaupali prav njej. In zdi se ji, da ni rože na svetu, ki je ona ne bi znala izdelati iz krep papirja, da bi bila videti skoraj takšna kot v naravi. J. G. Kupite ga lahko tudi na večini pošt v Pomurju, d d.ULmb Howto 13, M.rskASofcoto 18 ŠPORT 26. julij 2007- WS# nogomet Prva Liga Poraz v zadnji minuti Interblock - Nafta I: O 1. krog, stadion ŽŠD Ljubljana v Spodnji Šiški, 1100 gledalcev, sodnik: Čeferin (Kranj). Interblock: Strajnar, Rendulič, Lazič, Akoto, Salkič, Pregelj, Elsner, Rakovič, Zavrl, Pavlovič (Gerič, 4(1), Jolič. Trener: Dragan Skočič. Nafta: Kuzma, Matjašec, Zemljič, Lunder, Ošlaj, Gerenčer (Opare-novič, 85), Bukovec, Čeh, Bunc, Repina (Šoštarič, 55), Trenevski. Tre ner: Milko Djurovski. Strelec: Rakovič (92,11 m). Rumeni kartoni: Rakovič, Pregelj, Zavrl, Rendulič; Repina, Lunder. Rdeči karton: Zemljič (91). Nafta je nastopila v Ljubljani pri Interblocku v okrnjeni postavi brez novih okrepitev iz Madžarske in Bolivije. Tako niso zaigrali Sebok, Koc-sardi in Ortiz. Lendavčani so bili kljub neznosni vročini v prvem delu boljši nasprotnik. Priigrali so si tri odlične priložnosti za zadetek. V 24. minuti je po strelu s kota Repina slabo meril in priložnost je splavala po vodi. V 29- minuti se je za strel z roba šestnajst m e trske g a prostora odloči) Ošlaj, a je žoga zletela prek vrat. V 40. minuti je v zadnjem trenutku pred Repino posredoval Akoto. V drugem delu so bili domačini boljši. Kar nekajkrat je moral posredovati odlični Kuzma. Priložnosti so se vrstile kot po tekočem traku. V 55. minuti je Elsner zadel prečnik. V 74. minuti ponovno priložnost za Nafto, vendar je Šoštaričev strel Strajnar obranil. Najlepšo priložnost za zadetek je imel Ošlaj v 88. minuti, vendar je njegov strel z glavo obranil Strajnar. V 92. minuti pa je sodnik Čeferin dosodil enajstmetrovko za domačine, saj naj bi Zemljič v kazenskem prostoru podrl Joliča. Lendavski branilec si je tako prislužil rdeči karton, najstrožjo kazen pa je realiziral Rakovič. Izjavi po tekmi Dragan Skočič, trener Interblocka: »Vremenske razmere so bile za obe ekipi neznosne. Čestitam tekmecem za pošteno igro.« Milko Djurovski, trener Nafte: »Zaradi velike vročine, ki je vlada la med tekmo, so bili razmere za igranje izredno težke. Gostitelji so imeli nekoliko več priložnosti in so zato zasluženo zmagali.« F, H. M. Izidi 1. kroga,- Interblock - Nafta 1 : 0, Gorica - Domžale 1:1, Drava - Maribor 13, Koper - Livar 2 : 0, Celje - Primorje 2:1. Pari 2. kroga: Nafta - Livar, Maribor - Gorica (obe tekmi v soboto, 28. julija, ob 18. uri), Interblock - Celje (v petek, 27. julija, ob 18. uri), Domžale - Koper (v soboto, 28. julija, ob 20. uri), Primorje - Drava (v nedeljo, 29. julija, ob 18. uri). Nogometni razgledi nogomet Kdo je tukaj večji? NAFTA BO ZAIGRALA S PINGVINOM Nafta se bo na sobotnem prvoligaškem srečanju (začetek ob 18 uri) proti Livarju najverjetneje predstavila z nekaterimi novimi nogometaši v svojih vrstah. To so predvsem Bolivijec Ortiz (prvi Bolivijec v slo venski prvi ligi, njegov vzdevek pa .je Pingvin), Madžara Kocsardi in Sebok, mogoče pa tudi Hrvat Presečki ali Kokič iz BiH. Nafto je zapustil napadalec Benko (Interblock), Eterovič pa se je vrnil v Lendavo. CIPOT ŽE NASTOPIL ZA LUZERN Prekmurski nogometaš Fabijan Cipot, ki je nazadnje nosil dres Maribora in bo 25 avgusta letos dopolnil 31 let, je prestopil k švicarskemu prvoligašu Luzernu. Klub, v katerem je trener nekdanji znani Švicarski reprezentant Ciriaco Sforza, je zadnjo sezono končal na osmem mestu V njegovih vrstah igra še en nekdanji švicarski reprezentant Mario Cantaluppi, za Cipotove storitve pa sta se zanimala še švicarski prvoligaš Thun in klub s Cipra. Fabi je z Luzernom podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja-za eno sezono. FC Luzern je začel novo prvenstveno sezono 21 julija, ko se je na svojem Štadionu Allmend pred 10 tisoč gledalci pomeril z novim prvoligašem Xamaxom. Izid tekme je bil 1 : 1 (1; 0), Cipot s št. 14 na hrbtu pa je odigral vseh 90 minut. Strelec za Lužern je bil prav Cantaluppi v 24. minuti iz enajstmetrovke. Naslednje srečanje bo Luzern odigral že danes v Zurichu proti tamkajšnjemu prvoligašu. MOREČ TOKRAT USPEŠEN Izraelski prvoligaš Maccabi Herzliya, novi klub slovenskega reprezentanta Mitje Mdrca, je v pripravljalni tekmi premagal drugoiigaša Nazaret z 2 :1. Moreč je odigral le prvi polčas: »Noge so še težke od napornih priprav.* Sedaj je s svojimi soigralci že v avstrijskem Kaprunu, kjer ga čaka še nekaj pripravljalnih tekem. Prva je bila pri udeležencu pokala UEFA, Češkem Jabloncu, končala pa se je z izidom 1:1. Moreč je odigral 60 minut. (F. B.) PRETTNER ODŠEL KINTERJU Ivo Prettner, 23-letni Sobočan, ki je začel nogometno kariero pri soboški Muri, je igral minulo sezono za hrvaškega prvoligaša Kamen Ingrad iz Velike V letošnjem prestopnem roku se je preselil v vrste prvoligaškega novinca Interja iz Zaprešiča. Prettner je sklenil pogodbo z interjem za dve leti, in sicer do 30. junija 2009. Tako je ta klub iz predmestja Zagreba po Varteksu in Kamen Ingradu že tretji hrvaški prvoligaš, v katerem je zaigral Prettner (vmes je bil tudi pri Alessandriji v Italiji, op. p.). F. B. VERŽEJ TRETJI Član 3- SNI Tehnostroj Veržej je sodeloval na turnirju v Stojncih in zasedel }. mesto. V predtekmovanju je izgubil z domačim istoimenskim klubom z 0 : 1, v malem finalu pa premagal Od rance z 1: 0. Stre lec zmagovitega zadetka za Veržejce je bil Simon Vogrinčič. Prvo mesto na turnirju je pripadlo drugoligaški vrsti Aluminija iz Kidričevega. (N. Š.) Pripravljalna tekma: Tehnostroj Veržej - Gnas (avstrijska nižjeligaška ekipa) 2 : 2 (Vinkovič, Casar). (N. Š.) VETERANI TURNIŠČA PRVI NK Zvezda Dolina je organizirala turnir treh ekip. Izidi: Graničar -Zvezda 2 : 0, Zvezda - Turnišče (veterani) 3 : 2, Turnišče (v) - Graničar 3 : 0 Končni vrstni red: 1. Turnišče (v), 2. Graničar, Zvezda. F. H. M. Pripravljalni tekmi: Mostje - Ižakovci 1: 4, Panonija - Bistrica *2: 4. nogomet Korenov WBA remiziral z Zvezdo West Bromwich Albion -Civena zvezda 1; 1(1:0) Pripravljalna tekma v Murski Soboti, stadion Fazanerija, 2500 gledalcev, sodnik: Tratnjek (Murska Sobota). West Bromwich Albion: Kiely, Hodgkiss, Martis, Albrecht-sen, Robinson, Gera, Chaplow, Carter, Koren, MacDonald, Ellington. Zaigrali so še: McShane, Davies, Greening, Wall work, Worrall, Nicholson, Beattie. Trener: Tony Mowbray. Crvena zvezda: Randelovič, Pantič, Tutorič, Ibrahima, Andelko-vič, Lukas, Milovanovič, Milijaš, Raškovič, Djordjevič, Trisovič. Zaigrali so še: Nikolič, Bogdanovič, Bajalica, Stančič, Basta, Perovič, Trajkovič. Trener: Boško Djurovski. Strelca: 1 0 Robinson (19), 1 : 1 Stančič (88). Eno najimenitnejših srečanj doslej v Fazaneriji se je končalo z remijem ekipe iz Birminghama, ki bo tudi to sezono nastopala v First Division (kot naša 2. liga), in znamenitega prvoligaškega moštva iz Beograda, ki je precej pomladilo svoje vrste Glede na napovedani spektakel je igra obeh ekip mogoče nekoliko razočarala, opravičilo za to bi lahko bila tudi huda je celo srečanje spremljal z s< j ne klopi. Zanimiveje kot na ir »a j j °b njem, kjer se je zbralob'^ I privržencev ene in dni? W I Zvezda ima že tako ali tako ■ krajih tradicionalne privržence, nimivo pa je Mo prvič ožcj' - I angleške navijače in trimt^‘ I živo v Fazaneriji. Navijači ulovijo kot eni najzvestej«bi’!”‘ I Angležev, ki ze živijo v fr ti -1 I jih je tudi nekaj pnsto na l Hrvaško in v Slovenijo san« j nogometa in svojega kluba n I varjali smo se s parom sro* l ki je najprej prebil štiri d'l I kjer je WBA udigrd Hajdukom, nato pa obist/ fr I nijo zaradi srečanja •big-Crveno zvezdo. Moziny^'r I vedala, da navijači Wp I Aston Villo in Birmingnam ' I obratno), še du kluba k* F"* I iz tretjega največjegaI lemesta Posrečanjuv Mirk1, I ti sta si želela poiskati bk^ L I angleškem stilu, in poten kosM # I Na kujkli in Fado že I končala pri Elvisu, I nalno pri pivu, zj kžMNP J I la, da je izredno poetni. j movino sta poletela z I letališča. Zanimivo i1’ I neuradni spletni 'train I sto van je v Splitu in v I oz Moravskih Toplici I besedami »balkanska furrrF^ I zadovoljen pri odhodu J”il . j ner Tony Mowbray I vse cilje in odigrali dve n,_ I tekmi. Eno pred 20 tiso- p I drugo pa v ekstremni1 ' I turneja je bila uspeh« r U Aleksander Pantič in Robert Koren (ta dan kapetan Albi on a) sta izstopala v prvem polčasu. Foto: J. Z. B lli m tu v l« K r it 9 u m it K K «( »I it n m h n it vročina med tekmo. Presenetljivo so srečanje bolje začeli Angleži, pri katerih igrajo tudi nogometaši iz Nizozemske, Danske, Madžarske in Slovenije (Koren), saj naj bi bili slabše pripravljeni kot Beograjčani, a se to v prvem delu ni videlo. Plod bolj organizirane igre WBA-ja je bil zadetek že v 19. minuti, ko je po predložku z leve strani z glavo zadel Paul Robinson. Kljub napo- rom in zadeti prečki Zvezdi ni uspelo izenačiti vse do 88. minute, ko je iz prostega strela zadel Stančič in tako pokopal upe Angležev, ki so se nameravali izvleči z minimalno zmago. Slovenski reprezentant Robert Koren je igral prvi polčas zelo dobro in borbeno, ob premoru pa je bil zamenjan kot še nekateri njegovi soigralci. Valižanska legenda John Hartson Mura 05 - NK Olimpija Bežigrad 3:2 Pripravljalna tekma v Murski Soboti, stadion Fazanerija, 700 gledalcev, sodnik: Crnkovič (Murska Sobota). Mura 05: Kamnik, Kramberger, Kljajič, Toplak, Gobec, Balažič, Slavic, Benkič, Fajfar, Bozgo, Plošnik. Zaigrali so še: Gačevski, Horvat, Šiško, M. Ivanič, L. Ivanič, Cifer, Lapoša, Krauthaker. Trener: Edin Osmanovič. Olimpija Bežigrad: Curano-vič, Čeh, Ščulac, Šporar, Poljšak, Cirar, Ružič, Pate, Ubavič, Pavlin, Bubanja. Zaigrali so Še: L. Pavlin, Jezerčič, Župič, Bokal, Delišimu novic. Trener: Primož Gliha. Strelci: 0 :1 Pate (9), 1: i Fajfar (25), 2 :1 Gobec (47), 3 :1 Balažič (68), 3:2 L Pavlin (82). Namesto odpovedanega turnirja četverice sta v nedeljo v poznih popoldanskih urah v Fazaneriji odigrala pripravljalno srečanje Mura in Olimpija Bežigrad. Lahko rečemo, da so gledalci v glavnem prišli na svoj račun, saj so videli pet zadetkov in dokaj kakovostno igro, predvsem v prvem polčasu. Začetek je pripadel Olimpiji, ki je hitro povedla s strelom kapetana Janija Pateja. Ta gol je nato povsem prebudil domače, ki so bolj ofenzivno krenili proti vratom mladega vratarja Bežigrajčanov Curanoviča. Po nekaj polpriložnostih je nadaljevanje akcije Kljajiča spretno ko- ■ Vodja Olimpije Miran Pavlin je bil večkrat v primežu Murinih igralcev. Foto: J. Z. >< t h ft t a t 4 Pripravljalne tekme Tišina: Nafta (mladinci) 3:1 Strelci. Varga, Vogrinčič, Hozjan; Vinko. Tišina: Črenšovci 2: 4 Varga, Grah; Gerenčer 2, Kolarič, Horvat. .a Črenšovci: Tromejnik 3:1 Gerenčer, Antotin, Kolarič; Čontala. Črenšovci: Polana 4:1 Gerenčer 2, Kolarič, Virag; Cigut. Grad: Čarda 0:2 Kerec, Grabar. Dobrovnik: Zalalovo 1:3 Laslo Dobrovnik: Tormafolde 5:2 Laszlo 3, Car, Tortna; Bazsika 2. Lenti: Dobrovnik 3:I Strelec za Dobrovnik: Laslo. Hodoš: Šalovci 1:3 Gorza; Črnko 2, Grkinič. Apatisvanfalva: Šalovci 0:1 Škalič. nčai novi stari golgeter domačih Fajfar. Sledilo je obdobje, v katerem so »Muraši« pokazali, da je nogomet lahko tudi hitra zabavna igra z domiselnimi akcijami. Tako so celo dvakrat zadeli okvir vrat, v 30. minuti Fajfar vratnico, v 40. minuti pa Slavic prečko. Na začetku drugega dela je Gobec izkoristil slabosti v obrambi zelenih pri visokih žogah in po podaji Slavica brez težav žogo z glavo spravil v mrežo. Podoben zadetek so domači dali še v 68. munuti, le da je žogo pod prečko z glavo zabil kapetan Balažič. Nato sta trenerja krepko premešala obe moštvi, tako da je kakovost igre precej padla. Proti koncu je Olimpija bolj pritisnila proti vratom Muri n ega vratarja Kamnika in po zmedi v domači obrambi je izid z glavo znižal Luka Pavlin, nečak Mirana Pavlina, ki je podaljšana roka trenerja Glihe na igrišču in Jar>i Pate, legendam' zmajčkov«, ki bo le Prvenstvo v začelo 12. avguP' dj'V Prvem krogu s osic Pri Triglavu. t * I WffHlKr 26. julij 2007 ŠPORT 19 b i a i H ki P o * tet »i p’ V ■ 9 lit 1* *' it jH it te? i? I* Ji’ i* I* te* L« 2? J O? 'v r 4 P 1' 1» Rekreacija V Lendavi 457 kolesarjev kolcs»rski klub iz Lendave je zapored Pa-Maratonasr ir h HrJ''Z Slove‘ ^ke in Madžarske. Mara- i 'riktat zaporedo-Jrbiijj m dru^drugo Pomagali pa s4 s 2 in OŠ Za-V L Za eLs____ C ve na so WvU. . aura perčič, Sara J Trstenjak in v J c, prvo mesto Jan v vseh osmih E^rdini k, ucenci SSD s "l skem paru neporaženi. Lansko sezono je ostala neporažena Vinko-vičeva, Perčičeva pa posamično ni doživela poraza v dveh letih, kar r ni uspelo nikomur drugemu. Vsa । ta leta sem kot namiznoteniški trener vodil ekipo ŠŠD Cven. Feliks Pihlar Sn čas Z vajo do hole in one S, '"rh' ■ " r'" skupaj s labkop,:)r: ' Ih^ Piniji."'1 77111 "^’‘Polof? enicPtijempa-tako, da k Vrh S/'". borata biti i., । 1 ln’> linija med ■ ■ ^usmerjena -Jr 'L al’ ■-i/ *Vum,_ n' U'-'k kolena LAS PALMAS PRVI, JASON DRUGI Na mednarodni kasaški prireditvi v avstrijskem Badnu je Jason GL (lastnik Dušan Zorko, KK Ljutomer) v dirki na 1600 metrov dolgi stezi zasedel odlično 2. mesto z doseženim kilometrskim časom zmagovalca - 1:16,3. Prvo mesto je pripadlo domačinu Gerhardu Mayru s konjem Power Viking. Las Palmas, konj Zvonka Sodeča (KK Ljutomer), pa je zasedel 1. mesto v teku na 2100 metrov dolgi stezi. Z domačim voznikom (Sascha Fischer* je dosegel kilometrski čas - 1:19,7. Hand Right (lastnik Dusan Zorko, voznik Wilhelm Lode ter) je bil v tej dirki s časom 1:20,4 četrti. (N. Š.) wai 232 KILOGRAMOV RIB V spomin na prehitro preminulega predsednika, velikega ribiča m organizatorja različnih tekmovanj Antona Štorga iz Radencev so pripravili člani Športnega društva (ŠD) invalidov in upokojencev Radenci tradicionalni 3- memorial Antona Štorge 2007 v športnem ribolovu s plovcem. Na tekmovanju, ki je ponovno potekalo v TRC Zgornje Konjišče na Apaškem polju, je nastopilo zavidljivih 87 ribičev invalidov, upokojencev in paraplegikov iz Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goric, Štajerske in Koroške. Trije najboljši med moškimi: 1. Bojan Merčnik (MDI Murska Sobota), 2. Franc Ružič (DU Bakovci) in 3 Milan Brenčič (MDI Gornja Radgona). Ženske: 1. Marjeta Lorber (MDI Gornja Radgona), 2. Štelka Gutsmandl (Dl Maribor) in 3- Anica Merc (Dl Dravograd). Posebno priznanje - lepo ročno uro je prejel tudi najstarejši udeleženec tekmovanja, in sicer O2-letni Jože Cesnik iz DU Ravne na Koroškem. Tekmovalci so skupaj ujeli kar 232 kilogramov rib. (O. B.) UROS KAVČIČ DEVETI Na Malti je potekalo evropsko kadetsko prvenstvo v judu. V kategoriji do 55 kg je slovensko reprezentanco zastopal soboški judoist Uroš Kavčič Zasedel je odlično deveto mesto in tako bil najbolje uvrščeni slovenski judoist med moškimi. Premagal je tekmovalca iz Grčije in Estonije, izgubil pa s tekmovalcema iz Ukrajine in Rusije, ki sta na koncu zasedla prvo in tretje mesto. Uroš Kavčič je vodilni v trenutni klubski lestvici kadetov in kadetinj, zasedel je prvo mesto na državnem prvenstvu za kadete 2007, poleg tega pa niza zelo dobre rezultate na različnih pokalih. Konec tega meseca pa že odpotuje v Beograd, kjer bo olimpijada mladih. (B. R.) ŽIBRAT BUZU MEDAUE V Bratislavi se je končalo 50. evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo v namiznem tenisu. Pri kadetih je Slovenija zasedla 18. mesto, kar je za sedem mest bolje kot na lanskem prvenstvu. Tudi mladinci so za pet mest izboljšali lansko uvrstitev, ko so v tekmi za 23. mesto pre-’ magali Nizozemsko. Med posamezniki in v dvojicah so vsi razen Jana Žibrata izpadli v prvem ali drugem krogu. Žibrat se je med posamezniki uvrstil med 321 najboljših, ko je izgubil s Francozom Le Bretto-nom. V dvojicah pa mu je v paru Z Italijanom Rechom le malo manjkalo do medalje. V osmini finala sta po odlični igri premagala druga nosilca in evropska ekipna prvaka Nemca Franziska in Schmidla s 3:0. V tekmi za medaljo sta po tčžkem boju izgubila z madžarsko dvojico Perei/Palatinus. (M. U.) DEBEVCU ZLATO, MARKOJI OSEBNI REKORD Idilična in zgodovinska Granada v Španiji, kjer poteka evropsko prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem, je prinesla še en velik uspeh slovenskemu strelskemu športu: Rajmond Debevec je v streljanju z velikokalibrsko standardno puško 3 20 s 585 krogi zasedel 1 mesto. To mu je nasploh prva medalja v tej disciplini na prvenstvih. Odlično je nastopil tudi najboljši pomurski strelec Robi Markoja, ki je bil dvanajsti z osebnim rekordom 579 krogov Ekipno je bila Slovenija šesta. (F. B.) ROMANOVA SEDMA V MADRIDU Najboljša pomurska atletinja, sedaj v barvah AK Maribor, Sonja Roman je sodelovala na velikem atletskem mitingu v španski prestolnici Madridu in v teku na 1500 metrov zasedla sedmo mesto s časom 4:13,85. (F. B.) - rekreacija Domačini najboljši stopal, ■ skotom n,111 JTl dolgih Položaj Sr^it^ bokis° p«udar- VU'-U ‘^ij’ X '7 palice tako, da lmir™ pri. i 1 । TeK udarca je Prenese‘ bla2i«>«> '^-u-iahase aX*' ptavtako • ■iVn^^A-ub- ^‘ii .s’,0?™'«* nt||imauda- » rec resnično moč. Pri zamahu skozi zaključek - swingu, svojo težo potisnemo na levo peto in obrnemo telo tako, da imamo ravnotežje na levi peti in desnih prstih. Istočasno švignemo s palico navzdol in na drugi strani navzgor ter prenesemo palico, da se ustavi na levi rami. Delo nog in ravnotežje sta bistvena. Teža telesa se prenese nazaj z blazinic levega stopala na peto Hvala tudi osebju doma starejših v Rakičanu za 4r zadnjih tednih njenega življenja. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala Žalujoči vsi, ki smo jo imeli h Vse življenje boriti sif' ! |(11 vso bolečino v sebi siJ Težki bolezni in trplj^''' se dolgo nisi vdala, utrujena in nemočna za vedno si zaspala- V 79. letu nas je za vedno zapustila draga žetia' ’ tašča in sestra Ema Skalic ’ Kra,"e a« Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo soro j? sovaščanom, prijateljem in znancem, ki -- |O J* pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali dobrodelne namene, iiA-, c?J .0' Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred,; ‘ *' žalostinke, pogrebništvu Banfi in zdravst* Bolnišnice Rakičan. Vsem še enkrat - iskrena hvala- H Žalujoči vsi tvoji, ki smo te i^ I ^HIKz_26. julij 2007 21 Sjjia vozila ^WPWNICE po vaši izbiri ZM( ’^^.^■^'msUul 1. ff|_ <._ ■• T«M] I J in,^' L8, '004122 M Ct™' P*1 T’*' ,’avBin •■■- . '’"»»Inavsaceplje- ' , '^’^•''Wfesvseh 52811 q’ Nemča- .• Mavrin, Petanjci. ta^lOZs’ ' ‘ ** n,^r Bernwci, Grad, tel: NM«ca.tel.:573 JAKIS'. n— ~ ----------- ■j^^onadom.Tel.: 041 ca i dvoino posteljo, primemo ta 4 osebe. 15 min. iz M. Sobote. Tel.: 545 91 43 ali 040 318 016. E-mail: jeremyjrlee@yahoo.co.uk ri>004062 KUPIM GRADBENO PARCELO v Mali Polani ali bližnji okolici. Tel.: 031809 054 m004065 HIŠO V KROGU prodam. Tel.: 040 335 814. m004037 ZEMUO. 40 arov, zazidalno parcelo, 8 arov, v Gradišču, prodam. Tel.: 543 11 50. m003971 ZEMUO vzamem v najem. Tel.: 040 665 833. m004095 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel: 041492 991. m004124 POSLOVNI PROSTOR v Beltincih, 100 m2, damovnajem.Tel.:O416492O9. Kmetijski pridelki BELO MEŠANO VINO iz Lendavskih goric, z analizo, prodam. Tel.: 041 649 209. m004069 RDEČE VINO in šmarnico prodam. Tei.: 547 13 54, zvečer. m004102 Kmet, mehanizacija ^esti 2**'• l/'zaposlo-J^apan ”m: 2 n0Va’ Popoinoma fr^hZ? TV. stereo. ’ I”Dstork<*in|a.spalni- II Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. O P Zaman se sprašujemo, zakaj, pa vendar tebe ni več nazaj, ko je pred 16 leti usoda vzela ti življenje, nam pa srečo in veselje. V SPOMIN V najlepših letih nas je 27. julija mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, oče in mož Andrej Hren iz Veržeja 'da vsem, ki se z lepimi mislimi ustavite ob njegovem grobu. Pogrešava te tvoja starša ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi oče Stefan Ferčak 1 Stefana Kovača 26 C ’11 tn j ' Me nam v trenutkih izgube in žalosti stali krilil naki bolečino, nam izrekli sožalje ter 'Jli,r Poguma. Besede zahvale so namenjene vsem ’•Ihzlj »k z j svete maše in druge namene. grr^°m’ družini Voroš, družini Horvat, članom :,.||4 ceha, botrini in znancem. l*r^ n g. Francu Hozjanu za lep pogrebni ^iti 4 J ' ^pete žalostinke, organistu Mateju, gospe lovilne besede in pogrebništvu Banfi. 'rm še enkrat - iskrena hvala! Žalujoč vsi njegovi L1' V življenju svojem bila si naša sreča, zdaj pa rana si boleča. Z nasmehom pozdravljala si nas, z ljubeznijo obdarjala vse nas. ZAHVALA V 94. letu nas je za večno zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Rezija Horvat X** V ’ P“ani" 51 'r. 1(1 ste ZahvalluKmo vsem sorodnikom, sosedom in " '''tip ' izrekli pisna in ustna sožalja, darovali ' x'°Če, za svete maše in druge namene. 'r'r . * '"Orniki'Za Pogani obred, pevcem za odpete Tišl* slovesa, godbeniku za odigrano " •n pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, snio te imeli radi 2000 I, vinske sode, poliester. 3000 I, io kooje, ponije, prodam. Tel.: 564 85 03, zvečer m004120 TRAKTOR STEYR 650. letnik 1974, s hidravllc nim volanom, prodam. Tel.: 031 328 599. ip004059 ZONO SEJALNICO, frezo, različne brane, pluge itd., pivi lastnik, prodam. Tel.: 041661576. m004070 VINOGRADNIŠKO ŠKROPILNICO. 3001, prodam. Tel.: 545 14 31. m004103 KUPUO CISTERNO, trosilnik, piekucno prikolico in traktor. Tei.: 040 676 557. m004104 TRATKORIMT 542, letnik 1986. prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 041 271 627 m004105 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 19 zaradi opustitve kmetovanja prodam. Tel.: 041754 903. m004123 TRAKTOR TORPEDO 42, letnik 1978, s koso io plogom, prodam. Tel.: 041 832 039. m004127 MLIN ZA SILIRANJE KORUZE, mokre ali suhe, cisterno, obračaloi plug, rotobraoo s hidravliko, žitno sejalnico, trosilnik gnoja, gruber in žitni kombajn prodam. Tel.: 553 14 76. m0O4129 ŽITNO SEJALNICO, širine 2,5 metra, rabljeno 3 sezone, prodam. Tel.: 041 543 684 m004131 Delo VOZNIKA C - E KATEGORUE, ŠPEDICUA, EU, ZAPOSLIM. LAMOT, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž oa Dravskem polju, tel.: 629 62 77. m003906 Srečanja SMO PRUAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za oevezaoe resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku-, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, Čemelavci, M.S., tel.: 52114 28,041285 615. m004117 Storitve POTREBUJETE DENAR, NISTF KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R.. INDUSTRIJSKA UL 9. MARIBOR, tel.: 228 30 20. m003267 KREDIH DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNI NO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR (78.000 Sil)! OBREMENITEV TUDI DO 50 % 1 ODPLAČILO STARIH KREDITOVI AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL. 9. Maribor, .tel:. 228 30 20. m0032?8 KUPIM traktor in drugo kmetijsko mehanizacijo. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m004113 STISKALNICO ZA GROZDJE VILMES - KNOT inoks od 600 do 12501, prikolico za grozdje, KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI,».p.,veščica TEL: 02 S3 48 060, FAKS: 02 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNI: OPREMI BREZPLAČNI PREVOZI t>030 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA baraka SaMa D, E. POGREBNIŠTVO M4u:US31rtn UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRJNIC V JAVMH MEDUIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO HA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmotja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - luim»seštv» Erjavec, Matjan Erjwec, s. Ribiška pot 11,9231 Beitlricl TECRA A8 zmogljivost ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE IN Z GARANCIJO VRAČILA DENARJA Potrti 01/5138 128, 5138 139 In Informacij* HN-/I Stegno It. woo qubtrnw TOSHIBA ; KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 wnwo. pav®, j*»« a Bi,««), www.vestnik.si Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje tmatov in stopnišč po ugodnih cenah -tlDRO-GEOLOŠKO VRTANJE saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih sistemov priprava dovoljenja tn dokumentacije Informacije: 051 669 900 V spomin Branko Miholič V vročem poletnem dnevu nas je vse presenetila žalostna vest, da nas je zapustil Branko Miholič, magister farmacije, specialist medicinske biokemije, naš zelo dober in dolgoletni sodelavec Življenjska pot Branka Miholiča seje začela 13 12. 1939 v Rakičanu. Pozneje je bil vse bolj vezan na Mursko Soboto, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na Fakulteti za naravoslovje v Ljubljani in na Farmacevtski fakulteti v Zagrebu leta 1963, kjer je postal diplomirani farmacevt. Branko je študij nadaljeval in novembra 1972postal specialist medicinske biokemije. Prve delovne izkušnje si je pridobil v lekarni v Gornjih Petro-vcih, nato pa seje preusmeril v medicinsko biokemijo. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je začel delati januarja 1967 in od takrat do svoje upokojitve smo imeli čast, da ga spoznavamo kot dobrega strokovnjaka in občudujemo njegovo življenjsko moč. Leta 1969 se je poročil in z sedaj že pokojno ženo Marjeto sta zaživela družinsko Življenje, v katerem sta se jima rodili hčerki Mojca in Ksenija. Njegova strokovna pot v Splošni bolnišnici Murska Sobota je bila plodna in strma. V letih 1981-1988je bil pomočnik direktorja za strokovne zadeve. Od leta 1989 do upokojitve leta 2004 pa je bil predstojnik oddelka za laboratorijsko diagnostiko, ki ga je zelo uspešno vodil. V tem času je bistveno prispeval k razvoju laboratorijske biomedicine v Pomurju, prav tako pa tudi v slovenskem merilu, za kar je prejel leta 2004 priznanje Slovenskega združenja za klinično kemijo. Tudi kot upokojenec ni prekinil sodelovanja z bolnišnico in laboratorijem. To vez je pretrgala šele bolezen. Branko nas je zapustil23- 07.2007. Branko, hvala za vse, lepo se je bilo družiti s teboj! Vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota s sodelavci Predstojnica oddelka za laboratorijsko diagnostiko s sodelavci Varnostnik Pojasnilo Skladno z Zakonom o medijih prosimo za objavo pojasnila, ki se nanaša na prispevek »Varnostnik«, kije bil v četrtek, 19- julija 2007, objavljen v Vestniku Murska Sobota V družbi za varovanje G7 smo izvedli projekt varovanja poslovne zgradbe enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti skladno z navodili naročnika. Zakon o zasebnem varovanje v 43- členu med drugim določa, da sme varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, predvsem kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju. Skladno z omenjenim členom so varnostniki ugotavljali istovetnost oseb, ki so vstopale v zgradbo, niso pa jih legitimirali. Varnostniki oziroma varnostne službe namreč nimamo pooblastil za legitimiranje oseb. Gregor Dešman, vodja pravnega sektorja G7, d. o. o. Na kratko Apače Pred kratkim je bila v Apačah razširjena seja občinskega gasilskega poveljstva, katere so se poleg predsednikov in poveljnikov vseh šestih tukajšnjih društev udeležili še župan dr Darko Anželj in vodstveni delavci Gasilske zveze Gornja Radgona. Ob tem je župan poudaril, da je z organizacijo gasilstva, ki je ostalo po lokalni delitvi v skupni Gasilski zvezi Gornja Radgona, zadovoljen. Zupan se je zahvalil gasilcem za njihovo nesebično delo ob neurju s točo, ki je divjalo na tukajšnjem območju 9. julija, ko je bilo poškodovanih preko 30 objektov Osre-dhji dogodek seje pa je bil podpis pogodbe o opravljanju in.financi-ranju skupnih nalog Gasilske zveze Gornja Radgona. Poleg tega so bile podpisane še tripartitne pogodbe s tamkajšnjimi šestimi prostovoljnimi gasilskimi društvi. V letošnjem proračunu občine Apače, v katerem je predvidenih nekaj več kot 2,5 milijona evrov, je za protipožarno varnost namenjenih 43.900 evrov. F. KI. Gornja Radgona V letošnji štiridnevni poletni krvodajalski akciji v organizaciji Območnega združenja RK Gornja Radgona je kri darovalo 519 ljudi. Sicer pa so letos krvodajalci z območja radgonske upravne enote darovali že preko 510 litrov krvi, število krvodajalcev pa je bilo 1.293, kar je le 293 manj kot v vsem lanskem letu. F. KI. Gaborje V nedeljo, J 5. julija, so v Gaberju praznovali deseto obletnico posvetitve cerkve karmelski Materi Božji. Praznovanje je bilo povezano z namestitvijo in blagoslovitvijo treh novih zvonov, ki jih je blagoslovil murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. Največji zvon, ki tehta nad 200 kilogramov, nosi ime sv. Štefana, srednji zvon, ki tehta približno 150 kilogramov, nosi ime zavetnika Antona Martina Slomška, tretji zvon pa je posvečen božjemu služabniku Danijelu Halasu. J. Ž. 22 OGLASI 26. julij 2007- Hfill f Mercator Plese 1, 9000 Murska Sobota PRAZNUJE 9. ROJSTNI DAN V soboto, 28.7. 2007 Vabljeni! To soboto Pike itejojo dvojno. ... več. Dragi kupci! Vrtiljak dogodkov Sobota, 28. julij ob 10. uri Vabimo vas, da sc nam pridružite na zabavi, kjer bomo poleg pokuŠanja slastne torte vrteli tudi kolo sreče in uživali ob zvokih imenitnih glasbenih gostov, dvojnih zmagovalcev letošnjega festivala Slovenska polka in valček 2007: z nami bo ansambel SPEVI ODPIRALNI ČASI CENTRA; od ponedeljka do sobote; od 8. do 20. ure nedelje; od 8. do 12. ure creator Poslovni sistem Mercator, d.d . Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal: 1. Lendava, Glavna ulica 120; 68,00 m3 - lokal za gostinsko dejavnost Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do četrtka 02.08.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Sektor dopolnilne trgovske stontve, z oznako »za najem lokala«. Mercator, d.d si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov MIRK Oddelek: Izvoz Ml P DML d.o. o., Lilostrojska cesta 48, 1000 Ljubljana MIP DML, d. o. o., vabi k sodelovanju novega sodelavca za prosto delovno mesto v Murski Soboti IZVOZNI REFERENT (m/ž) 0d kandidata/-tke pričakujemo: - univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, ■ zaželene delovne izkušnje, - aktivno zna nje nemškega in angleškega jezika, - poznavanje dela z računalniškimi orodji v okolju Windows in Exel, - iznajdljivost, vztrajnosti in prodornost, - odlične komunikacijske in pogajalske sposobnosti, ■ vozniški izpit a-kategorije. Izbranemu/-! kandidatu/-tki zagotavljamo: ■ najmanj delo za določen čas za dobo dveh let s trimesečnim poskusnim delom, - urejeno delovno okolje. Če Vam opisano mesto predstavlja izziv in izpolnjujete zahtevane pogoje, v 8 dneh po objavi pošljite svoj življenjepis oz. predstavitev na naslov: MIP DML, d. o. o., Litostrojska cesta 48,1000 Ljubljana, v 8 dneh od objave s pripisom: Prijava na vabilo za sodelavca v IZVOZU. Tradicionalna LENDAVSKA NOČ v Termah Lendava sobota, 28. 7. 2007, ob 20.00 na športnn-rekreacijskem centru ob hotelu Lipa ATOMIK HARMONIK, HALGATO BAND, URŠKA IN TURBO TEENS ter GEZA, ki se rad zeza. Na podlagi drugega odstavka 32. Člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07) Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za bioplinsko napravo Mlajtinci v občini Moravske Toplice Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za bioplinsko napravo Mlajtinci v občini Moravske Toplice, ki ga je pod številko projekta DPN-2/07 junij 2007 izdelal ZEU, d. o. o., Murska sobota (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. variantne rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 4. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 2. avgusta do 7. septembra 2007 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, v prostorih Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice. m. Javna obravnava bo 5. septembra 2007 s pričetkom ob 20.00 v sejni sobi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko dajo pisno do 7. septembra 2007 na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elek tronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »bioplinska naprava Mlajtinci«. Ministrstvo za okolje in prostor bo v sodelovanju z Občino Moravske Toplice proučilo pripombe in predloge javnosti in v 30 dneh po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.siin Občine Moravske Toplice http://www.moravshe toplice. si/podrocje.aspx. hvaležni. wjyw.vestnik.si m. ■ 13 - - ■ 5cbow Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR *1 * Vodstvo Splošne bolnišnice u NA FOTOGRAFIJI JE - IME IN PRIIMEK _ . naslov E-NASLOV (.h! OBVEZNO) O O MU FIS k A NAGRADNA IGRA NATURA 2000 Me prepoznaš? Ima razmeroma kratke noge in stopa po celih stopalih. Na kopnem je zato videti nekoliko 1,1 Njen pravi element, ki ga popolnoma obvladuje in kjer pokaže vso eleganco in spretnost. : Štiri noge, opremljene s plavalno kožico med petimi prsti, in močan rep p pomagajo dosegati hi‘ko? Izdaja jo le niz zračnih mehurčkov na vodnem površiu, medtem ko lovi ribo ali izvablja raka Njeni zobie, ki se pokažejo, ko se loti plena, pa izdajajo pravo zver. Ste jo prepoznali? ime te živali, vključene \ evropsko omrežje Matura sooo pošljite do t. S. 200' na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, DuM1 s pripisom "Nagradna igra Natura 2000"■ Prve tri izžrebance pričakujeta nahrbtnik in majica, naslednjih sedem pa mar«J SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA ULICA DR. VRBNJAKA 6, 9000 MURSKA SOBOTA zbira prostovoljne prispevke, ki jih 1,1,1* namesto cvetja za pokojne, In druge P1^ ke občank In občanov ter organizacijza “J aparata za compjutersko tomografijo - Sredstva lahko nakažete na račun pri Novi ljubljanski^ 6030278282 ali pri blagajni Splošne bolnišnice M.Sobotav VSEM DAROVALCEM SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO. & Dodatne informacije so vam na voljo po tel. Številka: 02 53 Splošna bolnišnica Murska Sobota se najlepše ki ste s svojimi prispevki pomagali ustvariti dobre rojevanje novih čudežev življenja v novi porodnisnu^ Pomagali ste nam ustvariti boljše bivalne ruz»^^^ II k Oti 'i L - ... „„......................................... in dojenčke, prav tako pa ugodne možnosti za siroto1|| Oni rmn ndltrnt wnm Orli dom * paj smo postavili odlične temelje za varen prvi dom rojenčke in njihove mamice. 2] V Splošni bolnišnici Murska Sobota se še bodo storitve, ki jih ponujamo svojim bolnikom, 7Š ni ravni in kakovostno opravljene. Na žalost pa večkrat kakovostno delo onemogoča dotrajana in ■ ma. Trenutno imamo največ težav ž dotrajanostjo M V % Ul Ml kr je pogosto v okvari, zaradi česar moramo najboj lli voziti na CT- preiskavo v Maribor, kar je za tiste s M, ■i batni lahko usodno. Ustrezna in kakovostna oskrba bolnikov je naša ” M • 4 teta. Da bi jo lahko zagotovili vsem Pomurkam in •'' I se odločili za nakup novega 64-rezinskega /I - Nakup tovrstnega aparata predstavlja za našo...... '^,jS V|' no velik izdatek. Zato bi želeli del potrebnih sredsiH ^^1 pomočjo donacij in drugih prostovoljnih prispev^0^^ r ®! nosti vas prosimo, drage Pomurke in Pomurci, da/ ’I namesto cvetja namenjate naši bolnišnici, tega tako potrebnega in pomembnega aparata. ■■ šnici in vsi naši bolniki vam bomo za vsak prt p*r kr Ul * ibinik -26. julij 2007 NAPOVEDNIK * r d Spored radia Murski val Napoved prireditev Napoved prireditev C 0 s 0' UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz 27 Ul" ■ yjf.’ "“i * <11 00 SNOP - 05 00 Dobro jutro, Si-,n Mariborsko pismo, Asja Matjaž - ^Ktilh - ^ Arkova tema - 09.00 Poročila -■ -. v 1 5P°f' ob koncu tedna - 10.00 Poročila ‘^'’LOOPoročila - 11.15 Zatnurjenci -“ 12 05 Obvestila - 12.30 Od BžO 3 '1 Poročila - 1315 1. oseba ednine C’s^mo »itn -14.00 Poročila - 14.05 ’ KB ; . 60 *15 30 Dogodki in odme- I’^Mih'' sP°reda - I7- 00 Osrednja poročila ' - nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 ' Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) 'iL 'Wval ’W poročila (Bojan Peček) - 24.00 SNOP 1 JU ’ 05.00 Dobro jutro - 08.00 Poroči-^POnovit * ’ Poročila - 09.15 Biba buba '^ih r' 'rcdinf oddaje -10.00 Poročila - 10.05 se z nami - 11.00 Poročila - J V I -12.00 Evropske novice - Ponovitev oddaje Od petka do j j j, L tedenskega sponzorja - 13 00 Po- tsuh.t ■ "'^ednine - 14.00 Poročila - 14.05 ^ju -11; ' ^daja tedna: Borut Meh v odhodu, ^i • (j i. Literarni drobci • 15.30 Dogodki in » ! 17.30 u P°ved sporeda - 17.00 Osrednja po-Pesem VjI na8raiuie - 17 40 Mali oglasi -,fta narodnozabavna lestvica-petju 19 1' Kdor P°ie - oddaja o zboro- / ''ZMna ° ^i'^e želje s čestitkami in pozdravi Slovenija, od kdaj lepote 24.00 SNOP M A, i.-i— 1 "l” O'* Dobro jutro - 07.00 Druga t ‘‘Slov'' Skupaj, egyut, vkuper, oddaja o (^OO .""k lu Prekmurskih Madžarih (Silva ^/*nikov. . '■-‘s duhovna misel pomurskih ’ Umorjenci - 09.00 Izbor pesmi *^<1^ fr'J3|c na Murskem valu - 10.30 Neo ’®ročii ’ škof dr. Marjan Turnšek * l2 $5 Obvestila - 13.00 Minute za h d ‘‘•trsu r Obvestila - 13.00 Minute za ) 1 V W Čestitke, šport -18.00 % d,*. -»a glasbene lestvice. -t u glasujem za skladbo 1. Delimo vstopnice za kino - kupon št. 30 Zodiak je bil morilec iz San Francisca. Našo nagrado - dve vstopnici za kino - dobi Zoran Krstin, Prvomajska ul. 2,9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: /z katerega indijskega mesta izhaja največja produkcija indijskih filmov - t. i. Bollywood? Odgovore pošljite do torka, 31. julija, na naš naslov: Vestnik. Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si. mu (Miha Horvat) -11.00 Poročila - 11.15 Športna oddaja- 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13-00 Poročila - 13-15 1 oseba ednine - 13.30 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski vat nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20,05 Brez okvirjev: Anita Mikolič -24.00 SNOP TOREK, 31. julij - 05 00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -0915 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik-12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila -12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 1. avgust • 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.00 Poročila • 09-15 Vse poti vodijo v Evropo - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku, Anton Kampuš, Gornja Radgona-10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14,15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17-30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja -19 00 Poročila - 19.J 5 Panonski odmevi - 20,00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 2, avgust - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič -08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09 00 Poročila -0915 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - j 1.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Vaš sosed znanstvenik-13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila • 20.05 Geza se zeza (GezaFarkaš)- 24.00SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 26. julija: ob 19.00 ameriška srhljivka Zodiak (Jake Gylenhaal, Robert Downey Jr., Mark Ruffalo, r.: David Fincher) Petek, 27. julija: ob 18.00 ameriška komedija Drsajva skupaj (Will Farrell, Jon Heder, Will Arnett, r.Josh Gordon, Will Speck), ob 20.00 Zodiak Sobota, 28. julija: ob 17.00 ameriška akcijski znanstvenofantastični film Spider-Man 3 (Tobey Maguire, Kirsten Dunst, James Franco, r.: Sam Raimi), ob 20.00 Zodiak Nedelja, 29. julija: ob 17.00 Zodiak, gb 20.00 Drsajva skupaj Ljutomer Sobota, 28. julija: ob 20.00 ameriška akcijska komedija Oceanovih 13 (George Clooney, Brad Pitt, Al Pacino, r.: Steven Soderbergh) Nedelja, 29. julija: ob 20.00 ameriško-indijska romantična komedija Moja slavna indijska nevesta (Jason Lewis, Kashmira Shah, Gulshan Grover, r.: Rajeev Virani) Gornja Radgona Julija in avgusta ne bo filmskih predstav! KONCERT MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. julija, ob 20.30 bo nastopil v stolni cerkvi sv. Nikolaja deški pevski zbor zborovske šole M. I, Glinka iz St. Petersburg!. V petek, 27. julija, ob 20. uri bo nastopila na trgu pred Galerijo skupina Špirit band (Murska Sobota, rock balade 60. in 70.). ' V soboto, 28. julija, ob 10. uri bo na trgu pred Galerijo koncert Moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko. V soboto, 28. julija, ob 20. uri bo na trgu pred Galerijo nastopila skupina Las Felinas Del Tango (Slovenija, Grčija, Srbija, Črna gora, argentinski tango). BELTINCI V soboto, 28. julija, ob J 6. uri se bo začel na poletnem vrtu Ambasade festival God Bless This Mess. Od 19. ure dalje bo koncert skupin: Psycho-Path (Murska Sobota, noise heavy rock), Y (Gornja Radgona, math core), ŠKM Banda (Beltinci, ambient noise post rock), Stekli psi + Live band (Murska Sobota, hip-hop/groove rock), Kweefpossum (Murska Sobota, stoner noise duo), Hexenbrutal (Prekmurje, experimental indie core) in Zašenki (Murska Sobota, punk). Specialni gost bo DJ Vuk iz BiH. V prostorih Ambasade bodo tudi projekcije filmov »Grossman pred Grossmanom«. Vstopnina: 5 EUR V nedeljo, 29. julija, ob 18. uri bo nastopil v kavarni Pri Goslar! na Herbeku Zdenek Bily Dixieland Band. Vstopnine ni. VELIKA POLANA V nedeljo, 29. julija, bo nastopil na Pomurskem poletnem festivalu Dražen Zečič. V ponedeljek, 30. julija, bo koncert skupin Siddharta in Dismissed. V torek, 31. julija, bosta nastopila Neda Ukraden in Langa. V sredo, 1. avgusta, bo koncert Akija Rahimovskega (ex Parni Valjak) in skupine Poslednji kongres. DOGODEK KOBILJE V petek, 27. julija, ob 15. uri se bo začel 6. tradicionalni Mokri petek. Po končanih igrah sledi prikaz pranja nog z vodo iz Kobiljskega potoka, zvečer pa zabava s predskupino Dismissed in koncert hrvaške skupine Prijavo kazalište. Prireja Klub mladih Kobilje! BOGOJINA V soboto, 28. julija, ob 15. uri bo pred Bogojino promocija Pečnice. RADENCI V nedeljo, 29. julija, ob 14. uri bo pri lovskem domu Jež tekmovanje v pripravi jedi na žaru Roštiljada 2007. Prijave zbirajo v gostilni Klobasa v Šratovcih do 28. julija do 12. ure. MURSKA SOBOTA Vsak torek v juliju in avgustu ob 18: uri poteka na zahodni strani gradu v parku brezplačna poletna vadba joge. Če bo dež, bo vadba v gasilskem domu. Inf.: 041 788 063- LENDAVA . Program ClD-a med počitnicami (od 9.30 do 12.30): ponedeljek, dan družabnih iger, torek: filmski dan, sreda: ustvarjalne delavnice, četrtek: športne igre; petek: delavnice za otroke Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje n lafnrnNtavj«. d. G.Ul- adt ***« 13. Mutska POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKL Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. PLES/FOLKLORA BELTINCI Program 37- mednarodnega folklornega festivala: Četrtek, 26. julija: ob 20.30 otvoritev razstave o prekmurskih »pozvačinih« s predstavitvijo 1e-teh (grajska dvorana);petek, 27- julija: 17.00 začetek glasbene delavnice (župnijski dom); 19 00 otvoritev razstave izdelkov domače in umetnostne obrti ter razstava cvetličarjev in vrtnarjev Zacvetel je festival (grad), 20.00 večer tuje folklore: FS Žile iz Rige in FS Dubrava iz Češke (park); sobota, 2& julija: 16.00 predstavitev KS in TD občine Beltinci pod geslom »Viš inda je pa tak bilou« (park), začetek delavnice izdelovanja izdelkov iz slame (grajsko dvorišče), 20.00 večer tamburaške glasbe in koncert skupine Katice: TS KUD Dubrava Češka, TS KUD Oton Župančič Vinica, TS KUD Beltinci, TS KUD Dunav Vukovar (park); Nedelja, 29. julija: 16.00 2. del državnega srečanja odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji: FS Gornji Senik, FS Vinko Korže Cirkovce, FS Stu ledi Trst, FS KUD Milke Zorec Hotinja vas, FS Razor Tolmin, FS KUD Beltinci, FS Plamen KD Škocjan, FS KUD Otona Župančiča Vinica, FS KD Kres Novo mesto, FS Dubrava Češka (park). MORAVSKE TOPLICE V četrtek, 26. julija, ob 20. uri bodo nastopili v šotoru pri slaščičarni na etno večeru ljudski pevci in godci Gorički lajkoši. V petek, 27. julija, ob 20 uri bo na Plesnem večeru nastop mladih harmonikarjev Bokan iz Otovec. V soboto, 28. julija, ob 20. uri bo na Plesnem večeru nastopil Duo Swing. PREDAVANJE GORNJA RADGONA V torek, 31 ■ julija, ob 15. uri bo v svetovalnici Jozefi-ne delavnica Moje počitnice RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je do 12 septembra na ogled razstava Jože Plečnik (1872-1957)- arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. V Galeriji Murska Sobota je do 27. julija na ogled razstava Jože Zrim, Anton Cetin, Virgilije Nevjestič (slike, grafike, risbe). V času trajanja razstave Jože Zrim portretira. Prijave zbirajo v Galeriji ali po tel. št 522 38 34. Odpiralni Čas Galerije v juliju in avgustu je od 10. do 16. ure od torka do petka ter od 9 do 12. urt v soboto. V času od 1. do 20. avgusta je Galerija zaprta zaradi priprave razstave Evropski trienale male plastike. V Galeriji PAC in v predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava članov in članic Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov - Majski salon (Dotik ustvarjalne roke). V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava 50 letSputnika - Vpliv vesoljskih raziskav na razvoj znanosti in tehnologije. V razstavišču trgovine Mass v BTC-ju je do 31 avgusta na ogled razstava del članov Foto kluba Murska Sobota z naslovom Portret. LENDAVA V prostorih gradu so do 20. avgusta na ogled dela, nastala na 12 mednarodni mladinski likovni koloniji Lindart Lendava 2007. HOTIZA V vaškem dotnu je do konca avgusta na ogled likovna razstava likovnega društva Mavrica in likovne sekcije Mozaik Društva upokojencev Murska Sobota. Naslov razstave je Življenje ob reki Muri BELTINCI V gradu sta do 29. julija na ogled razstava izdelkov domače in umetnostne obrti ter razstava cvetličarjev in vrtnarjev, članov OOZ Murska Sobota, z naslovom Zacvetel je festival. V prostorih gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju. ČRENŠOVCI V sejni sobi občine je do 31. avgusta na ogled samostojna razstava dvajsetih likovnih del Nade Ritlop iz Murske Sobote. GORNJA RADGONA V Galeriji kulturnega doma je do 11. avgusta na ogled razstava reliefov učencev OŠ I in OŠ H iz Murske Sobote. Reliefi so nastali pod mentorstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja. IJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava umetniških likovnih del slikarja Rudija Urana iz Maribora z naslovom Piktofiguralije. LAAFELD/POTRNA • V Pavlovi hiši je na ogled razstava Toposcapes/To-pološki pobegi, kjer sodelujejo umetniki iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Bolgarije. Kuratorja razstave sta Marina Gržinič in Walter Seidl. FEB RING V hi JI Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje: Avstrija - Slovenija - Madžarska 1914-2004. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: torno.koles@p-inf.si ZADNJA STRAN 26. julij 2007-VtSUB VESTNIKOV KOLEDAR Č 26. julij ANA P 27. julij SERGU S 28. julij ZMAGO N 23. julij MARTA P 30. julij JULHA T 31. julij IGNAC S 1. avgust PETER 1. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 44 minut, zašlo pa ob 20. uri in 32 minut. Dan bo tako dolg 14 ur in 48 miput. 30. julija ob 2. uri in 49 minut bo na nebu nastopil š£ip. Zadnja novica: Kočič vs. Cip Odpoved? Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB 24. julija 2007 X enot nacionalne valute za 1 evro — Država Valuta Ozn. val. M Šifta val. Hn lečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,3833 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2865 Madžarska madžarski forint HUF 348 246,03 Švica švicarski frank CHF 756 1,6645 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,6707 Dosedanji direktor soboške enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot se včeraj ni udeležil pogovora o možnostih izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V Ljubljano ga je povabila uprava Triglava, potem ko je njena pooblaščcnka Suzana Gale Robežnik ha podlagi notranje revizije vložila prijavo pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na vrhovnem državnem tožilstvu. Vabilu na včerajšnji pogovor so bile priložene obtožbe, na katere je Cipotov pooblaščenec odvetnik Dejan Rituper v Ljubljano poslal pisni zagovor. Navedbe bodo pri Triglavu proučili in sprejeli ustrezno odločitev. O vsebini zagovora smo želeli povprašati tako Rudija Cipota kot Dejana Rituperja, vendar do konca redakcije nista bila dosegljiva (sreda, 25. 07. 2007, do 17.00, op. p.). Že prejšnji teden pa smo izvedeli od Cipotovcga odvetnika Dejana Rituperja, da v vabilu na ni obdolžitev o morebitnem podkupovanju ali nakupu jadrni- ce, ki so se v javnosti pojavljale pred nedavnim. Med drugimi obdolžitvami je zapisano, da naj bi Rudi Cipot podaril staro odpisano pohištvo soboške enote humanitarnim, upokojenskim in športnim društvom ter organizacijam, da so v dokumentih omenjene tudi pogodbe, ki jih Rudi Cipot do sedaj še ni videl, ter da se večina obdolžitev nanaša na devetdeseta leta prejšnjega stoletja, pripisujejo pa mu Še druga dejanja, ki po Ritu-perjevih besedah nimajo posebne teže. selnih««5"^ nasW^'P' : nesene J--:.,, (.r www.vestnik.si tri orn. 1 Varsha Sot-sW AKCIJA 10 = 14 UgrvJpri nakup Saopatn*> kart za potetnosezono 2007 v Termah Radenci! U« p mji lotupti do s; a 7007, Bkonstite pa jih lahko do z3. znoj. Otroška karta (4 -15 let) - paket S 75,- SUR 14K celodnevna UrU Odrasla karta - paket L__________________95,- EUR vp celodnevna karta Družinska karta.- paket XXL . 240,- EUJf (DRUŽINA - zodrsutiosebi + r otwk do 15 Istsrorosti; pri 4 timski družini drugi otrok do 12 kt st (irtxt} - G£4TS/ T^K^odnevna karta Dodatne informacije dobrte na tel, st. 02/520 28 00 alt preko e- mai la: info^terme-radencLSi; www.terme