DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU - 27. JULIJU.
Občanom Kamnika
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika, v soboto, 27. julija, bomo proslavili tudi 100-letnico rojstva generala Rudolfa Maistra.
Te slavnosti se bodo udeležili tudi nekdanji borci - prostovoljci za severno mejo iz vse Slovenije.
Udeleženci bodo prišli v Kamnik predvidoma okoli 10. ure dopoldne. Zbrali se bodo pri spodnji železniški postaji in okoli 10.30 z godbo krenili v povorki po mestu na Trg talcev, kjer bo ob 11. uri slovesnost.
Vabimo občane, naj dočakajo in sprejmejo goste ob prihodu v naše mesto.
Posebej pa prosimo vse lastnike stanovanj, urade, trgovine in gostinske lokale, naj pravočasno izobesijo zastave.
Krajevna organizacija SZDL KAMNIK
V SPOMIN NA 27. JULIJ 1941, ZAČETEK OBOROŽENE VSTAJE NA  KAMNIŠKEM, BOMO TUDI LETOS
PRAZNOVALI
27. JULIJ
PRAZNIK OBČINE KAMNIK PROGRAM PRIREDITEV
Sobota, 12. julija
Nedelja, 14. julija Petek, 19. julija Sobota, 20. julija
Nedelja, 21. julija
Torek, 23. julija
Sreda, 24. julija Četrtek, 25. julija Petek, 26. julija
-Nedelja, 28. julija
ob 17. uri ob 20. uri ob 9. uri ob 17. uri ob 8. uri
ob 10. uri
ob 15. uri ob 17. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 11. uri
ob 14. uri ob 13.30
ob 13. uri ob 19. uri ob 15. uri ob 15. uri ob 18. uri ob 11. uri
ob 11. uri
ob 15.30 ob 16.30 ob 17. uri ob 18. uri
ob 20. uri ob 8. uri ob 8.30 ob 9. uri ob 14. uri
Odprtje košarkarskega igrišča v KOMENDI
Veseloigra v novi kulturno-prosvetni dvorani v SREDNJI VASI
Kolesarska dirka na hipodromu v KOMENDI
Shod mladih Kamničanov v MEKINJAH
Medobčinsko tekmovanje v streljanju Kamnik - Domžale na strelišču v KAMNIKU
Izročitev ključev stanovalcem novega bloka solidarnostnega stanovanjskega sklada na BAKOVNIKU
Srečanje izseljencev in zdomcev v KAMNIŠKI BISTRICI Šahovska simultanka mojstra Germeka s pionirji v KOMENDI Strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču v KAMNIKU Šahovski brzoturnir članov v KOMENDI
Proslava ob 30-letnici ustanovitve 4. bataljona Šlandrove brigade na Vrhpolju pri Moravčah
Proslava 80-letnice ustanovitve gasilskega društva KOMENDA
Odprtje gasilskega doma, kulturno-prosvetne dvorane in vodovoda v SREDNJI
VASI ter skupne vaje gasilcev in civilne zaščite
Odprtje novega obrata UTOK na BAKOVNIKU
Odprtje razstave planinskih in alpinističnih fotografij
Odprto prvenstvo v streljanju za mladince iz Domžal v KAMNIKU
Odprto prvenstvo v streljanju za člane iz Domžal v KAMNIKU
Šahovski dvoboj Kamnik - Domžale v DOMŽALAH
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKIH SKUPŠČIN KAMNIK IN DOMŽALE V DVORANI KINA DOM V KAMNIKU
SLAVNOST V POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA GENERALA R. MAISTRA PRED SPOMENIKOM V KAMNIKU Nogometni turnir pionirjev v KOMENDI
Mednarodna nogometna tekma BMW Muenchen,- NK Kamnik v KAMNIKU Promenadni koncert mladinske godbe v Kamniku
Mednarodna nogometna tekma ženskih ekip AS Ravignano (Udine) - NK Domžale v KAMNIKU
TRADICIONALNI MITING NA TITOVEM TRGU V KAMNIKU Avtorally Litija — Lukovica — Kamnik — Kamniška Bistrica Nogometni turnir članov v KOMENDI
Občinsko strelsko prvenstvo lovskih družin na MALEM RAKITOVCU Odkritje spominske plošče kmečkemu uporu v ŠPITALIČU.
OBČANI, POČASTIMO NAŠ PRAZNIK S ČIM VEČ JO UDELEŽBO NA VSEH PRIREDITVAH!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
LETO XIII. ST. 7-8    JU LI J- AVGUST 1974 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
DELEGATI O GOSPODARJENJU
Vsi trije zbori občinske skupščine, na svoji drugi seji so se sestali 18. junija, so kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali poročilo o rezultatih gospodarstva v prvem trimesečju. Delegati so izvolili tudi več skupščinskih komisij in obravnavali ter dali soglasje k samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov v javni upravi in v pravosodju.
Po uvodni obrazložitvi gospodarskega položaja, ki jo je podal ing. Alfonz Boltar, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, so delegati v razpravi posredovali mnenja, stališča in predloge, ki so jih oblikovale njihove delegacije, ko so obravnavale predloženo gradivo. Kritično so ocenili dejstvo, da so poročilo službe družbenega knjigovodstva dobili šele na seji. To se v bodoče ne sme več dogajati.
Med perečimi problemi kamniškega gospodarstva so posebej opozorili na pretiran porast cen surovin in repromateriala, na zaostajanje izvoza za predvidevanji, na izgube v nekaterih manjših kolektivih. Dogovorili so se, da bodo vse delegacije, zlasti pa v tistih TOZD, kjer so v težavah, dale pobudo za sklicanje skupnih sej delavskih svetov in delegacij ter obravnavali svoj gospodarski položaj ter takoj sprejeli ukrepe za izboljšanje stanja. Po mnenju občinske skupščine je treba okrepiti prizadevanja za samoupravno povezovanje gospodarsva v občini in zunaj nje. Izvršni svet naj do prihodnje seje pripravi podrobnejše poročilo o vzrokih in problemih, ki še ovirajo hitrejše povezovanje kamniške industrije v slovenskem merilu. Poudarili so tudi, naj strokovne službe občine ukSDK med seboj uskladijo zbiranje in ugotavljanje podatkov, ker se sedaj nekateri podatki o istih kazalcih med seboj zelo razlikujejo.
Delegati so nato obravnavali predlog za podpis novega družbe-neg dogovora in nekaterih samoupravnih sporazumov o splošni in skupni porabi. Ker smo v naši občini med prvimi podpisali te dokumente, smo v njih upoštevali takrat predlagane poprečne republiške stopnje prispevkov.
Kasneje pa so se izoblikovale dodatne potrebe s spremembo meril za otroški dodatek, za povečanje pokojnin itd.
Zato so delovni ljudje na zborih ponovno razpravljali o predlogih, da se prispevna stopnja za otroško varstvo (otroški dodatek) poveča od 2.26 na 2.43 % od bruto osebnih dohodkov, enotna stopnja 0.9 % od dohodka za pokojninsko zavarovanje pa se razdeli na 0,35 %, ki jo plačuje rudarstvo in bazična industrija in na 1.35 % za vse ostale, povečan pa je tudi prispevek za solidarnost v. šolstvu od 5.40 na 5.50 % od bruto osebnih dohodkov.
Delegati so te predloge sprejeli s pripombo, da je treba ob polletju izdelati poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih na vseh področjih in da je treba za prihodnje leto sprejeti programe samoupravnih interesnih skupnosti ter prispevne stopnje še v tem letu.
-C
Predsednik tunizijske' vlade v Stolu
Predsednik vlade republike Tunizije Hedi Nuira, ki se je kot gost predsednika ZIS Džemala Bijediča mudil na uradnem obisku v Jugoslaviji, je 3. julija obiskal industrijo pohištva Stol. V spremstvu podpredsednika republiškega izvršnega sveta Rudija Čačinoviča seje visoki gost okrog 11.30 pripeljal pred novo tovarno pohištva.
Tu ga je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Franc Svetelj, v imenu Unilesa in delavskega sveta Stola pa je gostu zaželel dobrodošlico Franc Sikošek.
Gost si je nato ogledal proizvodnjo v novi tovarni. Po ogledu obrata in razstavljenih izdelkov v salonu Interier se je tuniška delegacija pogovarjala s predstavniki Stola in Unilesa. Gost se je zelo zanimal za možnosti navezave poslovnih stikov z Unilesom, saj je tudi Tunizija močno zainteresirana za razvoj lesne predelovalne industrije.
Predsednik Nuira je ob odhodu izrazil zadovoljstvo nad obiskom in razgovori v Stolu. -jc
SPREJEM VISOKEGA GOSTA PRED NOVO TOVARNO POHIŠTVA NA DUPLICI.
STRAN 2
JULI J-AVGUST 1974
KAMNIŠKI OBČANI-
OB OBČINSKEM PRAZNIKU DOMŽALSKE IN KAMNIŠKE OBČINE ODGOVARJATA PREDSEDNIKA OBČINSKIH SKUPŠČIN
Ob skupnem prazniku je urednik domžalskega Občinskega poročevalca zaprosil za nekaj odgovorov predsednika domžalske in kamniške skupščine. Postavljena so bila naslednja vprašanja:
1. Z novo ustavo je bil sprejet tudi delegatski sistem, ki prinaša nove momente v delu občinske skupščine. To pomeni bistveni premik k poglobljenemu sistemu samoupravljanja in neposrednemu odločanju delovnih ljudi in občanov. Kako si kot predsednik predstavljate uspešno delovanje občinske skupščine kot celote in kaj bi morala po vašem mnenju reševati na svojih zasedanjih, da bi usmerjala gospodarski in družbeni razvoj?
2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata pri reševanju posameznih vprašanj veliko skupnih nalog. Kako vi gledate na delo obeh zborov in na povezovanje gospodarske sfere s krajevno samoupravo?
3. Dosedanje sodelovanje med obema občinama je bilo dokaj plodno na mnogih področjih. Delegatski sistem prinaša možnosti še večjega sodelovanja, ker veliko delavcev iz ene občine dela v drugi občini in tako nastopajo novi momenti medsebojnega povezovanja. Ali sodite, da to lahko pozitivno vpliva na reševanje tistih vprašanj, ki iz tega neposredno izhajajo?
4. In končno, kakšne so vaše želje ob letošnjem praznovanju praznika obeh občin — 27. juli-
ju?
JERNEJ LENIČ - DOMŽALE
1. Če sem vaše vprašanje prav razumel, gre za dvoje: za uspešno delovanje občinske skupščine in za vsebino dela nove delegatske skupščine.
Uspešno delovanje občinske skupščine, ki jo sestavlja pravzaprav skoraj 700 delegatov združenih v 108 delegacijah in konferencah delegacij, pogojuje čimbolj poglobljeno samoupravljanje na vseh področjih našega dela in življenja. Doseči in uresničiti to bistvo nove ustave je zelo zahtevna naloga, ki jo skušamo uresničiti in uspešno izvršiti z našo delovno prakso in izkušnjami, ki si jih vsakodnevno nabiramo.
JERNEJ LENIČ, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE DOMŽALE.
Izkazati osnovno povezanost delegatov z delegacijami in občani je temeljna naloga delegatske skupščine. Seveda se ta povezanost širi od vodij delegacij do delegacije in članov delegacij, gre za povezanost med delegacijami in samoupravnimi telesi v TOZD in krajevnimi skupnostmi, društvi in organizacijami, nič manj pa niso pomembne vezi med samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter končno povezanost delegacij z.vsemi občani.
To so le nekatere smeri povezanosti, ki so nujne, da bodo izbrani delegati dobili stališča, ki so jih čimbolj aktivno in neposredno oblikovali občani.
Poiskati najprimernejše metode za te medsebojne neposredne stike je naloga, ki jo moramo skupno razrešiti tako, da se nam ne bo sprevrgla v golo, suhoparno sestan-karstvo, v preveliko zapravljanje časa brez doseženega uspeha in delovne storilnosti.
Z dosego tega cilja je tesno v zvezi informiranje. Pri dosedanjem delu smo spoznali, da je obvestiti samo vodje delegacij najbrž premalo, ob tem pa ne smemo dovoljevati, da se bomo zgubljali v papirnati vojni. V tem pogledu se bomo morali naučiti pripravljati kratke, jasne in razum-
ljive informacije, ki bodo vsebovale tudi variante za rešitve posameznih odprtih vprašanj. Skratka, poiskati moramo tako vsebino in oblike informacij, da bomo z njimi med občani vzbudili interes, delovno razpoloženje in pripravljenost za aktivno samoupravno sodelovanje. Prepričan sem, da nam bo v tem pogledu lahko veliko pomagal prav Občinski poročevalec.
Da bo naše delo v skupščini uspešno, to pa bo, če bodo delegati in delegacije čim tesneje povezani s svojimi samoupravnimi enotami, si moramo delegati in delegacije izmenjavati svoje delovne izkušnje in se tako stalno ob delu izobraževati. To naj bi bila po mojem mnenju vsebina seminarjev za delegate in delegacije v jesenskem obdobju, ki se bodo občasno stalno tudi nadaljevali. Skrb in organizacijo tega bosta vodila SZDL in sindikati kot najbolj odgovorni organizaciji za uresničevanje idej nove ustave, kjer ni na zadnjem mestu uveljavljanje delegatskega sistema.
To široko, obsežno in odgovorno delo je neposredno pred nami. Poleg tega se dobro zavedamo stalne skrbi, da bodo s prakso rasli samoupravni akti. Danes ugotavljamo, da smo premalo storili za sprejem statutov krajevnih skupnosti, čimprej je potrebno ustavno delegatsko formirati samoupravne interesne skupnosti, začasni občinski statut nujno terja dopolnitve, poslovnik skupščine in zborov zahteva takojšnje spremembe in dopolnitve. Tudi vse to je potrebno za uspešno delo delegatske skupščine, ki pomeni globoke samoupravne socialistične odnose, tega pa je sposobna le dobro organizirana družba.
Mislim, da sem s tem v glavnem tudi nakazal vsebino dela nove skupščine. Vso vsebino njenega dela je potrebno predvsem spraviti v okviren delovni program, ki bo moral obsegati razvojno politiko gospodarstva, šolstva, otroškega varstva, zdravstva, komunalne opremljenosti in vseh ostalih področij. Osnova vsej dejavnosti bodo seveda nov srednjeročni program za obdobje 1976-1980.
Na vseh področjih imamo v naši občini ogromno dela. Uspešno ga bomo opravili le s širokim samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, s programi, za katerimi neposredno stoje naši delovni ljudje in občani v TOZD, SIS in KS.
2. Če imam pred seboj združeno delo, ki predstavlja naše življenje kot celoto vsega dela in dogajanja, celoto vseh možnosti in potreb naše družbe, menim, da je katerikoli od zborov z ostalimi neločljiva celota.
Krajevna skupnost, ki povezuje v njej živeče občane s tistimi, ki so tu našli delo, ki povezuje proizvajalce in potrošnike vseh debrin v eno samoupravno skupnost, mi to misel potrjuje.
Najbrž bodo zbori občinske skupščine včasih reševali svoje naloge na ločenih sejah, imam pa občutek, da so redke stvari, ki bodo v izključni pristojnosti enega zbora, drugega pa nc. Največ bo le takih nalog, za katere bo vsak zbor rekel svojo besedo. Jasno nam mora biti, da oba zbora razpravljata o predlogih in stališčih, ki so jih oblikovale delegacije na svoji in na razširjenih sejah, o našem današnjem in jutrišnjem življenju.
Ne moremo mimo tega, kako odgovorno delo opravlja družbenopolitični zbor, ki bo moral svoja stališča razčiščevati na sejah ZK, SZDL, sindikata, ZB, ZM, društev in organizacij. Tako poglobljena in izdelana stališča bo posredoval občinski skupščini. Predlogi DPZ morajo biti idejno, sistemsko in programsko jasni, široko samoupravno podprti in zaradi tega tudi trdni.
3. Dosedanje izkušnje sodelovanja med sosednjima občinama so dokazale, daje to sodelovanje dobro in plodno povsod tam, kjer so bili
razgovori in dogovori jasni. To nam dokazuje zdravstvo, zavarovalništvo, služba socialnega zavarovanja, zaposlovanja, sodelovanja na področju vzgoje in izobraževanja, glasbenega udejstvovanja, kulturne dejavnosti, pa tudi na področjih komunalne dejavnosti SLO smo našli skupni jezik.
Prepričan sem, da nas bo sistem neposrednega samoupravljanja vedno bolj združeval v večja področja z enotnimi in podobnimi problemi. Tudi integracijski procesi v gospodarstvu bodo vedno bolj brisali občinske meje, ki bodo vedno manj predstavljale ovire.
Če bomo v naših medsebojnih odnosih odstranili še nepotrebne predsodke, če bomo vse skupne naloge in poglede dajali v presojo in odobritev delegacijam in delovnim ljudem, bo sodelovanje med obema občinama normalno, ustvarjalno in plodno, ki bo dajalo korist delovnim ljudem in občanom obeh občin. To pa od nas zahteva tudi uresničevanje idej nove ustave.
4. Vsem občanom kamniško-dortlžalskega področja ob zgodovinskem prazniku 27. juliju iskreno čestitam. Želim, da bi se vsi skupno prizadevali z vsemi močmi in silami čimprej zaživeli socialistično, samoupravno življenje, s čimer bomo utrjevali ideje NOB in socialistične revolucije.
FRANC SVETELJ - KAMNIK
1. V ustavi in v občinskem statutu smo zelo dobro opredelili vlogo in naloge novih delegatskih skupščin v našem samoupravnem sistemu. Sedaj pa je pred nami naloga, za katero lahko rečem, da ni lahka, namreč, kako v praksi uresničiti s strani delovnih ljudi vsestransko podprta in sprejeta ustavna načela.
Ker so eden najvažnejših pogojev za uspešno delo občinske skupščine dobro usposobljene in delovne delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih, bomo morali prav njim nameniti največ pozornosti. Zato smo se o nekaterih problemih pri delu delegacij že pogovarjali z vodji delegacij. Sedaj že pripravljamo program izobraževanja vseh delegatov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Za učinkovito delo posameznih zborov in celotne skupščine sta po mojem mnenju pomembni še dve stvari: program dela in obveščanja delegatov. Program dela mora biti izraz dejanskih interesov in problemov delovnih ljudi in občanov. Zato smo se po sklepu zadnje seje občinske skupščine obrnili na vse delegacije in jih povabili, naj s predlogi in mnenji sodelujejo pri nastajanju bodočega delovnega programa skupščine, ki ga bomo sprejeli jeseni. Pri tem pa bo še posebej potrebna aktivnost družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK, socialistične zveze in sindikatov.
Upoštevajoč dejstvo, da ima občinska skupščina delegatsko osnovo, ki šteje 966 delegatov, se zavedamo odgovorne naloge pri obveščevanju delegatov. Izoblikovati bomo morali tak sistem informiranja, v katerem bo vsak delegat lahko prišfl do sporočil in podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo v delegaciji in v skupščini. Poleg gradiva, ki ga sedaj prejemajo vse delegacije v enem izvodu, razmišljamo še o načinu, kako v kratkem povzetku gradiva za sejo skupščine, sporočil s sej izvršnega sveta in drugih zadev obvestiti vse delegate.
Med vsebinskimi nalogami, ki stoje pred skupščino, naj omenim samo nekatere. Najprej smo dolžni uresničiti to, kar smo že zapisali v naše dosedanje programe na področju gradnje šol in otroških vrtcev, gradnje stanovanj, cest itd.
Ker je gmotna podlaga za uresničitev načrtov v gospodarstvu, moramo vso skrb nameniti uresničevanju perečih problemov v naših podjet-
IP »ALPREM« KAMNIK KAMNIK, Usnjarska c. 9
razpisuje naslednje štipendije:
- 1 štipendijo na FAGG - oddelek za arhitekturo - 1. letnik
- 1 štipendijo na srednji tehnični šoli - lesni odsek - 1. letnik
- 1 štipendijo na srednji gradbeni šoli - 1. letnik
- 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli -1.letnik
Prosilci naj dostavijo svoje prošnje v tajništvo podjetja do 20. avgusta 1974. Prošnji naj priložijo zadnje šolsko spričevalo.
jih. Skupščina bo morala usmerjati in spremljati razvojno politiko v gospodarstvu. Odločneje se bomo morali spoprijeti z ovirami, ki še preprečujejo hitrejše povezovanje kamniškega gospodarstva v okviru republike in širše. Prvi koraki na tem področju so že storjeni.
Veliko dela nas čaka tudi pri ustanavljanju in razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Izpopolniti moramo tudi sistem samoupravnega sporazumevanja o financiranju splošne in skupne porabe. Letos smo si nabrali nekaj izkušenj. V krajevnih skupnostih bb treba izoblikovati in sprejeti nove statute in programe dela.
In ne nazadnje nas čaka delo pri načrtovanju razvoja občine v letih 1976-1980. Če želimo konec prihodnjega leta sprejeti nov srednjeročni načrt, potem moramo takoj začeti s pripravami.
2. Teža dela občinske skupščine bo prav gotovo na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Ta dva zbora mnoge zadeve obravnavata enakopravno, več zadev pa je tudi v pristojnosti samo enega zbora.
Prizadevali si -bomo, da bodo zbori čimveč zadev obravnavali na samostojnih sejah. Predvsem zaradi dveh razlogov: prvič, več delegatov bo imelo možnost sodelovati v razpravah, zato bodo problemi bolj vsestransko osvetljeni in drugi, ker bomo z ločenimi sejami bolj uveljavili vlogo posameznega zbora in preprečili ponovno uveljavljanje preživelega enodomnega sistema.
Seveda pa je hkrati potrebno čimbolj povezati združeno delo in njegove rezultate z življenjem in delom krajevnih skupnosti. To povezovanje naj bi okrepili tudi z delegati TOZD v svetih in drugih organih krajevnih skupnosti. Pri financiranju programov krajevnih skupnosti s strani gospodarskih delovnih organizacij ne bi smelo biti posrednikov, pač pa predvsem neposredno dogovarjanje.
3. Res je, da smo v preteklem letu spet napravili korak naprej v medsebojnem povezovanju in sodelovanju domžalske in kamniške občine, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Naj omenim samo sodelovanje pri gradnji nekaterih komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod itd.), pri reševanju problemov prometa (železnice, ceste), na področju kmetijstva itd.
Tudi na področju šolstva smo si zastavili nekatere skupne naloge (srednješolski center), zlasti uspešno pa je sodelovanje na kulturnem področju. Simfonični orkester Domžale-Kamnik se je razvil v enega najkvalitetnejših tovrstnih amaterskih ansamblov v Sloveniji. Tudi muzej uspešno povezuje interese obeh občin pri ohranjevanju primerkov naše zgodovinske preteklosti.
Vsekakor nam nov delegatski sistem nudi še večje možnosti za tesnejše medsebojno povezovanje, za skupno reševanje problemov in za uspešnejše načrtovanje našega bodočega razvoja. Poseben položaj naših občin v neposredni bližini republiškega centra nas sili, da v načrtu bodočega razvoja jasneje izoblikujemo mesto in vlogo domžalske in kamniške občine v okviru ljubljanske regije.
Moja želja je, da bi v prihodnje še uspešneje obvladovali ozke lokalne interese, ki dostikrat še zavirajo naš razvoj. To pa bomo dosegli le, če se o sodelovanju ne bomo pogovarjali samo v občinskih vodstvih, pač pa naj o teh vprašanjih odločajo ljudje in občani.
4. Ob našem skupnem prazniku v imenu občinske skupščine Kamnik čestitam občanom in delovnim ljudem domžalske in kamniške občine k delovnim uspehom na vseh po-, dročjih gospodarstva in družbenega življenja.
Želim, da bi pri našem delu in skupnih prizadevanjih vedno imeli' pred seboj svetel zgled iskrenega in tovariškega sodelovanja naših borcev v narodnoosvobodilnem boju.
industrija pohištva
STOL
Ikamnikl
VI. zbor gorenjskih aktivistov na Poljanah
Na dan borca, 4. julija, je bil že VI. zbor gorenjskih aktivistov. Tokrat so ga pripravili Jeseničanu Srečanje je bilo v prijazni soteski na Poljanah nad Jesenicami. Zbranim aktivistom je spregovorila članica sveta federacije Lidija Šent-jurc. Jeseniško-bohinjskemu odredu pa so podelili srebrno priznanje OF.
Srečanja so se udeležili tudi številni aktivisti iz naše občine in več praporščakov organizacij zveze borcev s prapori.
Prehodno zastavo zboru gorenjskih aktivistov je na Poljanah prevzel predsednik občinske konference SZDL Domžale, ker bo v tej občini prihodnje leto VII. zbor gorenjskih aktivistov, najverjetneje na Brdu pri Lukovicl
S.
KAMNIŠKI UDELEŽENCI ZBORA GORENJSKIH AKTIVISTOV NA POLJANAH
SREČANJA NA POLJANAH SO SE UDELEŽILI TUDI PRAPORŠČAKI ZVEZE BORCEV.
V Tunjicah odprli vodovod
Na dan borca so občani krajevne skupnosti Tunjice slavili pomembno delovno zmago. Svojemu namenu so izročili prek 3000 m dolg vodovod, ki napaja vasi Tunjice, Tunjiško Mlako, Laniše in del Kosiš.
Na slavnosti, ki sta se je udeležila tudi predsednik občinske skupščine F. Svetelj in predsednik izvršnega sveta ing. A. Boltar, je o obsežni akciji, kije tekla od začetka leta 1972, poročal predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Pregled.
Že leta 1971 so imenovali gradbeni odbor, v katerem so bili Miha Kosirnik, Pavle Slabe, Peter Štele, Ciril Vinšek in Franc Vrhovnik.
Prvotno zamisel, da bi zajeli vodo pri izviru Tunjščice, so kasneje opustili, ker bi bili stroški gradnje zaradi velike razdalje preveliki. Zato so se odločili za priključek na kamniško vodovodno omrežje v Košišah, saj bo imelo to omrežje s priključitvijo novo zajetje na Iverjah na voljo zadostne količine zdrave pitne vode. zajema 85 gospodinjstev. Za vodovodne priključke pa se zanima še 23 gospodinjstev v Lanišah, na Vinskem vrliu in v delu Kosiš.
IZven Vodovodnega omrežja pa je ostalo še 33 hiš, kar sicer po številu ni veliko, pač pa predstavlja problem le velika razsežnost.
V gradnjo vodovoda v Tunjicah so vložili preko 37 milijonov S din, od tega iz sredstev krajevnega samoprispevka 24,6 milijona, dodatna udeležba občanov 10,9 milijona S din in proračun občine 1,5 milijona S din.
Izvajalec del je bilo kamniško komunalno podjetje, občani pa so pri izkopu opravili nad 1000 prostovoljnih delovnih ur.
Poleg pitne vode je v krajevni skupnosti Tunjice zagotovljena poslej tudi boljša požarna varnost, saj so namestili več hidrantov.
-jc
ZAHVALA
OB PREZGODNJI SMRTI DRAGEGA
FRANCIJA ŠUNKAR JA
SE ISKRENO  ZAHVALJUJEMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN SODELAVCEM, KI SO GA POSPREMILI NA ZADNJI POTI, DAROVALI VENCE IN CVETJE TER IZREKLI SOŽALJE.
ŽENA MIRA IN SIN BOŠTJAN
PROGRAM   IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v šolskem letu 1974/75 pri Delavski univerzi
Kamnik
Osnovna šola
Osnovno splošno izobraževanje Je osnova vsakemu drugemu izobraževanju, kar obenem pomeni, da je osnova za razvijanje in opravljanje različnih funkcij posameznika v naši družbi. Odrasel človek je istočasno delavec - upravijalec, roditelj, kulturna osebnost itd. Za opravljanje teh funkcij so mu neobhodno potrebna mnoga in široka znanja, ki jih ne bo mogel pridobiti samo skozi učni proces v šoli, pač pa se bo moral nenehno tudi dalje izobraževati. Pri tem mu bo pomagala osnovna splošna izobrazba, ki jo bo osvojil v osnovni šoli. Ne gre torej za formalno znanje, ki naj najde zunanji israz v spričevalu o dovršeni osnovni šoli, gre za dejansko osnovno splošno znanje, ki Je podlaga za vsako nadaljnje izobraževanje in samoizobraževanje.
- vpisujemo v 5«, 6., 7- in 8. razred osnovne šole,
- vpišejo se lahko kandidati, ki so izpolnili šolsko obveznost in ne žele nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so se zaposlili,
- šolanje traja 17 tednov za vsak razred, torej lahko v enem šolskem letu predelate snov dveh razredov,
- pouk bo štirikrat tedensko po 5 nr, ali petkrat tedensko po 4 ure,
- na željo delovnih organizacij lahko zaključene skupine obiskujejo pouk v času in kraju, ki jim najbolj ustreza
- prijave sprejemamo do 2o. avgusta 1974- in je s prijavo treba predložiti: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o zaposlitvi.
Poklicna     šola   - kovinske stroke
Pouk poteka po programu redne poklicne šole. Šolanje traja dve leti. Pauk je v popoldanskem času štirikrat tedensko.
- vpisujemo v I. letnik - pogoji za vpis
- dokončana osnovna šola in najmanj dveletna praksa na delovnem mestu, za katerega se kandidat namerava izučiti
- s prijavo je treba predložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o praksi na delovnem mestu.
Administrativna     šola- dvoletna
Pouk poteka po programu redne administartivne šole. Šolanje traja dve leti. Pouk je v popoldanskem času štirikrat tedensko po 5 šolskih ur.
Vpisujemo v I. letnik - pogoji za vpis:
- končana osnovna šola in zaposlitev
- s prijavo je treba predložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi •
Pogoji za vpis v II. letnik: poleg dokumentov, ki jih navajamo za vpis v I. letnik še spričevalo o končanem I. letniku AS.
Delovodska     šola   - strojne stroke I. letnik
V tej šoli izobražujemo strojne delovodje. Pouk poteka po programu redne delovodske šole in je v popoldaneskem času štirikrat do petkrat tedensko. V to šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali ustrezno poklicno šolo in imajo triletno prakso na ustreznem delovnem mestu.
Ob vpisu je treba predložiti: rojstni list, zaključno spričevalo o končani poklicni šoli, potrdilo podjetja o opravljeni ustrezni triletni praksi.
Upravno   administativna   šola   / 3- in 4. letnik/
Pouk traja dve šolski leti. Učna snov zajema program redne šole. Predavanja so v popoldanskem času tri do štirikrat tedensko. Slušatelji, ki se vpišejo v 3. letnik morajo imeti opravljene dopolnilne izpite iz predmetov, ki jih v nižji šoli niso imeli.
Ekonomska     srednja     šola   - vpisujemo v I. in II. letnik
Pouk traja štiri leta. Program predavanj   zajema učno snov redne ekonomske šole. Predavanja so v popoldanskem času tri do štirikrat tedensko.
Vpisni pogoji: V I. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in imajo dokončano osnovno šolo. V II. letnik se vpišejo kandidati, ki so opravili I. letnik ESS. Ob vpisu je treba predložiti:
- za I. letnik - spričevalo o uspešno končani osnovni šoli, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi;
- za II. letnik - vse dokumente, ki jih navajamo za I. letnik in dodatno še spričevalo o končanem I. letniku ESŠ.
Srednja     tehniška     šola   - strojne stroke
Šola traja štiri leta in daje diplomantom naziv tehnika. Pouk je štirikrat tedensko v popoldanskem
času.
Vpisni pogoji: v šolo se lahko vpišejo slušatelji, ki so zaposleni, ki imajo dokončano poklicno ali osnovno šolo.
Pri vpisu je potrebno predložiti: spričevalo o končani osnovni šoli, spričevalo o zaključnem izpitu na poklicni šoli, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi
Za vse navedene šole za odrasle izdajo zaklučna spričevala kot tudi spričevala o zaključenih letnikih, matične šole katerih dislocirani oddelki so šole v Kamniku.
Tečaj tehničnega risanja - I. in II. stopnje
Tečaj je namenjen kvalificiranim delavcem kovinske, elektrotehniške in sorodnih strok ter vsem, ki želijo postati tehniški risar.
Program tečaja obsege 3oo ur in ima nasledili predmetnik: tehniško risanje, opisna geometrija, tehnologija materiala, strojni elementi.
Ob zaključku   tečaja dobijo kandidati ustrezno potrdilo.
Tečaj   za     zasebne gostilničarje
Namenjen je privatnim gostincem in osebam, ki se stalno ali občasno ukvarjajo t oddajanjem sob in pripravo hrane. Program obsega okrog ljo izobraževalnih ur iz naslednjih predmetov:
priprava jedi; osnova strežbe; poznavanje pijač, klatenje in mešanje pijač; blagoznanetvo in nauk o prehrani: organizacija in poslovna tehnika gostinstva; zakonodaja in družbena ureditev; urejanje gostišč in higiena in čiščenje.
Pouk obsega teoretični in praktični del in je dvakrat do trikrat tedensko popoldne. Ob zaključku tečaja opravljajo slušatelji izpit in dobijo spričevalo o preizkusu znanja za poklic "privatni gostilničar", ki ga izda gostinski šolski center v LJubljani ali na Bledu.
Strojepisni tečaj
Namenjen je predvsem ljudem, ki v svojem poklicu ali pri delu potrebujejo znanje strojepisa, v te tečaje se lahko prijavijo tudi učenci višjih razredov osnovnih šol.
Program tečaja obsega v prvi vrsti praktično vadbo desetprstnega sistema pisanja in splošne osnove slovenskega pravopisa in administracije.
Tečaji so: začetni - v približno loo urah se tečajniki nauče slepega pisanja in
nadaljevalni - tečajniki v 15o urah svoje znanje dopolnijo in z vajami dosežejo primerno hitrost pisanja.
Tečaj je dvakrat ali trikrat tedensko popoldne ali v večernem času.
Tečaj     za skladiščnike
Tečaj je namenjen delavcem, ki so končali osnovno šolo in bodo opravljali skladiščna dela od delavca - specialista v ožjem pomenu do vodje obratnega skladiščnika. Tečaj traja 2oo ur.
Program tečaja:
- uano in pismeno izražanje v skladiščni dejavnosti; strokovno računstvo v skladiščnem poslovanju; gospodarjenje v OZD in osnove samoupravljanja; organizacija in tehnika skladiščnega poslovanja; spoznavanje surovin, materiala in blaga; skladiščna evidenca in obdelava podatkov; pravni vidiki skladiščnega poslovanja in varstvo pri delu.
Tečaj traja tri mesece trikrat tedensko v popoldanskem času.
Delavec, ki uspešno konča tečaj, prejme potrdilo, da obvlada osnovna znanja o skladiščnem poslovanju, ki mu dajejo možnost zaposlitve na delovnih mestih: sprejem, shranjevanje in izdaje blaga. Potrdilo je tudi priporočilo delovni organizaciji, da zaposli delavca na omenjenih mestih.
Higenski minimum
Tečaj traja 25 Izobraževalnih ur. Tečajniki napravijo oh koncu tečaja preizkus znanja in prejmejo ustrezno potrdilo, ki ga izda Občinska skupščina Kamnik.
Seminar o   vodenju    poslovnih knjig
Namenjen je zasebnim obrtnikom, avtoprevoznikom in gostilničarjem. Program obsega 25 izobraževalnih ur. Zajema dvostavno knjigovodstvo, zakonske predpise in tudi predpise o prispevkih in davkih občanov.
splošno izobraževanje
Družbenoekonomski razvoj naše družbe postavlja zahtevo po strokovno uposobiJenemu in družbeno razgledanemu človeku. Da bi tudi delavska univerza prispevala svoj delež smotru vsestransko razvite osebnosti, organizira najrazličnejše splošno vzgojno izobraževalne oblike, namenjene najširšemu krogu prebivalstva.
A. SLOVENSKI JEZIK
Delavska univerza organizira tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in izpopolnitev znanja za delavce v administraciji in za vse, ki žele svojo slovenščino izpopolniti.
B. TUJI JEZIKI
Zemljepisna lega naše dežele, vedno večji razmah turizma in nenazadnje vedno večja izbira tuje literature nas silijo, da se vsaj pasivno - če ne tudi aktivno - naučimo tujih jezikov. Jezikovni pouk na delavski univerzi se je v zadnjih letih močno izpopolnil. Ob sodobnih oblikah predavanja, ki ustrezajo zahtevam in potrebam odraslih, se prizadevni slušatelji v treh tečajia nauče tujega jezika v zelo kratkem času.
Nudimo vam možnost obiskovanja naslednjih tečajev:
- tečaj angleščine - tečaj francoščine - tečaj italijanščine in   tečaj nemščine.
GOSPODINSKI TEČAJI A. Kuharski tečaj
V začetnih in nadaljevalnih kuharskih tečajih vas bomo seznanili s pravilno pripravo hran« za otroke, bolnike s hitro pripravo kosila in podobno. T teh tečajih boste spoznali tudi pravilno uporabo sodobnih gospodinjskih strojev, svetovali vam bomo, kako sodobno opremiti stanovanja
in podobno.
B. Tečaji   šivanja   in krojenja
V tečajih šivanja in krojenja se boste hitro naučili šivanja in krojenja in si tako prihranili marsikateri strošek, predvsem pa prihranili čas.
PREDAVANJA    ZA PREBIVALSTVO
Delavska univerza bo v prihodnji sezoni organizirala predavanja po vseh večjih krajih. Program zajema naslednja področja:
- aktualne teme /dogodki doma in po svetu/
- potopisje / predavanja s slikami o vtisih iz tujih dežel/
- zdravstvo / splošna zdravstvena prosveta/
- kmetijstvo /predavanja, ki naj bi prispevala k hitrejšemu   splošnemu napredka našega družbenega in zasebnega kmetijstva/
- turistična predavanja / za vse, ki se v rasnih oblikah nepoklicno ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Sem sodijo tudi predavanja o varstvu okolja/
- prometna vzgoja
- predavanja ca mladinski klub, aktivna in druge družbene organizacije
Prijave sprejema delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, do 2o.avgusta 1974. Informacije dobite po telefonu 831 452. Prijav po telefonu ne sprejemamo. V primeru premajhnega vpisa   v šole in tečaje, teh ne bomo organizirali.
SESTAV ST ALNIH KOMISIJ PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KAMNIK
KOMISIJA ZA VOLITVE; IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA
predsednik:
Jože PIKL, Kamnik, Streliška 2
- člani:
Rudi BALOH, Zg. Tuhinj 54 Anka HUBAD, Kamnik, Vegova 4 Vinko KVAS, Kamnik, T unjiška c. 21 Janez MALES, Kamnik, Podgorje 2
Stane MARCIJAN, Kamnik, Rozmanova 6 i Božo MATIČIČ, Kamnik, Trg svobode 8 Minka SLADIC, Kamnik, Kovinarska 7/i Marica TAJČ, Kamnik, Tunjiška c. 2/c
KOMISIJA ZA DRUŽBE NO NADZORSTVO
predsednik:
Silva DROBNIČ, Kamnik, J. Aleševca 11
- člani:
Janez BRIŠNIK, Kamnik, Kovinarska 7/j Miha JERMAN, Duplica 43 Tomaž JANČAR, Kamnik, Ljubljanska c. 1 Franc PET KOVSEK, Duplica 33 . Gvido POMPE, Kamnik, Jakoba Zupana 6 Rafka ŠIME NC, Kamnik, Tunjiška c. 2/c
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRIT OŽBE
- predsednik:
Franc HRIBAR, Kamnik, Parmova 19
- člani:
Rudi BALOH, Zg. Tuhinj 54 Janez BRLOGAR, Kamnik, Kidričeva 35 Mirko JEMEC, Kamnik, Kersnikova 13 Janez KIMOVEC, Komenda 9/a Viktorija MATJAN, Kamnik, Kajuhova 9 ing. Florijan TORKAR, Nevlje 33.
KOMISIJA ZA VERSKA VPRAŠANJA
- predsednik: . Matija JENKO, Kamnik, Prvomajska 11
- člani:
Ferdo CVETKO, Kamnik, Medvedova 5/b Anton FIŠER, Kamnik, Trg svobode 3 Franc KLADNIK, Nevlje 28 BOŽO MATIČIČ, Kamnik, Trg svobode 8 Andrej OSOLNIK, Kamnik, Medvedova 23 Štefan PRAZNIK, Kamnik, Kovinarska c 10/a
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA
- predsednik:
Kazimir KERŽIČ, Kamnik, Kamniško-zasavskega odreda 3/a
- člani:
Milan LOGAR, Kamnik, Mlakarjeva 10 Ivan MOTNIKAR, Kamnik, Bevkova 10 Vlado OSOLNIK, Šmarca 22/a Slavko RAJH, Kamnik, Šutna 6 France VIDER VOL, Kamnik, Zaprice 2 Vera VERSTOVŠEK, Mekinje, Jeranovo 11
KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNE AKT E
i   - predsednik:
Silvo UČAKAR, Kamnik, Tunjiška c. 2/c
- Člani:
dr. Svetozar FRANTARj Kamnik, Cankarjeva 13
prof. Vekoslav FERBE ŽAR, Kamnik, Župančičeva 1
Ivo GRILC, mL, Kamnik, Levstikova 11
Danica KOCIJANČIČ, Kamnik, Vilka Rožiča 14
Alojz KONDA, Kamnik, Ljubljanska 3/c
Ivan KOS1RNIK, Godič 10
Janez NOVAK, Mekinje, Neveljska pot 17
Srečko ROT, Kamnik, Bevkova 9
Marica TAJČ, Kamnik, Tunjiška c. 2/c
Neda ŽAGAR, Kamnik, Bevkova 2
KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV
- predsednik:
Pavle KOBILSE K, Kamnik, F . Albrehta 3
- člani:
Marica BREJC, Kamnik, Miklavčičeva 5
Jože JERAS, Kamnik, Cankarjeva 19
Franc LIPOVŠEK, Spitalič 13
Lovro LUKAN, Križ 19, Komenda
Mirko PODBEVŠEK, Mekinje, Neveljska pot 23
Leopold STAROVASNIK, Županje njive 33
Ivan ZORE, Kamnik, Levstikova 17
Vinko ŽEBOVEC, Rudnik 6
KOMISIJA ZA VARST VO OKOLJA
- predsednik:
ing. Miha OGOREVC, Ljubljana, Sarhova 34
- člani:
Svetozar FRANTAR, Kamnik, Cankarjeva 13 ing. Ivo GAŠPER1Č, Kamnik, Rozmanova 1 Silvo HRIBAR, Kamnik, Župančičeva 6 ing. Iztok JURANČIČ, Kamnik, Ljubljanska c. 1 Ciril KORBAR, Breg 17, Komenda Peter KURET, Kamnik, Kamniško-zasavskega odreda 1 a Vinko KVAS, Kamnik, Tunjiška c. 21 dr. Janez MATJAŠIČ, Kamnik, Kidričeva 10 ,    Ivan MOTNIKAR, Kamnik, Bevkova 10 dr. France PUCELJ, Kamnik, Titov trg 8 Bogdan SE LFAK, Kamnik, Vegova n.h.-Slavko ŠTEBLAJ, Zg. Stranje 22 Dušan STE FULA, Kamnik, Trdinova 6 Franc ZORE, Kamnik, Levstikova 17 >
KOMISIJA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
- predsednik:
Jože BURJA, Kamnik, Medvedova 5/a
- člani:
Miha BABNIK, Godič 83
Jože CVRL E, Kamnik, Trg talcev 5
Jože JUVANČIČ, Kamnik, Kovinarska c. 1/c
Jože KALAN, Kamnik, Tomšičeva 4
Anton KOPČAVER, Kamnik, Aškerčeva 2
Klemen PIBERNIK, Suhadole n.h.
Alojz POVŠE, Kamnik, Stiasnyjeva 7
Janez PREGLED, Tunjiška mlaka 5/b
Pavle VOLKAR, Tunjiška c. 14/a
Franc ZAVASNIK, Vrhpolje 10
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
- predsednik:
Mirko PODBEVŠEK, Mekinje, Neveljska pot 23
- člani:
Stane MARCIJAN, Kamnik, Rozmanova 6
Nedeljko SLADIC, Kamnik, Kovinarska 7/h
Jože PEKLAR, Kamnik, Ogrinčeva 6
Maks ŠTEBE, Duplica 34 . «
- namestniki:
Boris BAVČAR, Kamnik, Prvomajska 4 Maks CEBEK Kamnik. Ljubljanska 1 Drago JEGLIČ, Kamnik, Svetčeva pot 10 Drago ŠTUPAR, Kamnik, Kovinarska 10/u Stane ZABAVNIK. Šmarca 29/a
ZASLUŽEK ZA KOZJANSKO
Koordinacijski odbor za pomoč prebivalcem Kozjanskega, ki jih je prizadel nedavni potres, v njem so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, je pred dnevi sklical sestanek predsednikov delavskih svetov in direktorjev delovnih organizacij.
Na njem so se dogovorili, da bodo vsi delovni kolektivi delali v soboto, 13. julija, ostali pa, ki imajo ta dan redno delo, pa drugo prosto soboto. Zaslužek tega dne bodo namenili za obnovo porušenih domov na Kozjanskem.
Ta zaslužek se bo pri odmeri davka od skupnega dohodka odštel od davčne osnove. Prav bi bilo, kot je predlagal izvršni svet občinske skupščine, da bi bila tako zbrana sredstva oproščena tudi prispevkov in davkov, vendar republiški sekretariat za finance meni, da v sedaj veljavnih predpisih ni predloga za tako oprostitev. To bo treba čimprej urediti. V pripravijo že osnutek ustreznega zakona.
Priporočili so tudi, naj bi samoupravna stanovanjska skupnost pregledala možnosti, da bi del sredstev za obnovo porušenih hiš prispevali tudi iz solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Delovni ljudje naše občine bodo prav gotovo tudi tokrat, kot vselej doslej ob podobnih primerih, pokazali svojo solidarnost s prizadetimi prebivalci Kozjanskega.
-je
gorčicaA
SPECIAL'
DELEGATI IN OBČINSKA SKUPŠČINA
Sestava in naloge zborov 2
V prejšnji številki Kamniškega občana smo govorili o nalogah delegacije, ki naj izraža izvirne interese delavca in občana. Danes bomo pogledali, kako je sestavljena naša občinska skupščina in kakšne so naloge posameznih zborov.
Nova ustava predvideva enoten skupščinski sistem v okviru SFRJ. Na tej podlagi ima nova občinska skupščina za razliko od dosedanje, ki je imela zbor delovnih skupnosti in občinski zbor, tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela šteje 60 delegatskih mest. Na seje tega zbora pošiljajo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva 45 delegatov, kmetje 3 delegate, obrtniki 2 delegata, delovne skupnosti s področja prosvete in kulture 6 delegatov, zdravstvo 2 delegata ter sodstvo in javna uprava 2 delegata.
Delovni ljudje so se v razpravi o občinskem statutu zavestno odločili, da glede na manjše število zaposlenih in pomen družbenih dejavnosti, pripada temu področju na manjše število zaposlenih eno delegatsko mesto v skupščini.
Delovne skupnosti z manjšim številom zaposlenih, ki nimajo samostojnega delegatskega mesta, se prek svojih delegacij združujejo v konference delegacij. Pregled tega združevanja in število delegatskih mest v posamezni TOZ D objavljamo posebej.
V zboru združenega dela sodeluje 762 delegatov, od tega jih je bilo 335 izvoljenih v 50 delegacijah, ostalih 427 pa ima status delegata po ustavi, ker so zaposleni v delovnih skupnostih z manj kpt 30 člani.
Poglejmo zdaj nekatere pomembnejše naloge zbora združenega dela. Poleg zadev, kijih ta zbor obravnava in o njih odloča enakopravno z ostalima zboroma (volitve, sprejemanje razvojnih načrtov, prostorskih in urbanističnih planov, občinskega proračuna, splošnih aktov o pravicah in obveznostih delovnih ljudi in občanov itd.) zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge akte, ki urejajo stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, delitev dohodka, samoupravne sporazume in družbene dogovore o zagotavljanju sredstev za splošne in skupne potrebe v občini, obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi, opravlja družbeni nadzor in obravnava še nekatere druge zadeve.
Nobena odločitev, ki se nanaša na določanje prispevnih stopenj za splošno in skupno porabo, ne more biti sprejeta, če je ne sprejme ta zbor.
Ker ima ta zbor zelo pomembne naloge na področju gospodarstva in družbene reprodukcije, bi bilo prav, da bi se v glavnem samostojno sestajal in res temeljito in vsestransko pretresel sleherno vprašanje.
Zbor krajevnih skupnosti ima 36 delegatskih mest. Delegacija vsake krajevne skupnosti ima v tem zboru najmanj eno mesto. Ostala mesta pa so razdeljena glede na število prebivalcev. Tako ima Kamnik 12 delegatov, krajevne skupnosti Duplica, Nevlje, Kamniška Bistrica, Moste in Komenda po 2 delegata, ostale krajevne skupnosti pa po enega delegata.
V 20 delegacijah krajevnih skupnosti sodeluje 179 delegatov. T o pomeni, da se vsakokrat sestane v zboru krajevnih skupnosti ena petina vseh izvoljenih delegatov.
V zboru krajevnih skupnosti bodo delegati poleg ostalih skupnih zadev samostojno obravnavali in sprejemali vse akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih. Obravnavali in usklajevali bodo programe razvoja krajevnih skupnosti. Zbor bo spodbujal sodelovanje med delegacijami zaradi uspešnega urejanja skupnih problemov. Posebne pozornosti zbora bodo deležni predlogi in pripombe, dane na zborih občanov v krajevnih skupnostih.
Med trenutno najbolj aktualnimi nalogami tega zbora je sodelovanje pri oblikovanju statutov krajevnih skupnosti in pri pripravi programov krajevnih skupnosti za prihodnje leto.
Novost v skupščinskem sistemu je družbenopolitični zbor Ta zbor šteje 25 delegatov, ki so bili izvoljeni na listi socialistične zveze za štiri leta. Zbor sestavljajo delegati vseh družbenopolitičnih organizacij v občini.
Družbenopolitični zbor skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja; v zvezi s tem sprejema stališča in daje predloge drugim zborom občinske skupščine ali skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, sporoča zboroma stališča v zvezi s temeljnimi vprašanji usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, oblikuje temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti, razpravlja o splošnih pogojih javnega obveščanja itd.
Oba ostala zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so dolžni obravnavati in upoštevati stališča družbenopolitičnega zbora.
Povsem novo vlogo v skupščinskem sistemu imajo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kot so temeljna izobraževalna skupnost, kulturna, telesno-kulturna in druge skupnosti.
Skupščine teh skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori določajo osnovno politiko razvoja posameznih družbenih področij. Ali drugače povedano, takrat, ko bo skupščina oz. njen zbor obravnaval in sprejemal n.pr. program razvoja šolstva ali kak drug podoben akt, bo tak dokument sprejet, če bo zanj glasovala tudi skupščina temeljne izobraževalne skupnosti.
(prihodnjič dalje)
KRAJEVNI PRAZNIK ČRNE
GRADNJA CESTE NA PRAPROTNO
Rudarji so praznovali
Tudi letos so beli rudarji v Črni praznovali svoj praznik v spomin na znano gladovno stavko zasavskih rudarjev pred 40 leti.
3. julija so že v dopoldanskih urah začeli tekmovati v kegljanju, šahu, streljanju in še nekaterih športih. Tekmovanj seje udeležilo okrog 40 rudarjev. Popoldne pa so se zbrali ob slovesno okrašenem domu na Vegradu.
Slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter papirnice Vevče in Krško, je odprl predsednik delavskega sveta rudnika Stane LESKOŠEK, za njim pa je o pomenu rudarskega praznika in o najpomembnejših družbenih nalogah spregovoril Tone FISER, sekretar občinskega komiteja ZKS, kije rudarjem tudi čestital k njihovemu prazniku.
Probleme gospodarjenja in bodočega razvoja rudnika pa je orisal direktor ing. Uroš BAJŽELJ.
Ko je predsednik delavskega sveta govoril o težavah zaradi pomanjkanja kvalificiranih kopačev, je med drugim dejal:
Kolektiv rudnika kaolina Črna se upravičeno sprašuje, zakaj je v tej dolini prenehala tradicija prehoda rudarskega poklica iz očeta na sina, predvsem pa se sprašujemo danes, ko smo osredotočili vse napore v to, da bi olajšali delo v jami in z mehanizacijo tako odkopa kot transporta izločili nekdanje težko fizično delo, poleg tega pa priznali rudarju jamski dodatek, vprašujemo se, zakaj se mladi ljudje ne odločajo za rudarski poklic.
Za vsa navedena izboljšanja so naši organi upravljanja vedno našli posluh in poskrbeli za potrebna sredstva in se jim bodo taka sredstva namenjala tudi v bodoče, saj je med nami živo ih stalno prisotno načelo „vse za odpravo težkih delovnih pogojev". '
O organiziranju rudnika na novih ustavnih načelih ter o njegovem povezovanju z drugimi kolektivi je predsednik delavskega sveta povedal naslednje:
Poleg tega smo v rudniku med obdobjem razprav o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in naporov za izvajanje ustavnih sprememb tudi pri nas skrbno analizirali vse možnosti, kako naj se organiziramo, kako naj se odločimo za boljši jutrišnji dan. Pri tem je prevladalo načelo, da v obrisih obstaja možnost za ustanovitev dveh TOZD, vendar pa smo morali zaradi objektivnih zadržkov, predvsem na obsežnih rekonstrukcijskih delih na vseh proizvodnih obratih, to preložili s sklepom, da se samoorganiziranje izvede takoj, čim bodo dani vsi pogoji za tako odločitev.
Delovni kolektiv se je letos z vso zavestjo odločil za pristop k združenemu podjetju slovenske industrije papirja, kot njihov dobavitelj. O pomenu te odločitve, smo seznanili delovni kolektiv že od decembra lani in referendum o pristopu je dokazal, da člani delovne skupnosti pričakujejo od take združitve skupno korist in boljše sodelovanje.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja in nagrade najboljšim tekmovalcem v športnih tekmah. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Kovinarji. , .
V nedeljo. 7. julija, so v krajevni skupnosti Črna proslavljali svoj krajevni praznik v spomin na 9. julij 1942, ko je nemški okupator po zaslugi izdajalca v Črni pobil 51 partizanov. Na slovesnosti v dvorani na Vegradu je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Dolfe Žagar. Orisal je zgodovinske dogodke pred 32 leti ter prizadevanja in uspehe občanov Črne za razvoj kraja in krajevne samouprave. Med nalogami, ki jih uresničujejo, je omenil gradnjo ceste iz Stahovice na Praprotno, kjer živi šest družin. Gradnja bo veljala okrog 10 milijonov starih dinarjev. K temu je prispevala Kamniška Bistrica 2 milijona in Gozdno gospodarstvo, obrat Kamnik, pol milijona starih dinarjev. Občani so opravili 950 ur prostovoljnega dela.
Letos imajo v načrtu še obnovo Majčevega mostu v Krivčevem, za kar je GG že prispevalo 4 tone cementa in armaturo.
Predsednik KS je posebej podčrtal pomen složnega sodelovanja vseh občanov v delu krajevne skupnosti.
V kulturnem programu so sodelovali mladi pevci in recitatorji z osnovne šole v Stranjah. Nastopila pa je tudi folklorna skupina iz Kamniške Bistrice.
Skupina bivših borcev je v patrolnem pohodu že dopoldan obiskala vse spomenike NOB in partizanske vasi v krajevni skupnosti.
Tudi šahisti so s tekmovanjem prispevali k počastitvi krajevnega praznika.
-jc
VEČ ZAPOSLENIH
Po podatkih občinske strokovne službe, ki se ukvarja z analizami, se je število zaposlenih v prvem trimesečju letos v primerjavi z lanskim obdobjem lani povečalo za 254 ali za 2,9 odstotka. Največ delavcev je zaposlilo gospodarstvo, medtem ko zunanje gospodarske organizacije, ki nimajo sedeža v Kamniku, zaposlujejo manj delavcev kot lani. V odstotkih se je število delavcev najbolj povečalo v negospodarskih delovnih organizacijah, in to kar za 5,9 odstotka. Med industrijskimi podjetji so največ novih delavcev zaposlili v tovarni usnja, ETI, Stolu in Svilanitu. V Kamniku je zaposlenih 9.033 delavcev, med katerimi je 47 odstotkov žensk.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v Kamniku je v prvih treh mesecih znašal 2.361 dinarjev in je bil nekoliko nižji kot v Sloveniji, kjer je znašal 2.492 dinarjev. Statistika je ugotovila, da so se življenjski stroški povečali za 23,3 odstotka. Ker so se osebni dohodki v Kamniku povečali za 21,6 odstotka, so realni osebni dohodki nižji kot lani.
•■'   ' r ; -tj
Obveščamo prebivalce, da prodajamo pogrebno opremo (krste vseh velikosti in drugo).
Delovni čas je vsak dan od 6. - 14. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob teh dnevih lahko kličete dežurnega delavca, čigar naslov je objavljen na vhodnih vratih komunalnega podjetja Kamnik-Mekinje-Cankarjeva 11 (novi vhod)!
Komunalno podjetje Kamnik
*Q7
OB 30-LETNICI
Ustanovitev IV. bataljona Slandrove brigade
Šlandrova brigada je imela do poletja 1944 tri bataljone, toda novincev je bilo vsak dan več. Tako da se je število borcev vsak dan večalo. Zato se je štab brigade odločil, da ustanovi še četrti bataljon. Povelje za njegovo ustanovitev je izdal štab 21. junija 1944. Tega dne smo taborili v Vrhpolju. Opoldne smo se zbrali, radovedni, zakaj so nas "poklicali v zbor. Komandant naše brigade je pravkar postal Jože Lepin-Ris, kije tudi stopil pred nas in nam pojasnil namen ustanovitve četrtega bataljona. Za njim je spregovoril tudi še komisar brigade Džidži. Potem nam je novi komandant prebral imena poveljnikov v novem bataljonu. Za komandanta je štab postavil Mazeja Ivana-Boruta, ki je bil dotlej v tretjem bataljonu na istem položaju. Komisar bataljona je postal Ivo Sonc -Zdenko, za namestnika komandanta pa so določili Antona Stanjka-Staneta. Mene so imenovali za komandirja prve čete, za komisarja Antona Jerasa?Z voneta, za namestnika komandirja pa devetnajstletnega Staneta, ki se mu ne spomnim več priimka. Doma je bil iz bližine Prevoj. Za pomočnika komisarja v naši četi so postavili Koroščevega iz Potoka v Tuhinjski dolini. To je bil partizan, ki je nosil značilno ilegalno ime Jutro.
Še isti dan smo uredili čete in zvečer odšli na položaje.
Nekaj dni po ustanovitvi našega novega bataljona smo taborili v Prikrenici na Mo-ravškem. Tukaj se je nastanil tudi štab brigade. Dan je bil topel in sončen. Dopoldne smo pripravili po četah vojaške vaje in seznanjali borce z delovanjem orožja. Svojo četo sem spravil za neki skedenj, v katerem smo ponoči spali Borci so se vadili v sestavljanju in razstavljanju orožja. Po desetinah so si napovedali tekmovanje, kdo bo prvi razstavil in sestavil puškomitraljez. Nekateri so pokazali pri tem vso spretnost. Ko so se vsi izurili v razstavljanju in sestavljanju puškomitraljeza, smo začeli še z drugimi vajami. Vsak borec je moral razstaviti in sestaviti svoje orožje tudi ponoči, če bi bilo potrebno. Podnevi smo te vaje izvedli tako, da smo jim zavezali oči. Tako so se vsi privadili te veščine in jim pozneje razstavljanje in sestavljanje orožja ni delalo preglavic niti v največji temi.
Okrog poldne nas je obiskal tudi Nace - Janez Ber-lec, ki je bil obveščevalec v Kamniško-zasavskem odredu. Za nas je pomenil njegov obisk posebno doživetje, saj se je pripeljal še z nekim spremljevalcem kar na motorju. Nace je bil doma iz
Tuhinjske doline, zato so ga domačini takoj obkolili. Mnogo smo si imeli povedati.
Kuharji so medtem pripravili dobro kosilo. V naši četi je bila tudi hči brigad-nega minerja Kobilška, ki je opravljala dolžnost bolničarke. Kadar so dopuščale okoliščine, nam je pogosto od kod prinesla solato in jo posebej pripravila za vso četo. Tako je storila tudi tokrat. Po kosilu so nekatere tovariše poklicali v štab brigade. Čez čas se je vrnil Anton Stanjko, ki se je nekaj jezil in preklinjal „Hudič, prišli so neki ljudje iz glavnega štaba," je robantil, „zdaj nam pa hočejo zamenjati nemške uniforme za angleške. Poglej, kako je tale angleška bluza kratka! Saj sem jim rekel, pojdite malo na juriš, pa boste dobili švab-skih uniform, kolikor jih potrebujete. "
Tako je mineval dan, nič težkega nismo pričakovali do večera. Toda že popoldne smo dobili sporočilo, da prodirajo v Moravsko dolino Svabi skupaj z belčki Štab bataljona je takoj določil mojo četo, da gre na položaj. Belogardisti so ta čas že prilezli do Studencev, zato smo morali kar pohiteti, da nas ne bi presenetili Z nami je odšel tudi komandant bataljona Borut. Krenili smo zahodno od Prikrenice proti Studencem. Med potjo smo prišli do nekega gozda, kjer smo se razvrstili v strelce in počasi stopali med drevjem naprej. Vsak hip pripravljeni, da zadenemo na belčke. Četa je premogla dovolj orožja in streliva. Za svojo brzostrelko sem imel kar petsto nabojev, nič slabše pa ni bilo pri ostalih. Nekaj mojega streliva je nosil v nahrbtniku moj kurir Vinko.
Nenadoma je na desnem boku čete zaropotalo. Belogardisti so nas opazili in prvi udarili. Takoj smo jim vrnili po vsej dolžini naše sto metrov dolge četne fronte. Naš ogenj je bil tako močan, da so jo belogardisti pobrisali iz gozda in se zatekli za hribčke, kjer so se razprostirali travniki in njive. Ugotovili smo, da so belogardisti šibkejši od nas, zato smo še z večjo močjo udarjali po njih. Kmalu smo se znašli na drugem robu gozda, kjer smo si za drevesi poiskali za klone. Za trenutek smo si oddahnili in si odpeli vojaške bluze. Vroč dan je bil, zato nas je močno oblival znoj. Človek bi najraje odložil težki vojaški opasač z bombami in drugo opremo, ki je visela na njem. Belogardisti so se za hribčki spet zbrali in tolkli z mitraljezi po našem položaju v gozdu.
V tem Času so se Nemci na drugem kraju bližali proti Moravski dolini. Nekje blizu
Vrhpolja so se udarili s Pohorsko brigado, ki jih je kmalu razgnala in spodila proti Trojici. Tudi belogardisti pred nami so zaslutili, da njihovim gospodarjem slaba prede. Njihovo streljanje je postajalo vse bolj negotovo. Položaj je bilo treba obrniti v naš prid. S komandantom Borutom sva se začela plaziti iz gozda po neki poljski poti, da bi se še bolj približala belčkom. Moj namestnik Stanko se je kar stoje zagnal iz gozda, misleč, da lahko kar sam opravi z njimi. Takoj sem videl, da se fant podaja v nevarnost. „ Vrni se!" sem zakričal nad njim Ni me preveč rad ubogal. Ko je uvidel, da mu nihče od naših ne sledi, se je le vrnil k četi.
Belogardisti so naju z Borutom čez čas opazili. Kmalu so začeli roji svinčenk cvrčati mimo naju. Tesno sva se prilepila k zemlji, ni veliko manjkalo, da bi jo skupila. Naš mitraljezec za nama je kmalu sprevidel, da nama trda prede, zato je z nekaj rafali usekal po belih in jih pregnal z grebena, na katerega so prilezli.
Na sosednjem položaju so borci Pohorske brigade v ju-rišu gonili Švabe pred seboj. Kmalu so jo odkurili tudi belogardisti in sopihali za svojimi gospodarji proti Domžalam. Samo od daleč je še padel kak strel
Naša četa se je vrnila v Prikrenico. Vsi prepoteni in premočeni od znoja smo prišli v vas, kjer smo se pri prvem studencu odžejali. Potem so borci začeli preobračati svoje žepe in si zvijati cigarete. Povsod je tekel pogovor o prvem spopadu našega bataljona s sovražnikom. Za začetek ni kazalo slabo.
Zvečer je štab bataljona sklical sestanek z vsemi komandirji in komisarji čet. Komandant bataljona je opomnil na pomanjkljivosti, ki jih je zagrešila naša četa pri spopadu z belogardisti. Ker je bil bataljon mlad, je bilo treba sproti odpravljati napake in se na njih učiti. Po sestanku smo se vrnili k svojim četam, ki so se namestile po vaških senikih. Zadovoljni smo bili, ker spet spimo na senu, saj smo prejšnje noči večinoma prehodili. Ponoči me je med spanjem zbudil četni dežerni, ki ni mogel najti stražarjev; zarili so se nekam v seno. Treba je bilo takoj ukrepati. Takoj v začetku smo morali vpeljati red in disciplino. To je pravilo, ki smo ga morali tudi v četrtem bataljonu upoštevati že na začetku.
Pozneje je postal naš bataljon dobro organizirana enota.
Anton Ahčin - Darko
Prva padla partizana v Sloveniji
r
Neusklajene cene ne spodbujajo kmetov
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, ki jo vodi Nande Vode, je 3. julija 1974 organizirala posvetovanje o kmetijstvu in gozdarstvu v občini Kamnik. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki Gozdnega gospodarstva Kamnik, obrata Kooperacije pri Emoni in kmetijske zemljiške skupnosti.
Vsebino novega zakona o gozdovih je podal predstavnik Gozdnega gospodarstva. V razpravi so prisotni poudarili, da bo treba rešiti nekatera vprašanja v zvezi z organizacijo obrata za kooperacijo pri Gozdnem gospodarstvu in še posebej vprašanje statusa kooperanta.
Predstavniki obrata Kooperacije pri Emoni so prisotne seznanili z delom kmetijske pospeševalne službe. Ta pokriva celotno področje občine in je pokazala dobre rezultate, posebno v živinoreji. Hitrejši razvoj te panoge pa ovirajo znana neskladja Tncd cenami reprodukcijskega materiala in kmetijskih proizvodov, kar je problem širše družbene skupnosti.
Udeleženci posveta so bili mnenja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med kmetijsko zemljiško skupnostjo, sekcijo za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL delegacijo kmetov v zboru združenega dela in Kooperacijo.
Vsi ti organi naj do jeseni pripravijo poročilo o svojem delu.
"' K
»Menina«
KAMNIK, šmarca 32 b
o b j ¡1 v I j ;i
prosta delovna mesta:
1.10 KV MIZARJEV 2. 20 DELAVCEV -
DELAVK lesne
stroke -
- nekvalificirani
Prošnje je potrebno nasloviti na personalni oddelek.
Stroški prevoza bodo povrnjeni.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
TONE MIKLAVČIČ: DOSLEJ ŠE NEOBJAVLJENO NJEGOVO FOTOGRAFIJO NAM JE ODSTOPIL NJEGOV SODELAVEC V TITANU FRANC BEKŠ IZ ČRNUČ.
Pred nekaj meseci sem kon-. čal knjigo „Od pastirja do konstruktorja samouka". To so spomini iz predvojnih let in iz časa druge svetovne vojne. Pisal sem tudi o sodelavcih tovarne Titan v letih 1938 in 1939. Tam sem omenil svojega najboljšega prijatelja v tem času, Toneta Miklavčiča. Ko sem napisal, da je skupaj s svojim prijateljem Dominkom Mlakarjem padel že 27. julija 1941, sem pričel razmišljati, ali je sploh kakšen partizan padel pred tem datumom Iskal sem po partizanski literaturi in prišel do sklepa, da nihče ni padel prej in sta tako ta dva partizana prva padla na slovenski zemlji.
V Kamniškem zborniku sem našel kratek odstavek o tem.da sta tadva prva padla v kamniškem okraju. Pogovarjal sem se o tem tudi z nekaterimi tovariši, ki poznajo potek bojev NO V, in pritrdili so mi, da je ta informacija točna.
Čudim se, da o tem nihče ne piše. Še nikdar nisem bral o tem, kdo je prvi padel, mislim pa, da bi bilo treba tudi to zapisati.
Ker mislim, da sta torej Miklavčič in 'Mlakar padla prva, sem se odločil o svojem prijatelju Miklavčiču napisati nekaj podatkov.
Miklavčič je bil mlad, simpatičen fant. Zelo družaben, pogumen, zabaven in odkritosrčen. Bil je priden delavec in primerno varčen. Isti dan sva prišla delat v tovarno Titan. Takoj sva postala prijatelja in sva nekaj časa skupaj stanovala pri gospodinji, delavki Štrajharjevi na Perovem. Hranila sva se v gostilni Bevc. Oba sva delala v isti skupini pri izdelavi trgovskih tehtnic. Skupaj sva hodila na izlete v kamniško okolico in večkrat tudi v planine. S svojimi ■ šalami je znal spraviti vso družbo v dobro voljo.
Že iz Ljubljane sva poznala Kazimira Čemeta. V Kamniku smo si postali še bližji. Četne je bil že takrat član komunistične partije in je mlajšega Miklavčiča vzgajal v komunista. Ko sem jaz zaradi spora s svojim mojstrom Perparjem, ki je bil pijanec in nemčur, odšel v Kragujevac, se je Milavčič še bolj navezal na Čemeta. Mislim, da je Čeme posredoval, da so Miklavčiča in Mlakarja sprejeli v SKOJ.
V noči vstaje v kamniškem okraju, 27. julija 1941, so šli Čeme, Miklavčič in Mlakar skupaj v sabotažno akcijo. Ta akci-
ja pa, kolikor vem, ni popolnoma uspela, ker je bil vmes izdajalec. O tem je bilo že nekaj napisanega in tega ne bom ponavljal. Miklavčič in Mlakar sta po akciji hitela na dogovorjeno zborno mesto na samotno Kratno nad Perovim. Prek Kamniške B istrice sta šla po lesenem mostičku zadaj za tovarno Titan. Tu pa so ju, ker sta bila izdana, že čakali v zasedi gesta-povci. Oba so smrtno ranili. Obležala sta prva partizana na slovenski zemlji. Miklavčič je pred smrtjo ugriznil gestapovca v roko, ta pa ga je še enkrat ustrelil.
Na mestu, kjer sta padla, stoji kamnit spomenik. Na njem piše, da sta tu padla 27. julija 1941 skojevca Tone Miklavčič in Dominik Mlakar. Nič pa ne piše, da sta to prva padla slovenska partizana.
Z Miklavčičem sem bil pred vojno na njegovem domu v Ljubljani. Je pa že petintrideset le od takrat in pozabil sem, kje natančno je bil doma. Šel sem po podatke o njem v tovarno Titan in prijazna nameščenka mi je prepisala nekaj podatkov iz knjige v kadrovskem oddelku.
Tone Miklavčič je bil rojen 4. 7. 1920 v Ljubljani Stanoval je pri starših na Galjevici lla v Ljubljani. Pri Titanu se je zaposlil 10.10. 1938. Ustreljen 27. julija 1941.
Čemeta so gestapovci drugi dan aretirali in ga že 6. avgusta 1941 ustrelili. Bil je torej ustre-
DOMINIK MLAKAR: PRVlC OBJAVLJAMO TUDI FOTOGRAFIJO MLADEGA SKOJEVCA IZ TUNJIC, KI JE SKUPAJ Z MI-KLAVClCEM KOT PRVI SLOVENSKI PARTIZAN ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA NAŠO OSVOBODITEV.
razumela. Jaz sem mlajša od njega. Končal je osnovno šolo in dva razreda gimnazije. Pri mojstru Ferjanu v Zvonarski ulici se je izučil za kovinarja. Bil je nadarjen in mojster ga je cenil. Ko nam je leta 1938 umrla mati, je odšel delat k Titanu. Tam se je že zelo zgodaj vključil v komunistično organizacijo. To vem tudi po tem, da\ ni več hodil v cerkev, kadar je prišel domov.
Nekako dva meseca predno je padel, je prišel domov in mi zaupal, da bo šel v „gošo". Dobil je nalogo, da uniči vse svoje dokumente in slike. To sva tudi skupaj storila. Zaradi tega sedaj nimam nobene njego-
S KROM EN SPOMENIK ŽRTVAM V NOCl VSTAJE: V GOZDIČKU OB i PEROVSKI BRVI V KAMEN VZIDANA PLOŠČA SPOMINJA NA ZAČE-1 TEK VELIKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA PRED 33 LETI MIMO BO TEKLA NOVA OBVOZNA CESTA. ZATO BI BILO TREBA RAZMIŠLJATI, DA BI PRI UREJANJU TEGA OBMOČJA PRIHODNJE I LETO OB 30-LETNICI OSVOBODITVE POSTAVILI DOSTOJNEJŠE OBELEŽJE TEMU DOGODKU.
Ijen med prvimi v Sloveniji. Takrat sem bil na prisilnem delu v Dravogradu. Na velikem plakatu sem neko jutro ve pretresen prebral, da so bili Čeme in še nekaj mojih nekdanjih sodelavcev pri Titanu, ustreljeni. Pomislil sem, da bi bil nemara med njimi, če bi ostal v tovarni Titan.
O prijatelju Miklavčiču sem hotel dobiti še več podatkov. Šel sem na Galjevico in našel Miklavčičevega brata. Prijazno mi je povedal, da so Miklavči-čev dom porušili Starši so umrli. Živi pa v L jubljani njegova, če se ne motim, edina
sestra Marija, poročena Štular.
Miklavčičevo sestro sem našel v Metalki, kjer je v službi, povedala mi je tole: ,
,,Moj padli brat Tone je bil dober fant. Zelo lepo sva se
ve slike. Ne vem od kod, toda^ nekaj dni po njegovi ustrelitvije oče dobil sporočilo, da je pa-1 del. To smo skrivali in se tako zaščitili pred Italijani in domobranci Zaradi njega nismo imeli nobenih težav."
Po vojni sem zopet delal pri \ Titanu in stanoval blizu mesta, kjer sta padla oba mladeniča, S tihim spoštovanjem sem hodil mimo tega kraja. To je gozdiček ob Kamniški Bistrici Večkrat sem prinesel rož z gora na ta kraj in nekajkrat tudi na Žale nad Kamnikom, kjer sta pokopana.
Upam, da bo o teh dveh, ki sta kot prva partizana namočila našo zemljo s svojo krvjo, še kdo kaj več napisal Predvsem bi bilo treba kaj napisati o Mlakarju, ki sem ga sicer poznal, a ne tako dobro kot Miklavčiča.
F.B.
ot Ki
sv
pe sk ot t*
ns je K bi ni tu M b( st;
Vi
Zi bi h u: b; in
U d
S(
n
C P
n n
Za večji red na živilskem trgu
in sejmišču -
Na zadnji seji je občinska skupščina sprejeta odlok, ki urejuje tržni in sejemski red na živilskem trgu in sejmišču v Kamniku. Upravljalcc obeh tržnih prostorov je komunalno podjetje iz Kamnika, ki je tudi pripravilo ustrezni predlog reda, ki ga je skupščina sprejela. Odlok občinske skupščine določa tudi kazni za kršitelje tržnega reda.
Kaj vse je sedaj dovoljeno, kaj prepovedano?
Tržnica posluje vsak dan od 1. aprila do 31. oktobra od 6. do 13. ure, od 1. novembra do 31. marca pa od 7. do 12. ure. Prodajalci lahko prodajajo tudi zunaj delovnega časa, vendar je pristojbina za polovico večja. Sedanja tarifa je med 5 in 10
dinarjev ou zasedanega prodajnega mesta. Višina tarife je seveda odvisna od dejanskih stroškov in si komunalno podjetje ne bp iskalo v pristojbinah zaslužkov. Na tržnici pa je dovoljeno prodajati vse vrste kmetijskih pridelkov, cvetlic, sadja in gozdnih sadežev, izdelke obrtnih delavnic in domače obrti ter male živali. Ni pa dovoljeno prodajati svežega mesa in mesnih izdelkov, zaklanih živali in točiti alkoholnih pijač. Red zahteva tudi posebne pogoje pri prodaji mlečnih in suhomesnatih izdelkov. Seveda je treba vse blago i prodajati s prodajnih stojnic in ne s tal. Na tržnici bo delal red poseben redar, seveda pa vse blago lahko kontrolira tržni inšpektor. In še nekaj velja omeniti - vsak prodajalec
bo moral imeti izobešene cene svojih iedelkov, kar imajo na vseh večjih tržnicah v Sloveniji.
V Kamniku večkrat prodajajo kmetje ali tudi drugi zunaj tržnice, posebno pred cerkvijo in na Duplici so prodajalci češenj, breskev in drugega sadja. Zanje je predvideno v odloku, da brez posebnega dovoljenja občinskega organa ne smejo prodajati zunaj tržnice. Za vse prekrške lahko izreka denarno kazen kar redar, za hujše prekrške pa tržni inšpektor in sodnik za prekrške.
S sprejetjem občinskega odloka o tržnem redu lahko pričakujemo večji red na živilski tržnici in sejmišču, kar je želja vseh, tako prodajalcev kot kupcev.
/ -tj
Prva zlata poroka v Volčjem potoku
Te dni sta v svojem družinskem krogu praznovala zlato poroko Marija in France Kladnik, stara 72 in 77 let, iz Volčjega potoka 34.
severno mejo, kjer se je vojskoval med Beljakom in Celovcem Spoznala sta se v Kamniku in kmalu je bila poroka. Imata dve hčeri in
MARIJA IN FRANCE KLADNIK.
Prav borna je bila njuna skupna življenjska pot in živo sta pripovedovala, kaj vse sta doživela zadnjih petdeset let. Resnici na ljubo moramo povedati, da je mož France bolj zgovoren. Še pred poroko je bil borec za
sina ter lepo število vnukov in enega pravnuka. Kar polna hiša jih je, ko se zbero doma. France je nekaj časa, delal na Duplici v krivnici stolov. Takrat so jim rekli „pigarji", delali pa so po 12 ur in še več. Naporno je
bilo, saj so delali v pari in so stole ročno krivili. Od njegovih sodelavcev nihče ne živi več. Kasneje v stavki leta 1928 so ga odpustili Odšel je k rudarjem v Trbovlje. Kladnikova domačija je bila med vojno resnično partizan ska. Marijin brat Slavko je odšel v partizane 27. julija 1941, ko se je začela vstaja na Kamniškem, Pri njih doma pa je bila vse dni vojne kurirska javka. Nemci so vedeli, da je to partizanska hiša, zato je bil gestapo reden gost pri njih. Mama Marija je nekoč skrila slike Slavka v peč in Nemci jih niso našli Tudi zaprta je bila v Mekinjah, vendar ni ničesar izdala in morali so jo izpustiti. „Molčati pa sem znala. Nič ne vem, nič ne vem!" sem zatrjevala Nemcem.
Po vojni, ki so jo na srečo preživeli vsi, so brž obnovili hišo. Opeko je napravil France kar sam v Radom Ijah. France je delal ponovno v Stolu, vendar tokrat v svoji tovarni in je bil kot delavec Stola leta 1955 tudi upokojen. Že od mladih nog je bil čebelar in še sedaj se ukvarja s čebelami. Ima 11 panjev in čebelarjenje ga razvedri. „Posnemati jih je treba," pravita oba. In za oba zlatoporočenča lahko rečemo, da sta posnemala svoje čebele.
Še na mnoga leta Marija in France! _tj
Dogodek s patrolnega pohoda
V današnji številki Kamniškega | občana ste gotovo zasledili, da je j Krajevna skupnost Črna proslavljala svoj krajevni praznik.
Za to slovesnost je uvrstila med i pestri program tudi obisk zgodovin-I skih krajev in spomenikov NOB po I obronkih doline Črne in patrolni , pohod po partizanskih poteh.
Pohod so izvedli kot v času narodnoosvobodilne borbe. Patrulja I je krenila preko Gozda, Černivca, Kališa in Potoka v Prapretno. Pot je bila dolga in naporna; po njej so kre-: nili nekdanji borci in aktivisti OF pa i tudi mlajši. Pri spomenikih je tovariš i Mirko iz Stranj v preprostih in lepih besedah obudil spomine na težke a i slavne zgodovinske dni.
Zadnja^ postojanka je bila Prapretno. Že med vojno je večina vaščanov sodelovala z OF in pwli zani in nekateri izmed njih so osvo-■ boditev plačali tudi s krvnim dav-i kom. Poznani, kjer so se med vojno ustavljali partizani in aktivisti, so bili Kljukčevi, Žagarjevi, Kerščkovi in Starovasnikova Johana.
Vaški aktivist - „terenc OF" tovariš Stane je na večer pred pohodom naskrivaj, da „ga ne bi opazil sovražnik", prišel v to vas „z zaupnim obvestilom".
„Jutri vas bodo obiskali naši. Dolgo pot imajo za sabo, bi jim pripravili kaj za pod zob? "
„Glej, glej, kot nekdaj! Kako da ne bi, veliko naših se je ustavilo v najtežjih časih pod našimi strehami pa nihče ni lačen nadaljeval poti. Kdaj pa bodo prišli? " Skoraj da ni bila tajnost.
„Znani borci in aktivisti bodo vmes, po tem jih boste spoznali," zaupa „terenc".
Pa je kmetica, naslednica Staro-vasnikove Johane, nekaj čez polnoč nasula v veliko posodo zvrhano
patrulje obudili veliko veliko spominov na čase borbe.
Patrulja se je udeležila še zaključnega prazničnega mitinga na Vegradu in posedela ob partizanskem golažu v prijetnem razgovoru s sta-
PATROLA BORCEV SE JE VRNILA S POHODA.
mero lepe bele moke in med testo zamesila dosti drugih dobrot, da bodo krofi lepši in boljši. S takimi priboljški so pričakali utrujeno patruljo.
Seveda udeleženec tovariš Janko iz Stranj ne bi bil Janko, če ne bi gospodinje prehitel z vprašanjem: „Za koga pa imaš pripravljene tele češnje? „Hm, ja, za koga neki, menda veste!" Med počitkom in zalogaji dobre malice so udeleženci
rejšimi borci, tovariši Francetom Kregarjcm, Urbančevim Francetom, Starovasnikovim Poldom, Žagarje-vim Dolfom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Črna in z drugimi domačini iz Stranj in Črne ter predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij iz Kamnika. Srečanje je bilo lepo, vedro in prisrčno.
-ko
Cesta Brezje — Gozd črna gradnja?
Le slabih 100 metrov ceste bi bilo treba zgraditi in vasi Brezje in Gozd bi bili povezani z vozno cesto. Žal se lastnik zemljišča pred Gozdom upira in noče odstopiti zemlje za gradnjo ceste. To so storili vsi, sedaj pa zaradi posameznika gozdno gospodarstvo ceste ne more dokončati. Delegat krajevne skupnosti iz Črne je o tem problemu sprego-
voril na nedavni seji občinske skupščine. Prosil je občinske službe za pomoč, saj' vaščanom nedograjena cesta ne koristi.
Na občini o gradnji nove ceste niso vedeli nič podrobnega, saj niso dobili pismene vloge za izdajo dovoljenja. „Torej je ta črna gradnja!" je bilo slišati v skupščini. Problem je bil brž razkrit. Za   gradnjo   gozdnih cest
skrbijo gozdno gospodarstvo in kmetje, lastniki gozdov. Za gradnjo gozdne ceste pa ni potrebno nikakršno dovoljenje, zato tudi sporne zemlje ni mogoče razlastiti. Pričakujemo lahko, da bodo pristojne službe občinske skupščine uredile problem v korist kmetov in bodočih uporabnikov ceste. Zdaj res ni čas, da bi kdo zaustavljal kolo napredka. -tj
Prej po obvoznici ali pod arkadami
Čc ste v začetku tega meseca na televiziji gledali oddajo o varnosti v cestnem prometu, vam najbrž ni bilo težko ugotoviti, da je bila večina oddaje posneta v Kamniku, drugi del pa v Ljubljani. Za kaj gre? Oddaja je namreč govorila o obnašanju voznikov osebnih avtomobilov, kolesarjev in pešcev v mestu, v gostem prometu. Strokovnjaki, ki so to oddajo pripravljali, se najbrž niso po naključju odloČili za Kamnik, ko so iskali kritične točke in ,,gužvo" v mestu oziroma na cestah. Se posebej je ta očitna ob konicah, zjutraj, ko gre skozi mesto vrsta delavskih avtobusov, delavcev z osebnimi avtomobili, motoristov, kolesarjev, pešcev, pa ob drugi uri popoldne, ko se vračajo z dela. Upam, da so avtorji izbrali ta čas, saj je bila zmeda takšna, kakršno so iskali v svoje objektive. Najbrž se ob tem lahko zamislimo, čeprav že dalj časa vemo, da je stanje ozke kamniške magistrale v prometnem pogledu nevzdržno. Med vsemi drugimi udeleženci pa smo seveda v najbolj kritičnih trenutkih lahko videli tudi konjsko vprego, ki že davno ne sodi več v ozke kamniške ulice. Toda, kako in kje jim najti drugo pot, ne samo njim, še vsem tovornjakom in avtobusom.
Potem pobrskamo po materialih zadnje seje občinske skupščine prejšnjega sklica in beremo: „Primarni problem prometa v Kamniku se kaže v izgradnji obvozne ceste, za katero so glavni projetki izdelani in v cestnem skladu v letošnjem letu ob prenosu odpravljenega državnega kapitala občine zagotovljenih približno 1,6 milijona dinarjev za začetek gradnje. Modernizirana in usposobljena za celoten promet bi bila cesta lahko 1976. leta. Pri izgradnji ceste bo potrebno iskati izvajalca del, ki bo v enem letu zgradil več in delno kreditiral. Cesta ima precejšnje dimenzije, vendar pa je možno v prvi fazi končati samo cestišče v makadamu."
Načrti so že izdelani, toda mnogi se sprašujemo: najbrž bo treba malo pohiteti in ne izgubljati časa v razpravah, kaj storiti in kje dobiti preostali (manjkajoči) denar, da končno prekinemo z debato o obvozni cesti in na ozkih in zasičenih ulicah zavarujemo pešca, ki je stalno izpostavljen nevarnosti.
Ozka grla kamniške glavne ceste skoraj da ne poznajo pločnikov, ločitev pešcev od vozil ni nikjer upoštevana, zato so najbrž ob tem ko govorimo o nujnosti čim prejšnje izgradnje obvoznice prav tako aktualne tudi zahteve po arkadah, razširitvah in peš hodnikih.
Začetek v uresničevanju teh zamisli je že začeta adaptacija Kidričeve ulice 53 (nekdanja Eta), kjer pa so gradbena dela ustavljena, ker
investitor še do danes nima izdelanega programa o namembnosti prostorov nadstropne etaže. Prav tako pa ni rešen tudi način financiranja lokalov v pritličju. Upajmo, da bodo z deli kmali nadaljevali in občanom pokazali (vsaj) primer, kako jih lahko zaščitimo od vsak dan večje nevarnosti v mestu. In ne samo to, pravimo da je od zamisli do uresničitve ideje navadno dolga pot; no, mi v našem primeru le upajmo, da ne bo stvar v obeh primerih ostala le pri bolj ali manj uspešnih idejnih rešitvah in predlogih.
onesnaženost zraka ob največjih konicah. Zamišljenih je bilo že nekaj možnosti, da bi sedanji trg dobil glede na centralno lokacijo drugo vlogo (shajališče občanov, družabne prireditve), torej da bi avtobusi dobili novo mesto. Najbrž izbrana lokacija nove avtobusne postaje ob desnem bregu Kamniške Bistrice ne bi smela biti trd oreh za investitorja, saj nedvomno sodi v ta del tudi splošna ureditev okolice. V mislih imamo namreč saniranje in adaptiranje sedanjih objektov (stara usnjarna, Menina) v atraktivne trgovsko po-
MESTNO SREDIŠČE SE DUŠI V ČEDALJE GOSTEJŠEM PROMETU
Pa naj ob tem, ko govorimo o prometu v mestu in o možnostih in načrtih za izboljšanje, spregovorimo še na kratko o avtobusni postaji, ki je prav tako predmet razprav že vrsto let.
Povsem,na dlani je, daje današnja lokacija postaje povsem nemogoča. Na majhnem, komaj 650 kv. m velikem prostoru, kjer je obenem tudi parkirišče osebnih avtomobilov, se dnevno zvrsti do 130 avtobusov. Številka, ki najbrž pove kar precej, da se ne poglabljamo v številke, ki bi nam pokazale, kakšen hrup nastaja ob tem, kaj šele, kolikšna je
slovne lokale.
Najbrž ni nova ugotovitev, da bi takšen poseg, kjer sodeluje več investitorjev laže uresničili, saj je cenejši in realnejši. S tem pa bi Kamnik poleg prepotrebne avtobusne postaje dobil vrsto objektov, ki bi dopolnjevali celoten kompleks in najbrž ne nazadnje lahko pomenijo pontmben prispevek pri nadaljnjem razvoju turizma v naši občini. Zato bo najbrž treba čimprej izdelati potrebne načrte za celoten kompleks, kar po nt ni prvi del reševanja tega vprašanja.
-ts
OPROSTITEV OD DAVKA
Občinska skupščina je zadolžila izvršni svet, da lahko ob raznih humanitarnih in drugih prireditvah oprosti plačilo občinskega prometnega davka na točenje alkoholnih pijač. Prav gotovo moramo pozdraviti tak sklep občinske skupščine, saj si razna gasilska društva, kulturne skupine in drugi na veselicah ali podobnih prireditvah zaslužijo denar za svoje delovanje, ki s pridobitništvom nima nikakršne zveze. Društva, ki bodo v prihodnje organizirala podobne prireditve, bodo morala v prošnji za oprostitev navesti, za kakšno prireditev gre. Prav gotovo ne bi bilo umestno, da bi tak sklep kdo izigraval.
-tj
Kamniške drobtine  Kamniške drobtine
Novi otroški vrtec, ki ga gradijo na Bakovniku in ki bo sprejel 150 otrok, se že kaže v vsej razsežnosti. Lahko rečemo, da je arhitektonsko primerno in estetsko (in seveda namembno) zasnovan objekt, ki pa žal kasneje nc bo mogle pokazati vseh svojih arhitektonskih razsežnosti. Zakrit ga bo namreč novi blok, ki ga bodo kmalu začeli graditi in garažna hiša „triplcks" s sedemdesetimi parkirnimi boksi. Tako bo zakrit razgled proti Kamniškim planinam in proti Ljubljanski cesti, pa seveda obratno, z Ljubljanske ceste, odkoder sedaj med gradnjo še lahko občudujemo kvalitetno arhitekturo otroškega vrtca. Postavlja se vprašanje sprejemljivosti takšne gradnje, ki ni samo utesnjena, temveč za objekt za otroke najbrž vse prej kot primerna iz zdravstvenih in varnostnih razlogov (hrup. povečan promet). . i
Najbrž nič kaj dobro spričevalo za pooblaščeno projektantsko organizacijo LUZ (Ljubljanski urbanistični zavod), ki skrbi za urbanizem na kamniškem področju . . .
Ureditev mesta je najbrž skrb vseh nas. Trgovska Rodjetja z redkimi izjemami uspešno in tesno sodelujejo v. teh prizadevanjih, v zadnjih letih je močno prisotna tudi zasebna pobuda. Zunanjost objektov se podreja arhitektonskemu izgledu starega dela mesta, žal pa je
pri investitorjih teže najti skupen jezik pri notranjem urejanju lokalov, ki bi moralo biti oblikovno sveže, sodobno in nikakor ne serijsko. Premalo posluha pa je med „trgovci" za zunanji izgled lokalov, ki tudi privabljajo kupca. Naj omenimo le nekatere: Metka (Titov trg 9), Steklo (Titov trg 14), „Center-Živila" (Titov trg 5), Sadje (Sadnikarjeva 2), Mesnica Podgoršek (Titov ttg 11), Oblačila (Titov trg 20). Prav kar zadeva reklamne napise, nekateri še vedno ne spoštujejo odloka o zavarovanju starega spomeniško zaščitenega dela Kamnika, ki določa, da se lahko postavljajo napisi oziroma reklame v okviru določil in navodil organa, ki je pooblaščen od Zavoda za spomeniško varstvo. Lesene in okorne reklamne table, kot jih vidimo na lokalu HRANILA, že davno ne sodijo več v naše mesto.
Najbrž bodo morali o teh zadevah razmišljati tudi občinski tržni inšpektorji in druge pristojne službe ...
Kaj vam najprej pade v oči, če se odpravite proti kamniškemu kopališču? Najbrž nc otroci, zbrani na odbojkarskem ali teniškem igrišču, temveč le par korakov prej, ob igralnih avtomatih, ki jih sem pripeljejo ..potujoče skupine". Najbrž je vredno razmisleka, ali 40 starih tisočakov, kolikor odšteje skupina za dva meseca ..bivakiranja", pomeni
dovolj, da ne začnemo razmišljati o potrebnosti takšnih skupin na takšnem mestu, saj je najbrž pametneje, da se otroci zbirajo na igriščih kot ob avtomatih z igrami na srečo.
Seveda pa je na mestu vprašanje, ali so Kamniku takšne skupine sploh potrebne...?
V strogem centru mesta, Titov trg 8, želi zasebnik odpreti kemično čistilnico. Vsekakor pa za takšno uslužnostno dejavnost (v to zvrst sodijo tudi tapetništvo, servis za popravljanje gospodinjskih in električnih aparatov in podobno) najbrž niso primerne lokacije tik ob glavni ulici. Takšne dejavnosti, za katere sicer govorimo, da jih je premalo in da jih je treba spodbujati, se lahko razvijajo v gospodarskem, tc je v dvonšenem delu objekta. Seveda si sedaj to razlaga vsak po svoje in bo zato treba sprejeti odlok (za to so dani pogoji v Uradnem listu SRS 1974, 18. člen 4), ki lahko obstoječo poslovno dejavnost spremeni in jo nameni za-drugo, čc s tem sanira objekt in izboljša pogoje glede ambi-enta zaščite območja mesta Kamnika.
Nedvomno v strogi mestni center sodi specializirana trgovska dejavnost, ne pa uslužnostne obrtne dejavnosti. Kamnik, na primer še vedno nima specializirane trgovine za prodajo spominkov, kljub temu, da ga uvrščamo med turistične kraje in ga želimo v tem smislu še bolj razvijati, -ts
STRAN 6
JULIJ AVGUST 1974
KAMNIŠKI OBCAÍ
DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK
razpisuje
za šolsko leto 1974/75 naslednje
ODDELKE ŠOL IN TEČAJEV ZA ODRASLE
1. OSNOVNA ŠOLA 5., 6., 7. in 8. razred
2. POKLICNA ŠOLA KOVINSKE STROKE I. letnik
POGOJ ZA VPIS sta dokončana osnovna šola in najmanj triletna praksa na ustreznem delovnem mestu
3. DELOVODSKA ŠOLA STROJNE STROKE I. letnik
POGOJ ZA V1PIS sta dokončana poklicna šola in triletna praksa na ustreznem delovnem mestu. Šolanje traja dve leti
4. ADMINISTRATIVNA ŠOLA I. in II. letnik
POGOJ ZA VPIS:
I. letnik — dokončana osnovna šola in zaposlitev
II. letnik — uspešno opravljen I. letnik AS
5. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA I. in II. letnik
POGOJ ZA VPIS: .
I. letnik — dokončana osnovna šola in zaposlitev
II. letnik — uspešno opravljen I. letnik ESŠ
6. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA -strojna stroka I. letnik
Šolanje traja štiri leta in daje diplomantom naziv tehnika. Pouk je štirikrat tedensko popoldne. POGOJI ZA VPIS: v šolo se lahko vpišejo slušatelji, ki so zaposleni in imajo dokončano osnovno šolo (poklicno šolo).
Pri vpisu za vse navedene šole za odrasle je potrebno predložiti:
— prijavo za vpis
— spričevalo o končani osnovni šoli
— spričevalo o zaključnem izpitu na poklicni šoli (de-lovodska šola)
— rojstni list
— potrdilo o zaposlitvi — dve fotografiji.
7. TEČAJ TEHNIČNEGA RISANJA I. in II. stopnja
Tečaj je namenjen kvalificiranim delavcem kovinske, elektrotehniške  in  sorodnih  strok ter vsem, ki želijo postati tehniški risarji. Tečaj traja 300 ur.
8. TEČAJ ZA ZASEBNE GOSTILNIČARJE
Namenjen je zasebnim gostincem in osebam, ki se stalno ali občasno ukvarjajo z oddajanjem sob in pripravo hrane.
Tečaj traja 130" ur (teoretično in praktično).
9. STROJEPISNI TEČAJI -začetni in nadaljevalni
Namenjeni so predvsem tistim, ki v svojem poklicu ali pri delu potrebujejo znanje strojepisja. Tečaj traja — začetni 100 in nadaljevalni 150 ur.
10. SEMINAR 0 VODENJU POSLOVNIH KNJIG
Namenjen je zasebnim obrtnikom, avtoprevoz-nikom in gostilničarjem in traja 25 ur. -
11. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA
Delavska univerza organizira tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in izpopolnitev znanja v administraciji.,
12. TEČAJI TUJIH JEZIKOV -začetni in nadaljevalni
- tečaj angleščine
- tečaj francoščine
- tečaj italijanščine
- tečaj nemščine
13. TEČAJI KUHANJA, KROJENJA IN ŠIVANJA
Za vse šole in tečaje dobijo slušatelji spričevala ali potrdila, ki jih izdajajo matične šole.
Prijave sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2 do 20. avgusta 1974.
Informacije dobite po telefonu 831-452.
V primeru premajhnega vpisa šol in tečajev ne moremo organizirati.
Iz kamniške gimnazije
Ob koncu šolskega leta je bilo na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku 264 učencev, od teh 94 fantov in 170 deklet. Izdelalo je 214 učencev ali 81,6 odstotka. Uspeh je za 6 odstotkov nižji kot lani. Od uspešnih učencev je bilo 23 odličnih, 46 prav dobrih, 128 dobrih in 17 zadostnih. Popravni izpit iz enega predmeta ima 21 učencev, iz dveh predmetov pa 15 učencev. Razred bo moralo ponavljati 12 učencev, dva pa sta ostala neocenjena. Srednja ocena na zavodu je 3,31. Najboljši razred je l.c, ki ima 96 odstotni uspeh, najslabši pa 3.a s 56 odstotki. V tem razredu je bilo 20 vozačev, od teh 17 iz domžalske občine. Vseh vozačev je bilo na zavodu 126, torej skoraj polovica vseh učencev. Iz domžalske občine je bilo 72 dijakov. V treh prvih razredih je bilo 87 učencev, od teh 26 iz domžalske, 61 pa iz kamniške občine. Več kot polovico je bilo vozačev, namreč 49.
Odlični učenci so v prvem razredu Ida Cerkvenik, Marjanca Fti-čar, Mojca Hribar, Franc Klobčar in Franc Plevel iz kamniške občine, Ani Merela in Marta Pirnat iz Domžal ter Tatjana Jerič iz Mengša. Najboljši dijakinji v prvem razredu sta Marjanca Ftičar in Marta Pirnat, ki imata v vseh predmetih oceno odlično. V drugem razredu so odlični Slavka Burja in Jana Žibert iz Kamnika ter Josip Tartara iz Domžal, v tretjem Barbara Bajželj, Darinka Hribar, Bogdan Logar in Julijana Mlakar iz Kamnika, iz Domžal pa Slavko Novak, Riharda Tomšič in Marko Zupan. Imena petih odličnih četrtošolcev smo objavili v prejšnji številki z ugotovitvijo, da so oproščeni opravljanja mature.
Zaključni uspeh ali maturo je opravljalo v junijskem roku 39 kandidatov. Predsednik maturitetne komisije je bil ravnatelj gimnazije prof. Ivan-Justinek. Med maturanti je bilo 19 kandidatov in 20 kandidatkinj. Pet odličnih kandidatov je bilo oproščenih opravljanja zaključnega izpita. Pismene naloge so pisali 20. in 21. junija, ustni del izpita pa je bil od 22. do 25. junija. Iz slovenskega jezika so imeli kandidati na izbiro tri nasjlove: 1. Proletarec in bajtar v slovenski književnosti, 2. Tito - državljan sveta. (Ob Titovi izvolitvi za predsednika republike in predsednika ZKJ brez omejitve mandata). 3. Sreča in kruh primorskega človeka (Razmišljanje o usodi Primorske v preteklosti in danes).
Zaključni izpit je v junijskem roku opravilo pet oproščenih kandidatov z odličnim uspehom, 10 s prav dobrim. 17 z dobrim in 3 z zadostnim uspehom. V celoti bosta ponovila izpit dva kandidata v septembrskem roku, dva pa imata popravni izpit iz enega predmeta.
Razdelitev spričeval je bila 27. junija ob 18. uri v avli gimnazije v navzočnosti številnih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in staršev. Ravnatelj gimnazije prof. Justinek je v uvodnem govoru podal pregled dela in uspehov v preteklem šolskem letu ter razdelil knjižne nagrade odličnim dijakom in najboljšim, ki so se odlikovali z delom v krožkih, športu ali v mladinskih organizacijah. Za zaključek je sledil kratek kulturni program, ki gaje pripravila prof. Tina Romšakova.
nova najemna stanovanja - rlzultat solidarnostnega stanovanjskega sklada: v soboto, 20. julija bodo izročili ključi'. 34 stanovalcem v novem bloku na bakovniku. najemna stanovanja so dobili res najbolj potrebni, sklad je prejel 123 vlog. zato že načrtujejo gradnjo večjega Števila novih najemnih stanovanj v prihodnjem
letu.
I
OBVESTILO
0 PODALJŠANJU TRAJANJA JAVNEGA RAZPISA
o zbiranju prosilcev, upravičencev do pre-„ mije na privarčevana sredstva pri poslovni banki za nakup stanovanja oziroma gradnjo ali nakup stanovanjske hiše.
V aprilski številki Kamniškega občana je izvršilni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kamnik objavil javni razpis, ki je trajal do 15. maja 1974.
Po sklepu izvršilnega odbora sklada je podaljšano trajanje razpisa, dokler ne bo izrabljen znesek 500.000 din, ki je bil v letu 1974 namenjen za premiranje namenskega varčevanja, najkasneje pa do 30. novembra 19T4., Objavljeni pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni, na kar posebej opozarjamo vse prosilce. Vse prošnje, ki jim ne bodo priložena dokazila oziroma potrdila:
— o višini OD v letu 1973 za vse člane družine in gospodinjstva,
— o številu družinskih članov oz. članov skupnega gospodinjstva,
— pogodba o nakupu stanovanja oz. gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo ter
— pogodba /. banko o varčevanju občana za posojilo, bodo zavržene in o njih ne bomo odločali.
Predsednik IO sklada Peter Bcrtoncclj
MIRA SVETINA:
Tomu Brejcu-Pavlu y spomin
Ob 10-letnici smrti borca -revolucionarja in organizatorja vstaje na Kamniškem
Našega Toma Brejca-Pavla - sem srečala prvič, ko je po naročilu Partije začasno delal v ilegalni tiskarni v Tacnu pod Šmarno goro. Zdravstveno se takrat ni počutil dobro; včasih je v večernem mraku prihajal iz hiše, kjer je bila skrita tiskarna, na zrak, pa tudi na pogovor z nami, ki smo takrat živeli in delali v teh krajih. Kasneje sem šele spoznala, kako zelo je bil vezan na politično delo z ljudmi in kako mu je bilo tedaj dvakrat težko prenašati samoto ilegalne tiskarne.
tomo brejc - pavle
Toda bil je izredno discipliniran komunist, ki je zvesto opravljal vse, kar mu je naročila, Partija. Verjetno je, zlasti danes, marsikomu težko razumeti tako zvestobo. Tomo pa je imel takrat za seboj že skoro 20 let kul-tumoprosvetnega, političnega in revolucionarnega delovanja in je v teh letih jasno spoznal, da je bila organizacija komunistične Partije tista, ki ga je - s svojim programom in vzgojnimi vplivi
- izvlekla iz neukega siromaštva gozdnega in gradbenega delavca in ga osvestila, da je našel sebe in svoje mesto v življenju. To življenje je bilo sicer mnogo bolj nevarno, vendar polno bogate vsebine in vzburljivega pričakovanja zmagovite prihodnosti delavskega razreda, kateremu je pripadal že po svojem rojstvu in družini. Za tako organizacijo, ki je prebudila v njem toliko dragocenih vrednot - v to je bil sam globoko prepričan - je bilo vse, kar je lahko storil, zmeraj in veliko premalo.
Ponovno sva se srečala tik pred kamniško vstajo poleti 1941 in sva se, pogovarjala s Skojevci, ki so - žal
- že kmalu za tem dali svoja življenja za svobodo in pra: vice svojega naroda. Tedaj sva bila že kot stara znanca, čeprav sva - oba ilegalca -še vedno zelo malo vedela drug o drugem. Le počasi, v nekaj manj kot leto dni trajajočem, skoro vsakodnevnem skupnem delu, sem po dmbcih dopolnjevala njegovo podobo človeka - delavca, komunista - revolucionarja in spoznavala najmočnejše vzgibe njegovega življenjskega boja.
Ko je odkril, da oba izhajava iz idrijsko-cerkljanske doline in da dobro poznam dolgoletni fašistični pritisk in nasilje nad primorskimi Slovenci in njihove težnje, mi je poslej večkrat kaj povedal o začetkih svojega delovanja v domačem kraju, v slovenskem prosvetnem društvu, pa tudi o delu med našimi delavci - izseljenci v Franciji in njihovem glasilu, ki ga je nekaj let urejeval.
Skrb za usodo Slovencev
- delavcev zunaj domovine,
ki jo je tudi sam težko občutil, ko je bil zaradi političnega delovanja izgnan v tujino brez možnosti legalnega povratka, ta skrb ga je pravzaprav vznemirjala vse življenje. Ne glede na to, da je bilo njegovo neposredno delo na tem področju za več kot deset let prekinjeno. Čim je bilo mogoče, je po vojni znova ves oživel kot eden pobudnikov za ustanovitev Slovenske izseljeniške matice, njen dolgoletni sodelavec in urednik Rodne grude. V teh letih sva se le malokdaj srečala. Opravljal je vsak čas še neštete in različne odgovorne naloge, a ni mi pripovedoval o njih. Naenkrat pa mi je - ves zagret in zaskrbljen - govoril o Rodni grudi in svojih prizadevanjih, načrtih in težavah.
Enaki - mogoče še bolj intenzivni - so bili po letu 1931 njegovi napori za organiziranje gradbinskih delavcev in njegova pobuda ter prizadevanja za čim širši razmah njihove strokovne -delavske organizacije. Tedaj ga je iskanje zaslužka prignalo iz gozdov na Primorskem in v Avstriji v Ljubljano. Radost, ki jo človeku prinašata znanje in spoznanje, kje je njegovo mesto in kakšna vloga v življenju, je že spoznal in okusil Vse to je hotel posredovati svojim tovarišem, s katerimi je skupaj delal na Ljubljanici, pri gradnji cestne železnice in drugje. Še kar naprej se je moral učiti, v pičlo odmerjenem prostem času, utrujen od težkega fizičnega dela, iskati odgovore na preneka-tera še nejasna politična, gospodarska in družbena vprašanja, zase in za tovariše, grobo izkoriščane, neos-veščene, čeprav nezadovoljne in uporne. Tomo se je z njimi pogovarjal, sledili so štrajki, ki so se včasih končali tudi z majhnim povišanjem plač. To je bila zanje izkušnja, da je le pot boja pravilna in uspešna. Za Toma, začetnika teh bojev, se je to obdobje prekinilo najprej z robijo, nekaj let kasneje pa z izgonom iz države.
Vendar je bilo poldrugo leto robije v Sremski Mitro-vici kljub vsemu njegovo srečno obdobje, saj se je tam mogel učiti in oblikovati med starejšimi, razgledanimi in izkušenimi komunisti. Tako si je - kljub pomanjkljivi redni šolski izobrazbi - pridobil presenetljivo visoko stopnjo političnega in tudi splošnega znanja in razgledanosti, lahko se je uspešno loteval vseh tistih del, ki jih sicer opravljajo redno šolani izobraženci. Ker pa se je izobraževal kot delavec, med delavci, mu je ostala neprecenljiva prednost v tem, da se je vedno izražal enostavno, preprosto, razumljivo in je bil sposoben, da je svoje znanje na ta način uspešno posredoval vsak čas in vsakomur.
V Kamnik, kamor so se v času naraščanja fašističnega terorja na Primorskem preselili njegovi starši, bratje, sestra, je prihajat že takrat in potem, ki se je ilegalno vrnil iz izgnanstva. V celoti in z vso vnemo pa se je na Kamniškem angažiral v prvih mesecih okupacije, organiziral je osvobodilno fronto in pripravljal oboroženo vstajo.
Tedaj, v letu 1941 in 1942, sva bila kot člana Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko najtesnejša sodelavca.
(Nadaljevanje prihodnjič)
i KAMNIŠKI OBČAN
JULIJ-AVGUST 1974
STRAN 7
Sodelovanje tovarne Titan s krajevno skupnostjo
V Kamniku imamo precej tovarn in vse uspešno sodelujejo s krajevno skupnostjo.
le: ..Usmeritev v naše poklice je odločno prešibka. Z našim delom bi morali seznanjati učence, ki konču-
ÚCENCI O.S. T BREJCA SO OBISKALI TITAN
Titan je pokrovitelj osnovne šole Toma Brejca. To sodelovanje ni samo formalno, kot je bilo nekdaj. Titan in šola sta dve tesno povezani organizaciji. Titan ima izredno razumevanje, saj nam je opremil učilnici slovenskega jezika. Tako se sedaj učimo v lepo opremljenih kabinetih. Tovarna je finančno podprla tudi graditev osnovne šole- v Tuhinju. Titan rad ponudi delo našim učencem, ki si želijo, da bi med počitnicami kaj zaslužili. Na počitniško delo sprejmejo sedemdeset učencev, ki v tovarni delajo tudi dva meseca. Za delo, ki ga opravljajo, dobe dokaj visok zaslužek. Tovarna Titan si prizadeva, da bi učencem osmih razredov čimbolj jasno prikazala, kakšno delo opravljajo. Tovariš Jeras, sodelavec tovariša direktorja, pravi tako-
jejo osemletko, in to "ne na zavodu za zaposlovanje, temveč na raznih skupnih sestankih, ki bi učencem jasno predstavili naše delo".
Posebno lepo je kulturno sodelovanje naše šole s Titanom. „To sodelovanje ni zapravljanje prostega časa. Naša srečanja so bila vedno lepa in so ostala v spominu tako enim kot drugim. Najlepša so naša srečanja na kulturnih prireditvah", je dejal tovariš Dušan Sila, direktor tovarne. Ob 75-letnici obstoja tovarne so naši pevci in recitatorji nastopili na svečani proslavi in se tako delno oddolžili tovarni za prijaznost. „Takih kulturnih srečanj bi bilo lahko še več, toda tu je problem.   Tovarna  nima primernega
prostora za kulturne prireditve," je rekel tovariš direktor.
Tovariš Jeras pa je v zvezi s takimi srečanji menil takole: „Kultur-nega sodelovanja s šolo je odločno premalo. To je naša napaka. Potrebujemo prostor, kjer bi lahko imeli kulturne prireditve. Naša srečanja so bila vedno zelo prisrčna, in ni prav, da bi morala imeti šola občutek hvaležnosti in bi se nam morala oddolžiti s kulturnimi prireditvami. Ti stiki bi morali biti spontani."
Upajmo, da bodo naša srečanja še bolj utrdila prisrčne odnose in da se bo pokazalo, da so besede: „V proizvodnji se kultura preneha", neutemeljene. Želimo Si še več kulturnih srečanj in srečanj, ki bi učencem šole pobliže pokazala delo, ki ga opravljajo vedno prijazni delavci tovarne Titan.
Brane Spruk
„MUZEJ" KAMNIK je zaprt zaradi obnovitvenih del, predvidoma do 30. septembra 1974.
INDUSTRIJA POHIŠTVA »»STOL« KAMNIK, specializirano podjetje za izdelavo pisarniškega in sedežnega pohištva, je eno vodilnih in renomiranih podjetij lesne industrije doma in v tujini.
Podjetje je v 70 letih obstoja prejelo mnoga domača in mednarodna vrhunska priznanja (Pariz, Amsterdam, Cantu, Beograd, Zagreb, Ljubljana).
Z modernizacijo in razširitvijo poslovanja na sedanjih in novih področjih
- vabimo k sodelovanju nove sodelavce,
ki bi imeli veselje do dela v lesno-predelovalni industriji. Pripravljeni smo vključiti nove delavce za delo
V MIZARSKI, KOVINSKI IN TAPETNIŠKI STROKI
Kandidatom nudimo možnost, da se usposobijo za delo:
— izdelovanje sedežnega pohištva na Duplici,
— izdelovanje ploskovnega pohištva na Duplici,
— v proizvodnji mizarskih polizdelkov v Motniku,
— dopolnilnem programu v SLOGI Moste pri Kamniku.
Delavci, ki se želijo vključiti v naše podjetje, imajo tele možnosti:
— dopolnilno izobraževanje v podjetju za pridobitev poklica ozkega profila lesno predelovalne, kovinske ali tapetniške stroke,
— izobraževanje po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij za poklic mizar, tapetnik ali poklic v kovinski stroki,
— prizadevnim mladim delavcem omogočimo tudi nadaljni študij na srednjih in visokih šolah,
— podjetje ima urejeno letovanje v svojih počitniških domovih na otoku KRKU, v JMRAINITJ ali v kočah na VELIKI PLAiNJNI,
— imamo urejen prevoz na delo,
— delavci prejemajo osebni dohodek po samoupravnem sporazumu, delovnih uspehih in osebnem prizadevanju.
Delavce, ki se žele vključiti v našo delovno skupnost, vabimo na ogled tovarne.
V prejšnjem 34. nadaljevanju našega prikaza o najstarejših kamniških zgodovinskih podatkih smo osvetlili kovno dejavnost v Kamniku za časa mejnega grofa Henrika Andeškega in njegovega brata Otona, ki je po Henrikovi smrti v Kamniku urejeval bratovo dediščino in po vsej verjetnosti tudi koval denar. Vso dediščino je izročil svoji hčerki Neži (Agnes) in jo omožil s Friderikom Babenberškim. Tako je Kamnik kot Nežina dota prešel pod Babenberžane, Friderik pa si je po smrti svojega očeta Leopolda kot novi avstrijsko-štajerski vojvoda dal še naslov Dominus Carniolae - gospod Kranjske. Seveda je vojvoda Friderik tudi koval denar v Kamniku. Za nenehne vojne s svojimi sosedi, ki so mu pridobile tudi naziv Bojeviti, je potreboval ogromno denarja. Nalagal je visoke, v kovnicah pa je iskal nov vir dohodkov. Zato so numizmatiki dolgo iskali potrdilo, da je vojvoda Friderik res koval denar v Kamniku. Po najnovejših ugotovitvah zdaj lahko trdimo, da je kamniška kovnica pod njegovo vlado stalno delala. O tem imamo tudi pisano poročilo. V nekem Babenberškem urbarju je namreč zabeležen dohodek 160 mark na carini in kovanju v Kamniku. Carino za prehod skozi Kamnik v Tuhinjsko dolino so morali plačati vsi trgovci, ki so tovorih blago. Spomnimo se, da je pot vodila čez Klanec v mesto in nato po Grabnu (danes Medvedova ulica) do avtomehanične delavnice, kjer so potniki morali pre-bresti Bistrico (mostu takrat ni bilo nobenega). Tam nekje, kjer je zdaj vhod na stadion, je pot zavila proti vzpetini, po kateri poteka Dernovškova ulica in nato po Neveljski poti do znanega prehoda čez Nevljico, južno od Mamu-tovega mostu. Tam je stala še do zadnjih poplav brv, mimo katere je od najstarejših časov sem vodil čez vodo kolovoz, po katerem so vozili iz Nevelj v Mekinje. Za ta prehod čez vodo je v zemljiški knjigi zaznamovana širina 12 metrov. Ves promet med obdonavskimi pokrajinami in Italijo se je torej odvijal na tem mestu, kjer so morali konji prebresti Nevljico; če je bila voda previsoka, pa čakati, da je upadla. Za pešce je bila morda tod skromna brv. Pot je šla mimo neveljskega šolskega poslopja po sedanji poti, ki se na Vrhpolju priključi asfaltni cesti.
Poleg dohodkov, ki jih je imel vojvoda Friderik Bojeviti na carini za prehod skozi mesto, je tudi v zapisu naveden dohodek od kovnice v Kamniku. Ta dohodek je prinesla najbrž zamenjava denarjev, ki so jih morali vsako leto prekovati. Kovna pravica, ki jo je izkoriščal vojvoda Friderik, je dala tudi povod stalnim pritožbam, češ da kuje manjše in lažje novce in išče pri kovanju samo korist. Glede na majhno težo kamniškega denarja je to tudi razumljivo. Vojvodo Friderika so zaradi varanja pri kovanju večkrat tožili cesarju, toda kot vemo, se nikoli ni odzval, da bi prišel na zagovor k cesarju.
Zadnjič smo objavili pod sliko št. 24 in 25 dva kamniška novca vojvode Friderika Bojevitega. Točni posnetek novca št. 25 hrani v svoji zanimivi zbirki starih kovancev prof. dr. Janez Matjašič v Kamniku. Verjetno je to edini novec vojvode Friderika v tej inačici (varianti) pri nas. To je polovičar, točno po vzorcu naše podobe pod št. 25, s tremi stolpi in nakodrano glavo. Rekli smo že, da so v celjski najdbi ugotovili več kot desetino polovičarjev, to je novcev, ki po velikosti in teži predstavljajo vrednost polovice pfeniga. Srebrna kovina pa je izredno čista in ni oksidirana. Na nasprotni strani, ki je boli izrabljena, pa so sledovi črk ob robu viteza v sredini.
Se dva novca, ki ju objavljamo pod številko 27 in 28, dokazujeta, da je kovnica v Kamniku za časa vojvode Friderika Bojevitega zelo živahno delala, zlasti pa med leti 1235 - 1240. To bi sklepali po zelo pogostih najdbah in številnih variantah, ki sodijo v sredino dobe, ko je vojvoda Friderik vladal pri nas kot gospod Kranjske. Novec, ki je označen s številko 27, prikazuje gologlavega vojvode z mečem in ščitom. Od desne rame mu visi vrvica z biseri, glava je kuštrava, na polju pa ni nobenega znaka. Napis STAINF.NSES seveda dokazuje kamniški izvor novca. Crka S je trikrat napisana stoječe, medtem ko smo jo do zdaj vedno videli ležečo. Nemški izraz za naš Kamnik STAINENSES (Kamniški) je še vedno pisan z A, torej STA1N in ne STE IN. Na nasprotni strani novca pa vidimo v sredini poslopje, ki ima visok stolp z zobčastim nadzidkom in ob obeh straneh stranska stolpa z dvignjenimi Plapolajočimi zastavami. V odprtini stolpa je križ z vdolbenimi kraki in dvema pikama, na obeh straneh stolpa pa je po ena kroglica. V neki varianti tega kova so namesto štirih kroglic enostavni obročki. Na novcu, ki ga hranijo v Budimpešti, je v vdolbini stolpa namesto križa šesterokraka zvezda. V drugi varianti je na vsaki strani stolpa še po ena pika. Tudi ta novec hranijo v muzeju v Budimpešti. Napis je nedoločen, na vsaki strani ščita pa sta kot dodatni znak dve zvezdi. Se v eni varianti je nekakšen znak kot veliki I, pod njim pa zvezda med dvema pikama.
Na sliki s številko 28 je napis nepopoln, vendar lahko preberemo od ščita nazaj INENSE, kar bi z manjkajočimi črkami pomenilo prav tako kot na prejšnji sliki STAINENSES. Slika je na tem novcu še boljše izdelana. Z desne rame visi vrvica z biseri, čez to pa površnik. Na polju ni nobenega dodatnega znaka. Na $rugi strani pa je stolp z manjšo odprtino in križem, na obeh stranskih stolpičih sta prav tako navzven plapolajoči zastavi, nad konico' strehe pri vsakem stolpiču pa je razločna pika. Nadvse zanimiva je oblika stolpa, ki je bolj vitek in kaže namesto oken zidano kamenje. Če primerjamo ta stolp s tistim, ki je upodobljen 700 let kasneje na kamniškem mestnem
pečatu, bomo ugotovili čudovito podobnost. Primerjava obeh novcev, ki sta označena s številkama 24 in 25, z danes objavljenima novcema št. 27 in 28 kaže postopen razvoj srednjega večjega stolpa, stranska stolpiča pa sta čedalje manjša.
Oba novca št. 27 in 28 sta ponoven dokaz za vladavino vojvode Friderika Bojevitega v gospostvu Kranjske. Ti novci so zelo razširjeni in sodijo, da so jih zakopali ob vdoru Mongolov na Madžarsko leta 1241. Našli so jih po tri primerke v krajih Peczel na Madžarskem in Dobrica v Banatu (teža0,77g)v Celju in Ostrovem po štiri primerke (teža 0,94 g in 0,85 g), v Egervaru na Madžarskem pa en primerek. Kljub nenehnim vojnam z Madžari je vojvoda Friderik Bojeviti pospeševal izvoz, denarja na Madžarsko.
Kakor smo že ugotovili, je Neža po svoji ločitvi od Friderika kovala v Kamniku denar s krilatim levom. Ko pa se je po Friderikov! smrti ponovno poročila, je njen drugi mož vojvoda Ulrik Spanheimski tudi koval v Kamniku. Doslej so v Kamniku kovali vse novce po vzorcu breških pfenigov, le Bernard Spanheimski je za časa Henrika koval v Ljubljani škodlaste novce po oglejskem načinu. Zato so bili numizmatiki prepričani, da je novec, ki ga predstavlja slika št. 11, mogel kovati samo mejni grof Henrik v Kamniku. S tem bi bil podan dokaz, da je Henrik po ljubljanskem vzoru začel kovati škodlaste oglejske novce. Vsi so bili prepričani, da naslov MARCHIO na prednji strani novca označuje lahko samo mejnega grofa Henrika, napis
STEINE na drugi strani pa je seveda Kamnik. Tako smo tudi v našem prikazu svojčas ugotovili. Toda najnovejša odkritja in primerjave novcev pa govorijo proti prvotni trditvi, daje novec št. 11 koval mejni grof Henrik. Pravilna je samo oznaka krajevnega imena Kamnika. Naslov Marchio - mejni grof pa si je prisvojil vojvoda Ulrik, kakor se je tudi imenoval gospod Kranjske. Ugotovili so namreč, da ta denar ne more biti Henrikov, ker je po izdelavi mnogo mlajši in je mogel nastati šele po Henrikovi smrti leta 1228. Sicer je naslov mejnega grofa sodil samo patriarhu, vendar si ga je lastil tudi njegov brat Henrik. Da bi si patriarh Bertold zagotovil politično in vojaško pomoč Ulrika Spanheimskega, je preskrbel od papeža spregled za ženitev nečakinje Neže z Ulrikom in mu podelil tudi deželno grofovstvo Kranjske. Ta naslov pa mu je odvzel novi patriarh Gregor de Montelongo, ko se je začel bojevati s patriarhom. V miru v Vidmu leta 1261 je dobil vojvoda Ulrik nazaj poleg gospostva Slovenj Gradec tudi deželno grofovstvo Kranjske. Kakor si je Henrik lastil naslov mejnega grofa, tako si ga je tudi koroški vojvoda Ulrik, ko je po možitvi z Nežo postal gospod Kranjske. Tako razlaga numizmatik Baumgartner dodelitev novca št. 11 Ulriku in popravlja svoje prejšnje trditve, da ga je koval mejni grof Henrik. Kot dokaz mu služi tudi novec št. 12.
Oglejmo si zdaj še novec št. 12! Leva stran predstavlja v sredini krilatega četveronožca s ptičjo glavo. Na hrbtni strani je šesterokraka zvezda, na drugi stranj pa nekak križ. Ob robu so v kolobarju lepo razvrščene razmeroma velike in razločne črke. Od spodaj proti temenu predstavljajo črke napis STAIN, po drugi strarii pa spet od spodaj navzgor DOFCRC. Na nasprotni strani novca je v krogu vojvodova glava, od spodaj pa proti križu na vrhu napis SITANE, na drugi polovici kolobarja pa zopet od spodaj navzgor DOIUC. Smisel levih napisov na obeh straneh novca je vsekakor STAINE oziroma SITAINE, pri čemer moramo misliti, da je v prvem slučaju N združen z F v eno črko, ker na drugi strani razločno beremo E, medtem ko I sledi takoj za ležečim S. Še bolj zanimive pa so črke v drugi polovici kolobarja. Na strani z vojvodovo glavo je razločen napis DOIUC, kar okrajšano na vsak način pomeni DO(9M)I(N)U(S) C(ARNIOLAE), torej Dominus Carniolae - gospod Kranjske. To je oficialen naslov, ki je pripadal obema možema Dominae Carniolae - gospe Kranjske, Neže Andeshc-Meranske. Pojav tega naslova pa izključuje dobo kovanja obeh novcev pod št. 11 in 12 pred letom 1228, ko je umrl mejni grof Henrik. Kateremu od obeh mož vojvodinje Neže bomo pripisali novec, upodobljen pod št. 12, ne bo težko uganiti. Friderik Babenberški je imel v grbu leva, Ulrik Spanheimski pa panterja. Stirinožna žival s ptičjo glavo na novcu št. 12 je namreč panter. Neža se je poročila z Ulrikom 18. aprila 1248. Kamniški novec je bil torej kovan kmalu po tem letu. Na nekaterih novcih, ki so ohranjeni v redkih primerkih, je koroški panter v zvezi z napisom IODSTA, kar naj bi okrajšano pomenilo Marchio de Staine - mejni grof Kamniški. To naj bi bil spet dokaz, da moramo novec št. 11 dodeliti Ulriku.
Za vse te ugotovitve se moramo zahvaliti numizmatiku Egonu Baumgart-nerju. najboljšemu poznavalcu kovnic denarja na Slovenskem. Kdo je bil Baumgartner? Kustos numizmatične zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Aleksander Jeločnik pravi v Zgodovinskem časopisu leta 1951 v nekro-logu o Baumgartnerju med drugim naslednje: Dne 8. septembra 1951 je v
Bludenzu na Predarlskem na svoj 57. rojstni dan umrl Egon Baumgartner, neutrudni raziskovalec slovenske srednjeveške numizmatike. Rojen je bil v Zadru kot potomec tržaške rodbine, Nemec po rodu in Zavesti. Po vzoru in želji svojega očeta je ubral vojaško kariero. Kot oficir se je udeležil prve svetovne vojne, po vojni pa se je stalno naselil v Mariboru, kjer je služboval na raznih mestih. Po drugj svetovni vojni se je preselil v Bludenz v Avstrijo, kjer ga je nepričakovano doletela prezgodnja smrt. Z Baumgartnerjem je numizmatika slovenskega srednjega veka izgubila svojega najvidnejšega in najuspešnejšega raziskovalca. V Mariboru je stik z numizmatičnimi spomeniki in lokalnimi najdbami trdno priklenil njegovo pozornost na področje slovenskega srednjega veka, katerega znanstveni obdelavi je poslej posvetil svojo neumorno delovnost in izredno nadarjenost. V ČZN je leta 1930 skupno z dr. Traunerjem objavil sestavek „Naši srednjeveški novci", leta 1933 pa temeljito študijo „Kovnici Slovenj Gradec in Kamnik v dobi Andechs-Merancev". V Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo je leta 1934 mojstrsko obdelal ljubljansko kovnico v 13. stoletju, v ČZN pa je vzorno objavil več najdb srednjeveških novcev iz Slovenije. V Numizmatische Zeitung na Dunaju so izšle leta 1933, 1947 in 1949 njegove tri večje razprave, po njegovi smrti pa še dve nadaljevanji obsežne študije „Zlata doba breških pfenigov." V obširnem poglavju obravnava izključno slovenske kovnice 13. stoletja. Luschinova dognanja je izpopolnil in uvedel primerjalno metodo študija ter na tej podlagi prišel do novih odkritij. To velja tudi za kovnico v Kamniku. Prav zato ima Baumgartner velike zasluge za poznavanje kovne dejavnosti v Kamniku. Tudi vse slike kamniških novcev, ki smo jih objavili, je narisal Baumgartner.
(nadaljevanje sledi)
Delovni kolektivi čestitajo ob Dnevu vstaje in občinskem prazniku!
iT
Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi
LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA
Obrtno podjetje ..USLUGA" Kamnik
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku!
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK
čestita za občinski praznik — 27. juliji
★
J
Vsem gostom in občanom
čestita ob občinskem prazniku - 27. juliju
GOSTINSKO PODJETJE „PLANINKA" IZ KAMNIKA
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kamnika in se priporoča s svojimi uslugami!
v*/
LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kamnik
čestita vsem vlagateljem in delovnim ljudem za občinski prapraznik!
MESO KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem!
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku in ob dnevu vstaje in priporoča svoje kvalitetne proizvode!
ŽITO OBRAT
*
V
OBRTNO PODJETJE
KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku in se priporoča za:
— elektroinstalacije
— instalacije, vodovodne instalacije, centralno kurjavo, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo,
— plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo
Industrijsko podjetje „ALPREM" - Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd.
iz aluminija,
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst, c  vbno ključavničarstvo.
..VESNA" KAMNIK
pekarna in slaščičarna čestita vsem občanom ob občinskem prazniku - 27. juliju!
Ob občinskem prazniku nim ljudem
27. juliju — čestita vsem delov-
Splošno gradbeno podjetje ,,GRADITELJ" Kamnik, Maistrova 7
čestita ob občinskem prazniku in poslovnim prijateljem!
27. juliju — vsem občanom
Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!
Tomata usnja HamUk
V*/
— vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko in vam nudi:
— usnjeno konfekcijo in plastično obutev.
Se priporočamo in čestitamo ob občinskem prazniku
— 27. juliju — vsem občanom in poslovnim pri jate-
1
Ijem!
MEN IN A — tovarna pogrebne opreme KAMNIK-Šmarca
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku!
Industrija pohištva
f „ STOL
kamnlk Jugoslavija
čestita ob občinskem prazniku - 27. juliju - vsem delovnim ljudem!
KOČNA
v Kamniku
trgovsko podjetje na veliko in malo
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku!
DELOVNI
KOLEKTIVI
ČESTITAJO
OB DNEVU
VSTAJE
IN
OBČINSKEM PRAZNIKU!
čestita vsem svojim kupcem za občinski praznik in priporo ča svoje izdelke:
- FROTIR BRISAČE
- FROTIR PLAŠČE ZA DOM IN PLAŽO £\           - MODNE KRAVATE
TITAN KAMNIK
PODJETJE r -KAMNIK-
Ufe, KAMNIK
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku - 27. juliju!
4
tovarna kovinskih izdelkov in livarna proizvaja: fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične, gospodinjske strojčke, ulitke za sive in tempera litine Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za dan vstaje in občinski praznik 27. julij.
SVIT KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo:
purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe!
/i
ŠE ENKRAT:
O srednješolskem centru — javna razprava
V junijski številki Kamniškega občana me je kot mnoge druge občane in delovne ljudi občine nemalo začudil članek pod naslovom: „0 srednješolskem centru javna razprava". Pisec članka ni menil za potrebno, da bi se podpisal. V svojem prispevku želim informirati javnost o dejstvih glede izgradnje centra in odločno zavreči neinformiranost, če ne zlonamernost pisca članka o gradnji centra.
Vsebina objavljenega članka je v nasprotju s sprejetim programom izgradnje izobraževalno-vzgojnih objektov za obdobje 1974-1978, za katerega so se odločili delovni ljudje po obširni javni razpravi (september-december 1973) z 72 % DA od vseh volivnih upravičencev.
Ena temeljnih pravic delovnih ljudi je nesporno neposredno odločanje o delitvi dohodka. Ko so se delovni ljudje in občani v 4-mesečni javni razpravi (v njej je sodelovalo preko 1000 ljuč'') odločili za program izgradnje šol in varstvenih ustanov 1974-1978, nismo pričakovali, da se bo našla skupina ali posamezniki, ki bodo želeli ponovno razpravo o gradnji srednjestrokovnega centra.
V Kamniku smo se edini pred sprejetjem ustave z referendumom odločili o soprispevanju sredstev delovnih ljudi iz dohodka. O tem so prej sklepali samoupravni organi.
Ali se pisec članka zaveda, da so njegove navedbe protiustavne in v nasprotju s statutom občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6, z dne 20. marca 1974), še posebno s 25., 107., 131 in 132. členom. O spremembi programa nima pravice odločati noben organ, še manj skupina ali celo posameznik. Smešno Je, kar predlaga pisec, saj smo vendar na številnih delovnih dogovorih v TOZD, KS, v družbenopolitičnih organizacijah in na družbeno-
Eolitičnem zboru, obravnavali, tehtali probleme, ki so izredno pereči prav na :obraževalnovzgojnem področju. Ali meni pisec, da imajo delovni ljudje dovolj Časa za razprave o zadevah, ki so bile že sprejete na demokratičen način. Predlagam, da pisec preuči številna gradiva v zvezi s programom izgradnje izobraževalnih in varstvenih objektov 1974-1978.
Številni programi, ki so bili demokratično sprejeti, so izvršeni ali v fazi izvrševanja. Delovni ljudje ob neposrednih odločitvah najuspešneje razrešujejo probleme v skladu s svojimi možnostmi. Delovni ljudje so bili in so
gnpravljenij da s svojimi napori prispevajo k uresničitvi sprejetih programov, lase izkušnje prav takšno trditev potrjujejo. Po skoraj enoletni javni razpravi smo na osnovi referenduma marca 1971 sprejeli razvojne programe krajevnih skupnosti za obdobje 1971-1976. Piscu priporočam, da se potrdui proučiti, kako se ti programi izvajajo.
Po šestmesečni javni razpravi smo v občini sprejeli program stanovanjske izgradnje za obdobje 1971-1976. Sočasno smo se družbeno dogovorili o prispevnih stopnjah za stanovanjsko izgradnjo.
Organizacija socialistične zveze je organizirala javno razpravo o programu izgradnje objektov za telesno kulturo in rekreacijo.
Imefi smo javno razpravo o srednjeročnem planu razvoja občine Kamnik 1971-1975, ki je trajala več kot eno leto.
Omeniti moram, da je prav javna razprava opozorila na slabe pogoje izobraževanja mladine Kamnika in širšega območja na šolah II. stopnje. V prvem osnutku ni bila predvidena gradnja srednješolskega centra. Široka, ustvarjalna in kritična javna razprava je spodbudila skupščino in druge dejavnike v občini, da smo program razvoja občine 1971-1975 pravočasno sprejeli in nato še poseben program za vzgojnoizobraževalne objekte 1974-1978. Ali ni to dovolj demokratično?
Izhodišča za pripravo programa izgradnje srednješolskega centra je bilo prav v ugotovitvi, da glede izobraževalnega produkta naša občina zaostaja, da mladina Kamnika in širšega območja nima možnosti izobraževanja na šolah II. stopnje, razen na gimnaziji. V ostale šole se vozi v Ljubljano, ki pa so prenatrpane, vezane z velikimi stroški staršev itd. To onemogoča, da predvsem delavska in kmečka mladina v večjem številu nadaljuje šolanje na II. stopnji. Za občini Kamnik in Domžale je značilno, da smo pri izobraževanju mladine na šolah H. stopnje v velikem zaostanku.
Srednjestrokovni center bo omogočil šolanje mladine v splošni smeri -gimnazija, ekonomska srednja šota, administrativna šola - in omogočil izobraževanje mladine v tehničnih smereh, ki so za Kamnik in širše območje potrebne. Razvojni program SR Slovenije - predvideva, da do 1985. leta 70 % mlade generacije zaključuje šolanje na II. stopnji. V Kamniku je ta delež trenutno 50 %.
Zakaj so bili do sedaj sprejeti programi uspešno izvršeni? Po mojem prepričanju prav zato, ker so delovni ljudje in občani ustvarjali programe, o njih javno razpravljali, jih demokratično sprejemali (dva z referendumom) in kontrolirali njihovo izvajanje.
Ali so programi preoptimistični ali ne? Oceno o tem so že dali m bodo dali delovni ljudje sami. Osebno sem se vedno zavzemal za optimalno načrtovanje, ker nas prav to z veliko vnemo in z vsem žarom angažira za uspešno izvršitev postavljenih nalog. Plan mora težiti v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja k optimalnemu družbenemu in ekonomskemu razvoju.
O srednjeročnem planu razvoja občine 1971-1975 je bilo mnogo dilem, ali bomo izvršili skupne naložbe ca 710 milijonov N dinarjev. Prepričan sem, da bo izvršitev srednjeročnega plana 1975. leta pokazala uspešnost predvidevanj. Investicijske naložbe bodo dosežene, čeprav bodo po sektorjih nastale razlike med predvidenim in doseženim.
Plan - program mora biti mobilizacijski družbeni dokument. Programskim ciljem moramo podrediti naše, vsakodnevno ravnanje.
Res je, da je s sprejetjem programa izobraževalnovzgojnih objektov 1974-1978 storjena najpomembnejša faza, čaka nas najtežja faza, to je realizacija.
Ne bo dobro, če bomo samo razmišljali in čakali z izgradnjo centra, zato se zavzemam, da vsa sredstva iz dohodka delovnih organizacij (sklada za razvoj družbenih služb) na osnovi družbenega dogovora za 1974., 1975. in 1976. leto namenimo za izgradnjo centra. Skupščina občine Kamnik je že sprejela sklep o najetju 6,000.000 N dinarjev kredita, ki ga trenutno ni možno pridobiti (zakonske ovire). Januarja 1974. leta je skupščina s posebno vlogo zaprosila Izobraževalno skupnost SR Slovenije za sofinanciranje v višini 6,000.000 N dinarjev, kar je v skladu s podpisom dogovora o 30 % sofinanciranju programov šol II. stopnje in dijaških domov.
Srednjestrokovni center v občini Kamnik je usklajen z mrežo srednje-strokovnih šol v SR Sloveniji.
Finančna konstrukcija je mnogo lažja kol realizacija, tega se dobro zavedam. Zato je potrebno poiskati premostitvene kredite od 1 do 5 let ter na zakoniti osnovi pričeti z gradnjo. Pri opremi bi bilo možno v 1. fazi zmanjšati investicijo za 2,5 milijona N dinarjev. Z izgradnjo oziroma vsaj z oddajo gradbenih del (pogodbeno) moramo pričeti v letošnjem letu.
Celotni program zahteva 32 milijonov n dinarjev sredstev (srednjestrokovni center, šola Duplica in varstvene ustanove) po cenah iz leta 1973.
Inflacija in povečani stroški bodo zahtevali večji znesek, toda hkrati se bo povečal tudi prispevek iz dohodka delovnih organizacij, ki je bil predviden v višini 12 milijonov N dinarjev. Predvidevam, da bo povečan tudi prispevek iz dohodka delovnih organizacij, ki je bil predviden v višini 12 milijonov N dinarjev. Predvidevam, da bo inflacija imela približno enak vpliv na cene in dohodek skladov.
Pisec razmišlja o umestnosti lokacije. K temu moram pripomniti, da bo tako za center kot osnovno šolo Frana Albrehta skupna kotlovnica, da so tu deloma že zgrajene primarne komunalne naprave, da bo skupna večja telovadnica, itd., kar vse poceni gradnjo centra. Kolikor bi gradili na povsem novi lokaciji, bi predračunska vrednost ne bila 17 milijonov N dinarjev po cenah december 1973, temveč mnogo več.
Predlagam, da javno razpravljamo, kako bomo center čimprej zgradili, kako bomo mladini Kamnika in širšega območja omogočili strokovno izobraževanje s sodobno tehnologijo pouka, da uredimo primerne prostore za telovadbo. Že danes imamo skoraj četrtino mladine, ki ni sposobna za služenje vojaškega roka itd.
Vseeno se bralcem opravičujem, ker objavljeni članek kaže, da pisec ne živi v Kamniku, gotovo pa ne s Kamnikom, zato sem v odgovoru na pričujoč članek nekoliko obširnejši.
VINKO GOBEC
Rudnik kaolina ČRNA-KAMNIK
razpisuje za Šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije:
1 - pravna fakulteta
(lahko višja upravna šola ali Sola za organizacijo dela) i
2 - ekonomska srednja Sola
1 - tehnlika Sola za strojno stroko 1 - tehniSka Sola za elektro stroko 1 - tehniSka Sola za gradbeno stroko 4 - rudarska industrijska Sola
SVILAMI - KAMNIK tekstilna tovarna TOZD FROTIR
sprejme na delo - 20 DELAVK NA DELOVNO MESTO STROJNE SIVALKE
Prijavijo se lahko tudi novinke od 15. leta dalje, za katere bomo organizirali tečaj za poklic industrijske šivilje.
Vse interesentke naj se javijo čimprej v kadrovsko socialnem oddelku podjetja, kjer bodo dobile nadaljnje informacije.
UJMJ.šAJ uüiKN
J IRAK 9
Ob 10. obletnici posebne šole na Homcu
JUBILEJ MOŠČANSKIH GASILCEV
Letos poteka 10 let, odkar uspešno deluje posebna osnovna šola na Homcu. Zato bi bilo prav, da bi občani kamniške in domžalske občine več zvedeli o njeni zgodovini.
Že leta 1960 je bil ustanovljen pri II. osnovni šoli v Domžalah posebni oddelek za težko učljive otroke, ki ga je obiskovalo 14 otrok. Število teh otrok pa je iz leta v leto naraščalo.
Leta 1964 je domžalska občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi posebne osnovne šole na Homcu. Zato je bilo potrebno obnoviti šolske prostore bivše osnovne šole. Poslopje so obnovili v štirih mesecih. Vpisalo se je 42 otrok. Na šoli je poučevalo pet učnih moči. Do leta 1965 je šolo financirala samo domžalska občina, pa čeprav je bilo veliko otrok tudi iz kamniške občine. Šele z letom 1969 je pričela plačevati zanjo tudi kamniška občina. Število otrok pa je naraščalo iz leta v leto. Do leta 1.972 je to šolo obiskovalo že 359 otrok; v celoti pa jo je končalo prek 100 otrok, od teh jih je približno 52 v proizvodnji.
Šola je imela prva leta velike težave ne samo v zvezi z denarjem, še večje pa, ker ni doživela podpore in razumevanja pri odločujočih dejavnikih, starših, pa tudi pri .nekaterih prosvetnih ustanovah ne. Veljala je kot šola za neumne otroke. Starši so se bali, da bodo tako njihovi otroci zaznamovani za vse življenje. Z leti se je nezaupanje tajalo, vse bolj se je odkrivala potrebnost te šole. Danes obiskuje to šolo prek 200 otrok; dva oddelka pa delata v Moravčah. Šolski prostori postajajo vse bolj neustrezni. Šola nima telovadnice, ne potrebnih pros-
torov za jedilnico, za dnevno varstvo, za razne izvenšolske dejavnosti. Več kot 90 odstotkov otrok se vsak dan vozi v
trebno tudi tem otrokom zagotoviti boljše pogoje za njihov razvoj, da bodo postali koristni člani naše družbe, da bodo spo-
POSEBNA OSNOVNA SOLA NA HOMCU
šolo z avtobusi, tudi po 25 km daleč. Prav zaradi tega bo nujno potrebno čimprej misliti na gradnjo novega šolskega poslopja. To pa je stvar obeh občin. Vodstvo šole ter delovni kolektiv načrtujeta za naprej:
- ustanovitev poklicnega razreda
- ustanovitev oddelka za delovno usposabljanje teže prizadetih
- ustanovitev zaščitne delavnice za absolvente šole
- gradnjo novega šolskega poslopja. Ko je odprla letošnjo razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev šole v Domžalah, je ravnateljica Ogorevčeva zaključila svoj govor s pomembnimi besedami:
Prepad med zdravimi, polno čutečimi otroki, in tistimi, ki so tako ali drugače prizadeti, se poglablja iz dneva v dan. Korenine socialnih razlik se nedvomno porajajo tu. Vendar je po-
sobni na svojih delovnih mestih graditi zdrave medsebojne odnose brez manjvrednostih kompleksov. Če pa hočemo doseči ta cilj, je nujno začeti z gradnjo nove šole, ki bo ustrezala normativom; šole, ki bo izravnala razlike med otroki, da bo tudi njim zagotovljena lepša prihodnost.
Razstavo si je ogledalo veliko občanov iz obeh občin, pa so bili navzoči mnogi predstavniki naših šol in družbenopolitičnih organizacij ter obeh skupščin. Navzoči so bili predstavniki zavoda za zaposlovanje delavcev iz Kamnika in predstavniki POŠ iz Zagorja, Trbo: velj in Hrastnika.
Ob jubileju želimo vodstvu in kolektivu šole še mnogo uspehov pri njihovem težkem delu, ki ga ni moč plačati z nobenim denarjem, in da bi se jim kaj kmalu izpolnila velika želja — novo šolsko poslopje.
Nace Vodnik
Kje so kadri za novi vrtec?
Le nekaj mesecev nas loči od odprtja novega otroškega vrtca na Bakovniku, ki bo prav gotovo najlepša .kamniška vzgojno-varstvena ustanova. Potrebna je Kamniku in zato smo vsi zaposleni pri spevali svoj denar. Toda v tem trenutku ne moremo trditi, da bodo v bakovni-škem vrtcu zaposleni šolani vzgojitelji. O tem problemu je na nedavni seji občinske skupščine spregovorila dele-
gatka Mala Drčar in poudarila, da bi bila nujno potrebna pomoč iz solidarnostnega sklada za zidavo stanovanj. Brez stanovanj namreč ne bomo uspeli dobiti novih vzgojiteljev. Poudariti pa moramo, da jih nihče ni štipendiral, čeravno bi se za štipendije le dobil denar. Ko je pred letom o istem problemu spregovorila predstavnica otroškega vrta Antona Medveda, so ji dejali, da
vzgojiteljev za vrtec ni težko dobiti in razprave je bilo konec.
Denarja v proračunu ni, je poudaril predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Alfonz Boltar. Iz vsega tega pa sledi poduk. Ne le zidovi in stroji, tudi delavci so potrebni noyi tovarni. Mar je v vzgoji in izobraževanju drugače!
-tj
Prvo julijsko nedeljo so gasilci v Mostah praznovali 45-let-nico ustanovitve svojega društva. Ob tej priložnosti so pripravili mimohod gasilcev in narodnih noš. Pozabili niso tudi na najstarejše člane, ki so bili med ustanovitelji društva. Le-ti so se peljali na posebnem okrašenem vozu. V sprevodu smo videli tudi staro motorko, ki je dolga leta služila svojemu namenu. Ko so se udeleženci proslave zbrali na slavnostnem prostoru, je zbranim orisal zgodovino društva od njegove ustanovitve 1. 1929 do danes sedanji predsednik GD Moste Vilko Plevel.
Društvo je ob ustanovitvi štelo 48 članov iz Most, Žej in Suhadol. Med glavnimi pobudniki je bil Jože Hočevar iz Žej, prvi predsednik pa Anton Šte-be. Leta 1931 so zgradili gasilski dom, leto pozneje pa so nabavili tudi gasilski voz. Kot posebnost velja omeniti, da je bilo društvo organiziralo nekakšno obliko samopomoči, s katero so si vaščani pomagali med seboj ob večjih nesrečah.
Mnogi člani društva so sodelovali v NOB. Gasilsko društvo
ČLANI GASILSKEGA DRUŠTVA MOSTE OB NJEGOVI USTANOVITVI LETA 1929
je zelo aktivno v vseh akcijah v okviru krajevne skupnosti. V zadnjih dveh letih so gasilci v Mostah posvetili veliko skrbi nabavi nove opreme. Predlanskim so kupili novo moderno brizgalno, lani pa gasilski avto-mobil-kombi. Preuredili in obnovili so tudi gasilski dom. Čaka jih še obnova stolpa, pri
čemer pa jih ovira neurejeno obrežje Tunjščice. O tem smo že pisali. Vodna skupnost bo morala pohiteti z deli, drugače se zna zgoditi, da bo voda spod-nesla temelje stolpa. Delovnim gasilcem v Mostah ob njihovem jubileju tudi naše iskrene čestitke!
-lj
ZAHVALA
Ob zaključku mandatne dobe skupščine občine Kamnik se vsem temeljnim organizacijam združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, zaposlenim v upravi, sodstvu in milici, delovnim ljudem in občanom prisrčno zahvaljujem za ustvarjalno sodelovanje pri samoupravnem in družbenoekonomskem razvoju občine.
Še posebno se zahvaljujem vsem odbornikom, članom raznih organov občinske skupščine, svetom in predsednikom krajevnih skupnosti ter vodstvom organizacij združenega dela. Z nenehnimi napori delovnih ljudi in občanov smo uspeli uresničiti programska izhodišča, sprejeta v 1969. letu. Prav tako smo zaradi aktivnega odnosa vseh delovnih ljudi in občanov v občini uspeli začrtati nadaljnjo politiko družbenoekonomskega razvoja občine.
V tem času so delovni ljudje prispevali poleg rednih obveznosti še sredstva v obliki samoprispevkov za urejanje nekaterih problemov, ki so bili življenjskega pomena za razvoj občine.
Osebno se moram zahvaliti za vso podporo, ki sem jo dobil v sedemletnem mandatnem obdobju kot predsednik občinske skupščine.
Občanom Kamnika želim mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju občine ter se hkrati zahvaljujem za zaupanje, ki mi je bilo dano pri delegiranju za delegata zveznega zbora skupščine SFRJ.
VINKO GOBEC
KAMNIŠKE ANEKDOTE
Pomoč v hudi stiski
Ko je dr. Josip Tomšič opravljal maturo na gimnaziji v Gorici, je bil v veliki stiski. Kot sin zavednega slovenskega učitelja je bil prepričan, da mu bo profesor latinščine, trd Nemec, izbral kak težji tekst in mu sku-
V nekaj vrstah
Drevesa se sušijo. Kakor marsikje drugje se tudi v Kamniku sušijo topoli. Suhe krhke veje vzdolž ceste v Kamniško Bistrico so lahko usodne za vozila, če ob količkaj močnem vetru padejo na asfalt. Podobno nevarnost predstavljajo tudi sadna drevesa, ki rastejo tik ob cesti pa imajo ob pomanjkljivem oskrbovanju obilo suhih vej. Pozimi se to težje opazi, ko ni listja na drevesih.
Dva zdravnika isto ime. Sin zdravnika dr. Dušan Stare, tudi Dušan, je diplomiral na fakulteti v Ljubljani za zdravnika. Tako bosta odslej dva zdravnika, starejši in mlajši, z istim imenom in priimkom.
Nobena turistična posebnost, pač pa malomarnost. Stanovanjski blok v Medvedovi ulici, kije last splošnega ljudskega premoženja, se poleg malomarnega vzdrževanja pročelja, pred katerim stoji spomenik pesnika Medveda, odlikuje še z redko ,posebnostjo". O tem smo že zadnjič pisali. V strešnem žlebu, kije obrnjen proti zahodu, rastejo vrbova in topolova drevesa. Očividno to nikogar ne moti, ker rastejo že nekaj let. Za kaj neki porabijo stanarino, ki jo plačujejo stanovalci?
Končno tudi Prešernova ulica Doljni del Prešernove ulice urejajo in ga bodo tlakovali z granitnimi kockami. Do zdaj je bila ta ulica edina v središču mesta, ki je čakala na ureditev. Delo bo končano "še pred občinskim praznikom.
Šah med rudarji V Črni so na rudarski praznik organizirali tudi Šahovske dvoboje med poedinimi obratnimi oddelki. Za šah je v Črni dolini že od nekdaj živahno zanimanje.
Dobrodošli načrti. Diplomirani inženir arhitekt Marinka Pivk je Za svojo diplomsko nalogo izdelala načrte za ureditev obstoječih in novih športnih naprav v Kamniku. Seveda nas zanima, kako si mlada arhitektka to zamišlja, saj nenehno poudarjamo, da so naše Športne naprave potrebne obnove.
I. Z.
OBVESTILO
šal dati slabo oceno. Njegovo stisko je uganil najmlajši član maturitetne komisije verouči-telj dr. Luigi Fogar, sin največjega goriškega bogataša in slovenske matere, kasnejši tržaški škof, ki so ga fašisti pregnali v Rim. Profesor dr. Fogar je mi-
mogrede pogledal na seznam, kjer je imel profesor latinščine napisana vprašanja za kandidate. Tomšiču je namenil neko težko poglavje iz Tacita. Dr. Fogar je šepnil Tomšiču: Imate še dovolj časa, da kupite v knjigarni Tacitovo zgodovino in se pripravite. Profesor latinščine je bil zelo presenečen, ko je kandidat tako dobro prevajal težko poglavje. Ko so bivši dijaki goriške gimnazije praznovali 60-letnico mature, je bil njihov profesor dr. Fogar še živ. Kakor z vsake proslave, so mu tudi to pot poslali pozdrav, za katerega se je vedno ljubeznivo zahvalil.
Komisija za izgradnjo DOMA UPOKOJENCEV V KAMNIKU potrebuje in vabi k sodelovanju več,sodelavcev za naslednja delovna mesta: '  - računovodja
- blagajnik - materialni knjigovodja
- tajnica
- ekonom — šofer
- glavna medicinska sestra
- dve medicinski sestri
- dve negovalki
- glavna kuharica
- dve kvalificirani kuharici
- polkvalificirani kuharici
- dve kuhinjski pomočnici t '
- štiri servirke
- gospodinja
- hišnik - šofer (mizar ali ključavničar)
- pet sobaric \
- perica
- likarica
- šivilja
- dve snažilki
Osebni prejemki po samoupravnem sporazumu. Stanovanj ni, razen za hišnika, za katerega je zagotovljeno dvosobno komfortno stanovanje v domu.
Za vsako delovno mesto se zahteva predpisana strokovna izobrazba.
Ponudbe sprejema in informacije se dobe pri Društvu upokojencev v Kamniku, Kolodvorska ulica št. 5.
Nastop delovnega razmerja predvidoma v mesecu oktobru 1974 oziroma po dogovoru. KOMISIJA za izgradnjo
Doma upokojencev v Kamniku
NOV INDUSTRIJSKI OBRAT UTOK: OB OBČINSKEM PRAZNIKU BODO ODPRLI OBRAT PLASTIKE NA BAKOVNIKU
SPREJEM V DOM UPOKOJENCEV V KAMNIKU
Društvo upokojencev v Kamniku obvešča vse interesente, ki se zanimajo za sprejem v oskrbo v domu upokojencev v Kamniku, da se pismeno prijavijo.
Prijave sprejema Društvo upokojencev v Kamniku, Kolodvorska ulica št. 5.
Delovni kolektivi čestitajo ob Dnevu vstaje in občinskem prazniku!
Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi
LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA
Vsem gostom in občanom čestita ob občinskem prazniku - 27. juliju
GOSTINSKO PODJETJE „PLANINKA" IZ KAMNIKA
Obrtno podjetje ..USLUGA" Kamnik
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku!
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK
čestita za občinski praznik — 27. julij/
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kamnika in se priporoča s svojimi uslugami!
LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kamnik
čestita vsem vlagateljem in delovnim ljudem za občinski prapraznik!
MESO KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem!
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku in ob dnevu vstaje in priporoča svoje kvalitetne proizvode!
OBRTNO PODJETJE
^5
KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku in se priporoča za:
— eiektroinstalacije
— instalacije, vodovodne instalacije, centralno kurjavo, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo,
— plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo
Industrijsko podjetje ..ALPREM" - Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd.
iz aluminija,
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst, *  uhno ključavničarstvo.
Ob občinskem prazniku — 27. juliju — čestita vsem delovnim ljudem f
ŽITO OBRAT ..VESNA" KAMNIK
pekarna in slaščičarna čestita vsem občanom ob občinskem prazniku - 27. juliju!
r*\_r
★
Splošno gradbeno podjetje ..GRADITELJ" Kamnik, Maistrova 7
čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju — vsem občanom in poslovnim prijateljem!
Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!
Tomata usnja Kamnik
V*/
proizvaja:
— vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko in vam nudi:
— usnjeno konfekcijo in plastično obutev.
Se priporočamo in čestitamo ob občinskem prazniku
— 27. juliju — vsem občanom in poslovnim pri jate-
Ijem!
K J
MENINA - tovarna pogrebne opreme KAMNIK-Šmarca
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku!
W
Industrija pohištva
stoi STOL
kamnik Jugoslavija
čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju — vsem delovnim ljudem!
KOČNA
v Kamniku
trgovsko podjetje na veliko in malo
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku!
DELOVNI
KOLEKTIVI
ČESTITAJO
OB DNEVU
VSTAJE
IN
OBČINSKEM PRAZNIKU!
PODJETJE -KAMNIK-
KAMNIK
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku - 27. juliju!
ZiH¿cur!fr kamnih
'čestita vsem svojim kupcem za občinski praznik in priporoča svoje izdelke:
- FROTIR BRISAČE
- FROTIR PLAŠČE ZA DOM IN PLAŽO
MODNE KRAVATE
TITAN KAMNIK
tovarna kovinskih izdelkov in livarna proizvaja: fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične, gospodinjske strojčke, ulitke za sive in tempera litine Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim cesti-
4
tamo za dan vstaje in občinski praznik 27. julij.
SVIT KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo:
purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe!
J*
ŠE ENKRAT:
O srednješolskem centru — javna razprava
V junijski številki Kamniškega občana me je kot mnoge druge občane in delovne ljudi občine nemalo začudil članek pod naslovom: „0 srednješolskem centru javna razprava". Pisec članka ni menil za potrebno, da bi se podpisal. V svojem prispevku želim informirati javnost o dejstvih glede izgradnje centra in odločno zavreči neinformiranost, če ne zlonamernost pisca članka o gradnji centra.
Vsebina objavljenega članka je v nasprotju s sprejetim programom izgradnje izobraževalno-vzgojnih objektov za obdobje 1974-1978, za katerega so se odločili delovni ljudje po obširni javni razpravi (september-deeember 1973) z 72 % DA od vseh volivnih upravičencev.
Ena temeljnih pravic delovnih ljudi je nesporno neposredno odločanje o delitvi dohodka. Ko so se delovni ljudje in občani v 4-mesečni javni razpravi (v njej je sodelovalo preko 1000 ljud') odločili za program izgradnje šol in varstvenih ustanov 1974-1978, nismo pričakovali, da se bo našla skupina ali posamezniki, ki bodo želeli ponovno razpravo o gradnji srednjestrokovnega centra.
V Kamniku smo se edini pred sprejetjem ustave z referendumom odločili o soprispevanju sredstev delovnih ljudi iz dohodka. O tem so prej sklepali samoupravni organi.
Ali se pisec članka zaveda, da so njegove navedbe protiustavne in v nasprotju s statutom občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6, z dne 20. marca 1974), še posebno s 25., 107., 131 in 132. členom. O spremembi programa nima pravice odločati noben organ, še manj skupina ali celo posameznik. Smešno Je, kar predlaga pisec, saj smo vendar na številnih delovnih dogovorih v TOZD, KS, v družbenopolitičnih organizacijah in na družbenopolitičnem zboru, obravnavali, tehtali probleme, ki so izredno pereči prav na izobraževalnovzgojnem področju. Ali meni pisec, da imajo delovni ljudje dovolj časa za razprave o zadevah, ki so bile že sprejete na demokratičen način. Predlagam, da pisec preuči številna gradiva v zvezi s programom izgradnje izobraževalnih in varstvenih objektov 1974-1978.
Številni programi, ki so bili demokratično sprejeti, so izvršeni ali v fazi izvrševanja. Delovni ljudje ob neposrednih odločitvah najuspešneje razrešujejo probleme v skladu s svojimi možnostmi. Delovni ljudje so bili in so ^npravljenij da s svojimi napori prispevajo k uresničitvi sprejetih programov, "aše izkušnje prav takšno trditev potrjujejo.
Po skoraj enoletni javni razpravi smo na osnovi referenduma marca 1971 sprejeli razvojne programe krajevnih skupnosti za obdobje 1971-1976. Piscu priporočam, da se potrdui proučiti, kako se ti programi izvajajo.
Po šestmesečni javni razpravi smo v občini sprejeli program stanovanjske izgradnje za obdobje 1971-1976. Sočasno smo se družbeno dogovorili o prispevnih stopnjah za stanovanjsko izgradnjo.
Organizacija socialistične zveze je organizirala javno razpravo o programu izgradnje objektov za telesno kulturo in rekreacijo.
Imeli smo javno razpravo o srednjeročnem planu razvoja občine Kamnik 1971-1975, ki je trajala več kot eno leto.
Omeniti moram, da je prav javna razprava opozorila na slabe pogoje izobraževanja mladine Kamnika in širšega območja na šolah II. stopnje. V prvem osnutku ni bila predvidena gradnja srednješolskega centra. Široka, ustvarjalna in kritična javna razprava je spodbudila skupščino in druge dejavnike v občini, da smo program razvoja občine 1971-1975 pravočasno sprejeli in nato še poseben program za vzgojnoizobraževalne objekte 1974-1978. Ali ni to dovolj demokratično?
Izhodišča za pripravo programa izgradnje srednješolskega centra je bilo prav v ugotovitvi, da glede izobraževalnega produkta naša občina zaostaja, da mladina Kamnika in širšega območja nima možnosti izobraževanja na šolah II. stopnje, razen na gimnaziji. V ostale šole se vozi v Ljubljano, ki pa so prenatrpane, vezane z velikimi stroški staršev itd. To onemogoča, da predvsem delavska in kmečka mladina v večjem številu nadaljuje šolanje na II. stopnji. Za občini Kamnik in Domžale je značilno, da smo pri izobraževanju mladine na šolah II. stopnje v velikem zaostanku.
Srednjestrokovni center bo omogočil šolanje mladine v splošni smeri -gimnazija, ekonomska srednja šola, administrativna šola - in omogočil izobraževanje mladine v tehničnih smereh, ki so za Kamnik in širše območje potrebne. Razvojni program SR Slovenije - predvideva, da do 1985. leta 70 % mlade generacije zaključuje šolanje na II. stopnji. V Kamniku je ta delež trenutno 50 %.
Zakaj so bili do sedaj sprejeti programi uspešno izvTŠeni? Po mojem prepričanju prav zato, ker so delovni ljudje in občani ustvarjali programe, o njih javno razpravljali, jih demokratično sprejemali (dva z referendumom) in kontrolirali njihovo izvajanje.
Ali so programi preoptimistični ali ne? Oceno o tem so že dali in bodo dali delovni ljudje sami. Osebno sem se vedno zavzemal za optimalno načrtovanje, ker nas prav to z veliko vnemo in z vsem žarom angažira za uspešno izvršitev postavljenih nalog. Plan mora težiti v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja k optimalnemu družbenemu in ekonomskemu razvoju.
O srednjeročnem planu razvoja občine 1971-1975 je bilo mnogo dilem, ali bomo izvršili skupne naložbe ca 710 milijonov N dinarjev. Prepričan sem, da bo izvršitev srednjeročnega plana 1975. leta pokazala uspešnost predvidevanj. Investicijske naložbe bodo dosežene, čeprav bodo po sektorjih nastale razlike med predvidenim in doseženim.
Plan - program mora biti mobilizacijski družbeni dokument. Programskim ciljem moramo podrediti naše, vsakodnevno ravnanje.
Res je, da je s sprejetjem programa izobraževalnovzgojnih objektov 1974-1978 storjena najpomembnejša faza, čaka nas najtežja faza, to je realizacija.
Ne bo dobro, če bomo samo razmišljali in čakali z izgradnjo centra, zato se zavzemam, da vsa sredstva iz dohodka delovnih organizacij (sklada za razvoj družbenih služb) na osnovi družbenega dogovora za 1974., 1975. in 1976. leto namenimo za izgradnjo centra. Skupščina občine Kamnik je že sprejela sklep o najetju 6,000.000 N dinarjev kredita, ki ga trenutno ni možno pridobiti (zakonske ovire). Januarja 1974. leta je skupščina s posebno vlogo zaprosila Izobraževalno skupnost SR Slovenije za sofinanciranje v višini 6,000.000 N dinarjev, kar je v skladu s podpisom dogovora o 30 % sofinanciranju programov šol II. stopnje in dijaških domov.
Srednjestrokovni center v občini Kamnik je usklajen z mrežo srednje-strokovnih šol v SR Sloveniji.
Finančna konstrukcija je mnogo lažja kot realizacija, lega se dobro zavedam. Zato je potrebno poiskati premostitvene kredite od 1 do 5 let ter na zakoniti osnovi pričeti z gradnjo. Pri opremi bi bilo možno v I. fazi zmanjšati investicijo za 2,5 milijona N dinarjev. Z izgradnjo oziroma vsaj z oddajo gradbenih del (pogodbeno) moramo pričeti v letošnjem letu.
Celotni program zahteva 32 milijonov N dinarjev sredstev (srednjestrokovni center, šola Duplica in varstvene ustanove) po cenah iz leta 1973.
Inflacija in povečani stroški bodo zahtevali večji znesek, toda hkrati se bo povečal tudi prispevek iz dohodka delovnih organizacij, ki je bil predviden v višini 12 milijonov N dinarjev. Predvidevam, da bo povečan tudi prispevek iz dohodka delovnih organizacij, ki je bil predviden v višini 12 milijonov N dinarjev. Predvidevam, da bo inflacija imela približno enak vpliv na cene in dohodek skladov.
Pisec razmišlja o umestnosti lokacije. K temu moram pripomniti, da bo tako za center kot osnovno šolo Frana Albrehta skupna kotlovnica, da so tu deloma že zgrajene primarne komunalne naprave, da bo skupna večja telovadnica, itd., kar vse poceni gradnjo centra. Kolikor bi gradili na povsem novi lokaciji, bi predračunska vrednost ne bila 17 milijonov N dinarjev po cenah december 1973, temveč mnogo več.
Predlagam, da javno razpravljamo, kako bomo center čimprej zgradili, kako bomo mladini Kamnika in širšega območja omogočili strokovno izobraževanje s sodobno tehnologijo pouka, da uredimo primerne prostore za telovadbo. Že danes imamo skoraj četrtino mladine, ki ni sposobna za služenje vojaškega roka itd.
Vseeno se bralcem opravičujem, ker objavljeni članek kaže, da pisec ne živi v Kamniku, gotovo pa ne s Kamnikom, zato sem v odgovoru na pričujoč članek nekoliko obširnejši.
VINKO GOBEC
Rudnik kaolina ČRNA-KAMNIK
razpisuje za šolsko leto 1074/75 naslednje štipendije:
1 - pravna fakulteta
(lahko višja upravna šola ali šola za organizacijo dela) \
2 - ekonomska srednja šola
1 - tehniSka Sola za strojno stroko 1 ? tehniSka Sola za elektro stroko 1 - tehniSka Sola za gradbeno stroko 4 - rudarska industrijska Sola
SVILAMI - KAMNIK
tekstilna tovarna TOZD FROTIR
sprejme na delo
- 20 DELAVK NA DELOVNO MESTO
STROJNE SIVALKE
Prijavijo se lahko tudi novinke od 15. leta dalje, za katere bomo organizirali tečaj za poklic industrijske šivilje.
Vse interesentke naj se javijo čimprej v kadrovsko socialnem oddelku podjetja, kjer bodo dobile nadaljnje informacije.
Ob 10. obletnici posebne šole na Homcu
JUBILEJ MOŠČANSKIH GASILCEV
Letos poteka 10 let, odkar uspešno deluje posebna osnovna šola na Homcu. Zato bi bilo prav, da bi občani kamniške in domžalske občine več zvedeli o njeni zgodovini.
Že leta 1960 je bil ustanovljen pri II. osnovni šoli v Domžalah posebni oddelek za težko učljive otroke, ki ga je obiskovalo 14 otrok. Število teh otrok pa je iz leta v leto naraščalo.
Leta 1964 je domžalska občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi posebne osnovne šole na Homcu. Zato je bilo potrebno obnoviti šolske prostore bivše osnovne šole. Poslopje so obnovili v štirih mesecih. Vpisalo se je 42 otrok. Na šoli je poučevalo pet učnih moči. Do leta 1965 je šolo financirala samo domžalska občina, pa čeprav je bilo veliko otrok tudi iz kamniške občine. Šele z letom 1969 je pričela plačevati zanjo tudi kamniška občina. Število otrok pa je naraščalo iz leta v leto. Do leta 1972 je to šolo obiskovalo že 359 otrok; v celoti pa jo je končalo prek 100 otrok, od teh jih je približno 52 v proizvodnji.
Šola je imela prva leta velike težave ne samo v zvezi z denarjem, še večje pa, ker ni doživela podpore in razumevanja pri odločujočih dejavnikih, starših, pa tudi pri .nekaterih prosvetnih ustanovah ne. Veljala je kot šola za neumne otroke. Starši so se bali, da bodo tako njihovi otroci zaznamovani za vse življenje. Z leti se je nezaupanje tajalo, vse bolj se je odkrivala potrebnost te šole. Danes obiskuje to šolo prek 200 otrok; dva oddelka pa delata v Moravčah. Šolski prostori postajajo vse bolj neustrezni. Šola nima telovadnice, ne potrebnih pros-
torov za jedilnico, za dnevno varstvo, za razne izvenšolske dejavnosti. Več kot 90 odstotkov otrok se vsak dan vozi v
trebno tudi tem otrokom zagotoviti boljše pogoje za njihov razvoj, da bodo postali koristni člani naše družbe, da bodo spo-
POSEBNA OSNOVNA SOLA NA HOMCU
šolo z avtobusi, tudi po 25 km daleč. Prav zaradi tega bo nujno potrebno čimprej misliti na gradnjo novega šolskega poslopja. To pa je stvar obeh občin. Vodstvo šole ter delovni kolektiv načrtujeta za naprej:
— ustanovitev poklicnega razreda
— ustanovitev oddelka za delovno usposabljanje teže prizadetih
— ustanovitev zaščitne delavnice za absolvente šole
— gradnjo novega šolskega poslopja. Ko je odprla letošnjo razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev šole v Domžalah, je ravnateljica Ogorevčeva zaključila svoj govor s pomembnimi besedami:
Prepad med zdravimi, polno čutečimi otroki, in tistimi, ki so tako ali drugače prizadeti, se poglablja iz dneva v dan. Korenine socialnih razlik se nedvomno porajajo tu. Vendar je po-
sobni na svojih delovnih mestih graditi zdrave medsebojne odnose brez manjvrednostih kompleksov. Če pa hočemo doseči ta cilj, je nujno začeti z gradnjo nove šole, ki bo ustrezala normativom; šole, ki bo izravnala razlike med otroki, da bo tudi njim zagotovljena lepša prihodnost.
Razstavo si je ogledalo veliko občanov iz obeh občin, pa so bili navzoči mnogi predstavniki naših šol in družbenopolitičnih organizacij ter obeh skupščin. Navzoči so bili pred: stavniki zavoda za zaposlovanje delavcev iz Kamnika in predstavniki POŠ iz Zagorja, Trbo: velj in Hrastnika.
Ob jubileju želimo vodstvu in kolektivu šole še mnogo uspehov pri njihovem težkem delu, ki ga ni moč plačati z nobenim denarjem, in da bi se jim kaj kmalu izpolnila velika želja — novo šolsko poslopje.
Nace Vodnik
Kje so kadri za novi vrtec?
Le nekaj mesecev nas loči od odprtja novega otroškega vrtca na Bakovniku, ki bo prav gotovo najlepša .kamniška vzgojno-varstvena ustanova. Potrebna je Kamniku in zato smo vsi zaposleni pri spevali svoj denar. Toda v tem trenutku ne moremo trditi, da bodo v bakovni-škem vrtcu zaposleni šolani vzgojitelji. O tem problemu je na nedavni seji občinske skupščine spregovorila dele-
gatka Mala Drčar in poudarila, da bi bila nujno potrebna pomoč iz solidarnostnega sklada za zidavo stanovanj. Brez stanovanj namreč ne bomo uspeli dobiti novih vzgojiteljev. Poudariti pa moramo, da jih nihče ni štipendiral, čeravno bi se za štipendije le dobil denar. Ko je pred letom o istem problemu spregovorila predstavnica otroškega vrta Antona Medveda, so ji dejali, da
vzgojiteljev za vrtec ni težko dobiti in razprave je bilo konec.
Denarja v proračunu ni, je poudaril predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Alfonz Boltar. Iz vsega tega pa sledi poduk. Ne le zidovi in stroji, tudi delavci so potrebni noyi tovarni. Mar je v vzgoji in izobraževanju drugače!
-tj
Prvo julijsko nedeljo so gasilci v Mostah praznovali 45-let-nico ustanovitve svojega društva. Ob tej priložnosti so pripravili mimohod gasilcev in narodnih noš. Pozabili niso tudi na najstarejše člane, ki sa bili med ustanovitelji društva. Le-ti so se peljali na posebnem okrašenem vozu. V sprevodu smo videli tudi staro motorko, ki je dolga leta služila svojemu namenu. Ko so se udeleženci proslave zbrali na slavnostnem prostoru, je zbranim orisal zgodovino društva od njegove ustanovitve 1. 1929 do danes sedanji predsednik GD Moste Vilko Plevel.
Društvo je ob ustanovitvi štelo 48 članov iz Most, Žej in Suhadol. Med glavnimi pobudniki je bil Jože Hočevar iz Žej, prvi predsednik pa Anton Šte-be. Leta 1931 so zgradili gasilski dom, leto pozneje pa so nabavili tudi gasilski voz. Kot posebnost velja omeniti, da je bilo društvo organiziralo nekakšno obliko samopomoči, s katero so si vaščani pomagali med seboj ob večjih nesrečah.
Mnogi člani društva so sodelovali v NOB. Gasilsko društvo
ČLANI GASILSKEGA DRUŠTVA MOSTE OB NJEGOVI USTANOVITVI LETA 1929
je zelo aktivno v vseh akcijah v okviru krajevne skupnosti. V zadnjih dveh letih so gasilci v Mostah posvetili veliko skrbi nabavi nove opreme. Predlanskim so kupili novo moderno brizgalno, lani pa gasilski avtomobil—kombi. Preuredili in obnovili so tudi gasilski dom. Čaka jih še obnova stolpa, pri
čemer pa jih ovira neurejeno obrežje Tunjščice. O tem smo "že pisali. Vodna skupnost bo morala pohiteti z deli, drugače se zna zgoditi, da bo voda spod-nesla temelje stolpa. Delovnim gasilcem v Mostah ob njihovem jubileju tudi naše iskrene čestitke!
-lj
ZAHVALA
Ob zaključku mandatne dobe skupščine občine Kamnik se vsem temeljnim organizacijam združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, zaposlenim v upravi, sodstvu in milici, delovnim ljudem in občanom prisrčno zahvaljujem za ustvarjalno sodelovanje pri samoupravnem in družbenoekonomskem razvoju občine.
Še posebno se zahvaljujem vsem odbornikom, članom raznih organov občinske skupščine, svetom in predsednikom krajevnih skupnosti ter vodstvom organizacij združenega dela. Z nenehnimi napori delovnih ljudi in občanov smo uspeli uresničiti programska izhodišča, sprejeta v 1969. letu. Prav tako smo zaradi aktivnega odnosa vseh delovnih ljudi in občanov v občini uspeti začrtati nadaljnjo politiko družbenoekonomskega razvoja občine.
V tem času so delovni ljudje prispevali poleg rednih obveznosti še sredstva v obliki samoprispevkov za urejanje nekaterih problemov, ki so bili življenjskega pomena za razvoj občine.
Osebno se moram zahvaliti za vso podporo, ki sem jo dobil v sedemletnem mandatnem obdobju kot predsednik občinske skupščine.
Občanom Kamnika želim mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju občine ter se hkrati zahvaljujem za zaupanje, ki mi je bilo dano pri delegiranju za delegata zveznega zbora skupščine SFRJ.
VINKO GOBEC
KAMNIŠKE ANEKDOTE
Pomoč v hudi stiski
Ko je dr. Josip Tomšič opravljal maturo na gimnaziji v Gorici, je bil v veliki stiski. Kot sin zavednega slovenskega učitelja je bil prepričan, da mu bo profesor latinščine, trd Nemec, izbral kak težji tekst in mu sku-
V nekaj vrstah
Drevesa se sušijo. Kakor marsikje drugje se tudi v Kamniku sušijo topoli. Suhe krhke veje vzdolž ceste v Kamniško Bistrico so lahko usodne za vozila, če ob količkaj močnem vetru padejo na asfalt. Podobno nevarnost predstavljajo tudi sadna drevesa, ki rastejo tik ob cesti pa imajo ob pomanjkljivem oskrbovanju obilo suhih vej. Pozimi se to težje opazi, ko ni listja na drevesih.
Dva zdravnika isto ime. Sin zdravnika dr. Dušan Stare, tudi Dušan, je diplomiral na fakulteti v Ljubljani za zdravnika. Tako bosta odslej dva zdravnika, starejši in mlajši, z istim imenom in Priimkom.
Nobena turistična posebnost, pač pa malomarnost. Stanovanjski blok v Medvedovi ulici, ki je last splošnega ljudskega premoženja, se poleg malomarnega vzdrževanja pročelja, pred katerim stoji spomenik pesnika Medveda, odlikuje še z redko ,posebnostjo". O tem smo že zadnjič pisali. V strešnem žlebu, kije obrnjen proti zahodu, rastejo vrbova in topolova drevesa. Očividno to nikogar ne moti, ker rastejo že nekaj let. Za kaj neki porabijo stanarino, ki jo plačujejo stanovalci?
Končno tudi Prešernova ulica Doljni del Prešernove ulice urejajo in ga bodo tlakovali z granitnimi kockami. Do zdaj je bila ta ulica edina v središču mesta, ki je čakala na ureditev. Delo bo končano •še pred občinskim praznikom.
Šah med rudarji V Črni so na rudarski praznik organizirali tudi Šahovske dvoboje med poedinimi obratnimi oddelki. Za šah je v Črni dolini že od nekdaj živahno zanimanje.
Dobrodošli načrti. Diplomirani inženir arhitekt Marinka Pivk je Za svojo diplomsko nalogo izdelala načrte za ureditev obstoječih in novih športnih naprav v Kamniku. Seveda nas zanima, kako si mlada arhitektka to zamišlja, saj nenehno poudarjamo, da so naše športne naprave potrebne obnove.
I. Z.
šal dati slabo oceno. Njegovo stisko je uganil najmlajši član maturitetne komisije verouči-telj dr. Luigi Fogar, sin največjega goriškega bogataša in slovenske matere, kasnejši tržaški škof, ki so ga fašisti pregnali v Rim. Profesor dr. Fogar je mi-
mogrede pogledal na seznam, kjer je imel profesor latinščine napisana vprašanja za kandidate. Tomšiču je namenil neko težko poglavje iz Tacita. Dr. Fogar je šepnil Tomšiču: Imate še dovolj časa, da kupite v knjigami Tacitovo zgodovino in se pripravite. Profesor latinščine je bil zelo presenečen, ko je kandidat tako dobro prevajal težko poglavji,. Ko so bivši dijaki goriške gimnazije praznovali 60-letnico mature, je bil njihov profesor dr. Fogar še živ. Kakor z vsake proslave, so mu tudi to pot poslali pozdrav, za katerega se je vedno ljubeznivo zahvalil.
OBVESTILO
Komisija za izgradnjo DOMA UPOKOJENCEV V KAMNIKU potrebuje in vabi k sodelovanju več,sodelavcev za naslednja delovna mesta:
- računovodja
- blagajnik - materialni knjigovodja
- tajnica
- ekonom — šofer
- glavna medicinska sestra
- dve medicinski sestri
- dve negovalki
- glavna kuharica
- dve kvalificirani kuharici
- polkvalificirani kuharici
- dve kuhinjski pomočnici <
- štiri servirke
- gospodinja
- hišnik - šofer (mizar ali ključavničar)
- pet sobaric \
- perica
- likarica
- šivilja
dve snažilki
Osebni prejemki po samoupravnem sporazumu. Stanovanj ni, razen za hišnika, za katerega je zagotovljeno dvosobno komfortno stanovanje v domu.
Za vsako delovno mesto se zahteva predpisana strokovna izobrazba.
Ponudbe sprejema in informacije se dobe pri Društvu upokojencev v Kamniku, Kolodvorska ulica št. 5.
Nastop delovnega razmerja predvidoma v mesecu oktobru 1974 oziroma po dogovoru. KOMISIJA za izgradnjo
Doma upokojencev v Kamniku
NOV INDUSTRIJSKI OBRAT UTOK: OB OBČINSKEM PRAZNIKU BODO ODPRLI OBRAT PLASTIKE NA BAKOVNIKU
SPREJEM V DOM UPOKOJENCEV V KAMNIKU
Društvo upokojencev v Kamniku obvešča vse interesente, ki se zanimajo za sprejem v oskrbo v domu upokojencev v Kamniku, da se pismeno prijavijo.
Prijave sprejema Društvo upokojencev v Kamniku, Kolodvorska ulica št. 5.
MiMiiimmpa
Še nekaj o letošnji jugoslovanski odpravi na Himalajo
Želja skoraj vsakega gornika je, da bi obiskal Himalajo, to „streho" sveta, kjer stoje najvišje gore našega planeta: Čomolungma, Čo-gori, Kangčenženga, Lhotse, Makalu, Co Oju, Manaslu,
privoščiti kaj več, posebno še, ko so prošnjo za Nanda Devi Indijci zavrnili.
Naslednja JAHO si je za svoj cilj zastavila osvojitev 7902 m visoki Kangbačen v pogorju tretje najvišje gore
KANG BAČEN (7902m) - CILJ V. HIMALAJSKE ODPRAVE
Nanga Parbat, Anapurna, Gašerbrum 1, Broad Peak, Gašerbrum 2, Šiša Pangma in še cela vrsta sedemtiso-čakov in nižjih vrhov. Dolga stoletja so ti orjaki gostili samo viharje, mraz, sneg in led, zaviti v legende in pripo-
sveta Kangčendženge. Zaradi nepričakovanega poslabšanja vremena in ne najboljšega vodstva ekspedicija ni dosegla vrha in se je morala umakniti borih 250 m pod njim. Uspelo pa ji je odkriti pravo smer dostopa in priti
TONE ŠKARJA - VODJA HI -MALAJSKE ODPRAVE vedke narodov, ki živijo pod njimi. Šele proti koncu prejšnjega stoletja, predvsem pa v tem stoletju so se začele oči raziskovalcev in alpinistov upirati v te mogočne gore. In ker hoče človek kar najhitreje največ doseči, so bili prvi na vrsti predvsem osemtisočaki. Vendar so se dolgo in dobro upirali vsem naskakovalcem. Šele leta 1950 sta bila Maurice Her-zok in Luis Lachenal prva človeka, ki sta stopila na vrh, višji od 8000 m. Bila je to Anapurna 1, visoka 8078 m. Nato pa so se zvrstili uspehi: Čomolungma (Mont Everest) in Nanga Parbat 1950, Čogori in Čo Oju 1954, Kangčengženga in Makalu 1955 in teko naprej, vsi osemtisočaki.
Jugoslovani smo pri tem osvajanju in raziskovanju najvišjega gorstva na svetu dolgo časa stali povsem ob strani. Šele po drugj svetovni vojni so tudi pri nas počasi zorele razmere za lastno ekspedicijo. Tako je leta 1960 krenila na pot naša prva jugoslovanska alpinistična himalajska odprava (JAHO). Se še kdo spominja imen: Debelak, Belač, Mah-kota, Kunaver, Kersnik, dr. Robič, Jerin. Njen cilj je bil 6690 m visoki Trisul II v Garhval Himalaji. Jugoslovani si pač za začetek nismo zaradi neizkušenosti mogli
BOJAN POLLAK
tako visoko, kakor ni na tej gori do takrat uspelo še nikomur. Zato je bil tudi cilj 3. JAHO 1969 zopet Kangbačen, da pač dokonča delo, ki ga je začela 2. JAHO. Toda politična situacija v tem delu sveta je bila taka, da nepalska vlada ni dala dovoljenja za vzpon na ta vrh (v Himalaji je namreč potrebno dobiti in plačati dovoljenje za vsak vzpon na vrh katerekoli visoke gore) in zato se je 3. JAHO povzpela na Anapurno. Tudi 4. JAHO leta 1972 ni dobila dovoljenja za Kangbačen in je zato odšla v južno steno Makaluja. Tu je dosegla enega največjih uspehov jugoslovanskega alpinizma v svetovnem merilu, čeprav ni dosegla samega vrha in čeprav se je morala malo pred vrhom stene zaradi viharjev in sneženja obrniti na višini približno 8000 m. Da ta uspeh lahko pravilneje vrednotimo, naj omenim to, da je letošnja avstrijsko-nemška ekspedicija, ki si je za cilj i ravno tako zastavila vzpon preko južne stene Makaluja, kljub vsem podatkom, ki so jih zbrali Jugoslovani in kljub vsem odkritim prehodom, dosegla višino komaj približno 7400 m, čeprav so bili v njeni sestavi svetovno znani in slavni alpinisti, kot je Reinhold Messner in drugi-
In tako se letos spet pripravlja odprava v Himalajo, tokrat pa resnično na Kangbačen. Nepalska vlada je že dala dovoljenje za ta vrh in prve dni avgusta bo odprava krenila na pot z upanjem, da ji bodo vreme in razmere bolj naklonjene kakor pa so bile prejšnjim odpravam.
Kot smo že pisali v prejšnji številki Kamniškega občana, se bodo te odprave udeležili tudi trije člani kamniškega planinskega društva. Dovolite, da vam jih danes bežno predstavimo.
Prvi je Tone Škarja, ki vodi celotno odpravo, koordinira in organizira delo in skrbi za stotine malenkosti, da vse teče čimbolj gladko. Rojen je 15.1.1937, poročen in ima dva otroka. Po poklicu je elektrotehnik, zaposlen pri Elektro Ljubljana, stanuje pa v Mengšu. Že dolgo časa je amaterski fotograf, poleg tega pa tudi pisec. Je dolgoletni član kamniškega planinskega društva, aktivno pleza vse od leta 1956. Bil je načelnik Alpinističnega odseka, sedaj pa je član upravnega odbora PD Kamnik, član AO Kamnik in načelnik postaje GRS v Kamniku. Bil je član 2. JAHO leta 1965 in član jugoslovanske odprave v Kavkaz 1964. leta. V svoji plezalni karieri je naredil okoli 400 vzponov v Kamniških in Julijskih Alpah, Paklenici, v Franciji, Italiji, Avstriji in Kavkazu. Od tega je 8 prvenstvenih letnih (smer Ši-menc-Škarja in Trikot v Dolgem hrbtu, Direktna v Štruci, Kamniška v Koglu, vse ocenjene s VI., to je z
TONE TROBEVSEK
najvišjo težavnostno stopnjo, Plošče in Desni steber v Skuti, nad Slapom in smer Humar—Škarja v Planjavi), precej prvih zimskih ponovitev (Bosova smer v Brani itd.) in cela vrsta ostalih pre-plezanih smeri, od katerih naj omenimo samo najvažnejše: Križ Užbe (Kavkaz) smer Heckmair-Kroner v severni steni Grands Char-moz, smer Charlet-Platonov v SŽ. steni Aig.Verte, smer Cordier v s. steni Les Cour-tes, Rebuffatova smer v s. steni Dent du Requien v francoskih centralnih alpah, Čopov steber v Triglavu, Zajeda v Šitah, Dularjeva zajeda v Jalovcu, Centralni steber v Arzeniku, Centralni steber Dedca, Akademska smer v Vežici, Rumena zajeda v Koglu, Centralna smer in Glava v Planjavi - vse VI težavnostne stopnje in še cela vrsta drugih vzponov.. Kljub 37 letom še vedno aktivno pleza.  , *
Drugi član odprave iz Kamnika je Bojan Pollak, ki je v odpravi zadolžen za prehrano. Rojen je 22.11.1943, poročen, ima dva otroka, po poklicu je diplomirani inženir ladjedelništva in je zaposlen pri podjetju „Titan" v Kamniku, stanuje tudi v Kamniku. Član Planinskega društva Kamnik je od leta 1955, plezati je začel leta 1966. Od tega leta naprej je
tudi član AO Kamnik, pri postaji GRS je pripravnik, trenutno pa je tudi predsednik PD Kamnik. Odkar pleza je opravil okoli 270 plezalnih vzponov v Kamniških in Julijskih alpah, v Paklenici, na Kleku, v Italiji in Avstriji. Od tega je 9 prvenstvenih letnih smeri Lahova in Perči-čeva v Vežici in Kamniška v Vršičih vse VI težavnostne stopnje, Hunikina smer, smer Geršak—Grčar in SZ, v Vežici, Nedeljska, Kukavče-va in Sobotna smer v Planjavi) in 9 prvih zimskih ponovitev (Akademska in Perči-čeva v VEžici, Zajeda v Šitah, Kamniška v Koglu - vse VI težavnostne stopnje itd.) in mnogo drugih preplezanih smeri, od katerih naj omenimo samo najvažnejše: Čopov steber v Triglavu, Aschenbrennerjeva smer v
Travniku, Dularjeva zajeda v Jalovcu, smer Šimenc— Škarja in Trikot v Dolgem hrbtu, Centralni steber dedca, Direktna v Štruci, Rumena zajeda vse VI. težavnostne stopnje in še druge.
Tretji član odprave iz kamniškega PD je Tone Tro-bevšek, ki je v odpravi zadolžen za kuhinjsko in podobno opremo. Rojen je 24.5.1947, še neporočen, po poklicu PT mehanik, zaposlen pri PTT podjetju v Ljubljani. Stanuje pa v Bis-tričici. Je dolgoletni član Planinskega društva Kamnik, plezati je začel že s petnajstimi leti, to je 1962. Je član kamniškega alpinističnega odseka in aktiven gorski reševalec pri postaji GRS Kamnik. Opravljenih ima čez 200 vzponov v naših
Alpah in v tujini. Leta 1968 je bil tudi član Jugoslovanske odprave na Kavkaz. Preplezal je tudi 5 prvenstvenih letnih vzponov (Majska ' smer v Planjavi, Jakova smer v Arzeniku, smer Bauman-Trobevšek v Grintovcu, smr , Bauman—Trobevšek in centralno smer v Malem Grintovcu). Od ostalih pomembnejših vzponov pa naj omenimo samo nekatere: prva jugoslovanska ponovitev Švicarske smeri v j. steni Les Coutes v Francoskih centralnih alpah, Glava Planjave, Rumena zajeda, smer Mo-dec-Režek v Rzeniku, Centralni steber Rzenika, smer Modec-Režek v Štajerski Rinki, Centralni steber v Dedca, Plošče v Skuti itd. ima pa tudi prvo zimsko ponovitev Centralne smeri v malem Grintovcu.        B. P.
OB DNEVU MLADOSTI
Mladi med pripadniki oboroženih sil
i
25. maj - dan mladosti - je bil za 36 mladincev iz osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta, Stranj in Komende še poseben praznik. Občinski odbor ZRVŠ Kamnik jim je omogočil obisk vojašnice Boris Kidrič v Šentvidu pri Ljubljani, s katero kamniški rezervni starešine že več lef prijateljsko sodelujejo, sodelovanje pa skušajo še poglobiti in razširiti, predvsem pa vanj vključiti našo mladino. Za ta praznik so jim predstavniki naše armade pripravili poseben program. Tako so si mladi iz Ljubljane in Kamnika po pozdravnem nagovoru in priložnostnem programu lahko ogledali sodobno vojaško tehniko, med drugim so lahko splezali na tank in vanj, občudovali njegovo okretnost, moč in oborožitev. Prav tako so videli več tehničnih kabinetov, kjer so v prerezih razstavljena razna vojaška vozila iri nazorno prikazano njihovo delovanje. Seveda so videli še mnogo drugih zanimivosti, ki jim bodo zagotovo ostale v lepem spominu. Po ogledu so poslušali koncert vo-
jaškega orkestra, ogledali so si vojašnico in prostore, v katerih živijo naši vojaki, nazadnje pa so bili povabljeni še na pravi vojaški „pasulj". Gotovo je bilo to srečanje z vojaki in starešinami, sprejel jih je tudi komandant podpolkovnik Ivan Tor-nak, nepozabno in edinstveno. Na tak način se mladi neposredno seznanjajo z našimi oboroženimi silami, spoznavajo njihovo tehniko in življenjske pogoje. To pa je tudi naš namen, saj je to ena od oblik privabljanja naše mladine v vojaške šole. Vsi dobro poznamo pomanjkanje slovenskega starešinskega kadra v naši armadi.
Da pa bo ta armada resnično naša, morajo v njenih vrstah sodelovati tudi slovenski starešine. Zato je dolžnost nas vseh, predvsem pa rezervnih starešin, da pomagamo pri usmerjanju mladih v vojaške šole, da jim omogočamo spoznavati pogoje in zahteve teh šol. Mladina se navdušuje za znanost in tehniko, ceni tovarištvo, pogum, borbenost, zvestobo in prijateljstvo. Vse to pa je v polni meri
prisotno v vojaških šolah. Vojaška znanost, njena doktrina, sk oborožitev in tehnika zahtevajo Di na eni strani visoko strokov-or nost, na drugi pa moralno in V; politično zrele ljudi. Vsi ti Oi elementi naj bi vzpodbudili na- ija še mladince, da bi se v večji sli meri usmerjali v ta zahteven, ki vendar lep in plemenit poklic, ra Pri tem pa ne smemo pozabiti za fizične pripravljenosti, saj so le zdravi ljudje kos številnim nalo- na gam, ki jih morajo opraviti S\ poleg strokovnega znanja. m Če bodo naše šole, družbe- sp nopolitične organizacije in tudi posamezniki z vsemi sredstvi, ki kc jih imajo na voljo, predvsem pa Nj z neposrednim stikom z mla-ur. dimi, usmerjali in vzpodbujali m našo mladino za številne vojaš- pr ke poklice, potem bodo žago- gl tovo vidni tudi rezultati. m Ob tej priliki naj omenim še uj to, da so kamniškr rezervni staj de rešine prevzeli pokroviteljstvcl nad taborniško organizacijo in d« da bodo tudi na tem področju po svojih močeh pomagali vzgajati in usmerjati naš mladi rodi Dušan Osredka!
Gospodarska akcija najmlajših ali: »Smo dovolj bogati?«
Pred leti se je neka šola naše občine pozanimala pri raznih gospodarskih organizacijah v Sloveniji, če morda zbirajo razne vrste še uporabne steklenine. Od povsod je bil negativen a „dobronameren" odgovor: „Pri nas, oprostite, ne. Obrnite se še na ta in ta naslov...!" Povsod odgovor - ne!
„Smo dovolj bogati?", je nastalo vprašanje, ko je hkrati ležalo v naših shrambah, podstrešjih, kleteh, na raznih smetiščih, ob Bistrici in še in še marsikje polno dobre steklenine.
Pred nekaj meseci pa se je naša Živilska industrija ETA Kamnik, za kar jo je treba pohvaliti, obrnila s svojim priporočilom na vse šole v naši občini pa tudi zunaj nje, naj bi šolarji zbirali in ji odprodali več vrst steklenic in kozarcev za vlaganje.
Akcija je stekla kar zadovoljivo. Razredne skupnosti po naših šolah so se zadnjo zavzele. Dobri rezultati niso izostali, čeprav bi bili lahko še boljši. Za začetek je sodelovalo 26 osnovnih šol, od tega dve iz kamniške občine, 24 pa iz drugih gorenjskih občin.
Rezultati dajejo takole sliko:
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik —
- za 6.539 kosov so prejeli učenci 3.030,30 din;
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik -
- za 7.579 kosov 3.233,15 din;
Osnovne šole gorenjskih občin (24) -
za 48.260 kosov 18.323,40 din;
Vseh 26 šol -
za 62.378 kosov so prejeli učenci 24.586,85 din ali v starih dinarjih 2,458.685, kar je že kar lep znesek.
Kakšne so pripombe razrednikov - mentorjev in predsednikov razrednih skupnosti:
„Letos se je v akcijo vključila dobra polovica razrednih skupnosti, pripravljenost učencev za nadaljnjo akcijo je velika. Razredi bodo med seboj tekmovali in se skušali v akciji približati 100-odstotni udeležbi - Je vzgojna akcija.
V primerjavi z drugimi odku-
povala naj bi ETA dvignila ceno odkupa, pa bi nabrali še več. Še več bi bilo takih kot letos, ki bi kar z vozički vozili steklenino v podjetje."
In kaj menijo starši:
„Pravilno in gospodarno, saj nismo tako bogati, da bi še uporabno steklenino metali na smetišča, novo pa kupovali v steklarnah. Škoda! Prav je, da na to navajamo naše otroke. Tudi sami bodo s svojim delom in akcijo pridobili nekaj dinarjev za šolske potrebščine ali šolski izlet. Za to jih je treba pohvaliti."
Živilska industrija ETA pa pravi:
„Veseli in zadovoljni smo z začetno akcijo; pričakujemo še več in prosimo šole in njihove razredne skupnosti, naj nadaljujejo z akcijo.
-ko
TEMELJNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST KAMNIK
bo za študij na visoki šoli za telesno vzgojo dodelila štipendije za
- DVA MOŠKA in ENO 2ENSK0.
Za podrobne informacije lahko kandidati prosijo pismeno izvršni odbor TTKS Kamnik — odbor za kadre. Rok za zbiranje prijav je 10. 8. 1974.
. kamniški občan
julu-avuust 1974
stran 11
Učitelji brez plače
Iz kamniškega okraja. Po pomoti smo 6. junija pisali, da so učitelji kamniškega okraja že prejeli plačo. Toda do sedaj nas ta sreča še ni doletela, čeprav so nam obljubljali, da bomo konec maja dobili vse za nazaj. Toda mesec maj je minul kakor prejšnji meseci in morebiti bo I junijem prav taka. Gotovo mislijo Učitelje navaditi stradanja ali pa menijo, da ima vsak toliko kapitala, da kakih osem mesecev lahko preživi sebe in svojo družino. (Ali živimo v urejeni državi ah v anarhiji? Uredništvo) (Slovenski narod, H. junija 1874).
Upokojenega policijskega komisarja, ki je prebival v Kamniku že več let, 78-letnega dr. Matija Mava so našli 9. junija ubitega v njegovi kopalni uti v Nevljah. Baje ga je ubil neki sorodnik, ki mu ni hotel dati, kar je zahteval. Preiskava bo že odkrila resnico. (Slovenski narod, 12. junija 1874) - (Dr. Matija Mav si je na levem bregu Nevljice malo pod današnjim Maniutovim mostom zgradil leseno kopalno kabino. Po njegovi nasilni smrti je nihče več ni hotel uporabljati.).
I. Z.
Samoupravljanje in delavska kontrola v Titanu
Začetki samoupravljanja segajo v tovarni Titan že dolgih 20 let nazaj. Postopen razvoj in krepitev samoupravnih odnosov ter usklajevanje z novimi ustavnimi dopolnili je prineslo delavcu pomembne pravice, da sam odloča o svojem delu.
V sedanji fazi razvoja je podjetje organizirano v 2 TOZD in skupnost strokovnih služb. Prvo TOZD tvori livarna z obdelavo. Drugo TOZD pa proizvodnja ključavnic in okovja. Vsaka temeljna organizacija in» skupnost strokovnih služb ima svoj delavski svet. Vse tri organizacije so s samoupravnim sporazumom povezane v OZD Titan Kamnik. OZD Titan ima svoj delavski svet, ki ga sestavljajo izvoljeni posamezni člani iz TOZD in skupnosti strokovnih služb. Poleg delavskega sveta ima OZD Titan tudi različne odbore, ki se ukvarjajo s problematiko kot je: gospodarjenje, medsebojna razmerja, nagrajevanja, izobraževanje, stanovanjska problematika in zadeve skupnega problema.
Posamezni člani svetov TOZD in Člani odbora so bili izvoljeni na predlog družbenopolitičnih organizacij na neposrednih volitvah. Sveti TOZD in skupnost strokovnih služb odločajo o vseh problemih, ki se nanašajo na posamezni TOZD, ki so s samoupravnim sporazumom predvidene, kot skupne zadeve.
Pomembna novost po novih ustavnih določitvah je delavska kontrola. V njej so izvoljeni delavci iz neposredne proizvodnje. Njihova naloga je predvsem nadzorovati izvajanje sklepov samoupravnih organov in ostalega poslovanja podjetja; če so v celoti uresničene določitve nove ustave in pravica odločanja resnično prenesena na delavca. Za vse važnejše odločitve je potrebno soglasje vseh delavcev, ne samo njihovih predstavnikov. Zato se sprejmejo pomembne odločitve kot je: sprejemanje statutov, samoupravnih sporazumov, delitve dohodka, neposredno na zborih delavcev.
Tako ima vsak delavec možnost, da neposredno vpliva na svoj delež dohodka in na uspešno poslovanje celotne organizacije.
Lemič Bojan
Na podlagi 26. člena zakona o lovstvu (Uradni list SRS, št. 22-122/66) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
ODLOČBO
o spremembi odločbe o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi
Odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi (Uradni list SRS, št. 3-2/67) se spremeni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOČBAo odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi
1. Za Škodo, prizadejano na divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način, se plačuje odškodnina po vrednosti žive divjadi po temle ceniku:
lisica
veverica
velika uharica
pelikan
štorklja
ribji orel
kačar
sršenar
orel
krokar
postovka
poljska jerebica
kotoma
divja raca
potapljavci
čaplje (razen sive)
galeb
kljunač
belka
gozdni jereb prepelica golobi in grlice
Cene veljajo za kos divjadi ne glede na spol, starost in kakovost.
2. Jajca pernate divjadi, naštete v tem ceniku, in zarodki iz druge polovice dobe brejosti pri uničeni divjadi se računajo po polovični ceni ustrezne divjadi.
Zarodki iz druge polovice dobe brejosti morajo biti izkazani z veterinarskim potrdilom.
3. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 323/A-59/72-II/LA.
Ljubljana, dne 29. januarja 1973 Republiški sekretar
za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. l.r.
300	medved	20.000
200	ris	15.000
1.000	kozorog	20.000
1.000	jelenjad	9.000
1.000	damjak	8.000
1.000	muflon	7.000
1.000	srnjad	3.000
1.000	divji prašič	3,000
2.000	svizec	2.000
400	divji petelin	3.000
100	ruševec	2.000
400	droplja	2.000
500	divja mačka	1.000
300	kuna	1.000
200	dihur	200
500	hermelin	100
300	podlasica	100
250	pižmovka	100
500	planinski zajec	1.000
500	poljski zajec	600
200	fazan	400
200	jazbec	300
Prvi majski tabor mladinskega odseka _PD Kamnik v dolini Bele	
IJlHHflil^HHHflHHHHHHHHRHHNHHflH	
	
MLADI PLANINCI V DOLINI BELE	V dneh letošnjih prvomajskih praznikov je zaživel zatrep doline Bele pod Rzenikom in Vepico. Člani MO PD so skupaj s taborniki postavili šotore za enotedensko bivanje. Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub velikemu optimizmu in dobri volji, je veter le redko pregnal oblake in meglo in pustil prodreti bledorumeno sonce. Takrat so se udeleženci, bilo jih je 27, odpravili na ture. Obiskali so Zeleniške špice, Korošico, Martin steno. Ves čas je za prehrano skrbela dobra organizirana kuhinja, kar dokazuje dejstvo, da so se vsi udeleženci ob zaključku tabora zdravi vrnili domov. Zato gre precejšnja zasluga in zahvala tovarni Eta, kije brezplačno prispevala večjo količino konzervirane hrane. Ta tabor je že tradicionalna akcija MO PD in upamo, da se bo nadaljevala v prihodnjih letih v istem ali še večjem obsegu. Lojze Jerman
Nova športna igrišča v Komendi
Ko so pred šestimi meseci v Komendi ustanovili športno društvo, je bilo slišati mnogo besed, da je to samo trenutna zagnanost in da bo ta zagnanost po delu tudi prav hitro minila. Vendar pa najtrši pesimisti danes gledajo že drugače. Vidijo, da se je le nekaj premaknilo in da se sadovi dela že kažejo.
Danes, po šestih mesecih ustanovitve športnega društva, imajo urejeno nogometno igrišče, za katerega je bilo potrebno precej naporov in dela, da so iz neravnega travnika plast za plastjo uredili primerno igrišče. Tudi vratnice in opore so si sami uredili in tako prispevali skoraj 600 prostovoljnih delovnih ur. Da igrišče ne sameva, poskrbijo člani in pionirji. Skoraj vsako nedeljo je kakšna nogometna tekma in vidi se prav lep napredek.
Prav gotovo pa je za ljubitelje športa in rekreacije največja pridobitev izgradnja asfaltiranega igrišča. Konstrukcijo za koše in razsvetljavo so člani napravili s prostrovoljnim delom, uredili so tudi okolico. Sredstva za asfalt je prispevala TTKS Kamnik, zemljišče pa brezplačno KS Komenda. Tako se hipodrom, ki lahko služi tudi za atletiko — skupaj z nogometnim in košarkarskim igriščem, zaključuje v neko celoto. Prav gotovo pa ne smejo ostati želje Komenčanov po plavalnem bazenu v oblakih. Vsi vemo, kakšna je danes voda v potokih. Prav kmalu bo res potrebno misliti tudi na bazen, za. katerega so sami pripravljeni prispevati.
V Komendi je zelo veliko mladine. In za to mladino bi potrebovali strokoven kader. Nujno bi potrebovali trenerja za
člane, ki si želijo tekmovanj v ljubljanski nogometni podzvezi.
V šahovskem klubu imajo svoj kader, strokovno dobro podkovan. Že dolgo dela pod vodstvom tov. Ocepka šahovski krožek, ki je zelo dobro obiskan in se uspehi že kažejo.
In cilji? Predvsem si mladi želijo svoj prostor, kjer se bodo po tekmi ali treningu lahko umili. Pri igrišču sameva prostor, ki je last EMONE. S skromnimi sredstvi bi se ta prostor dal prav lepo urediti. Želimo, da bi se merodajni ljudje v Komendi sedaj, ko je športna dejavnost res na višini, bolj kot doslej zanimali za delo mladine ter jim po svojih močeh pomagali. Zavedati bi se morali, da je mladina porok za kasnejše delo in razvoj kraja.
■VSAK DAN SKOZI VSE LETO,
ADRIA1
VAM NUDI POCENI DOPUST,
V juliju bodo organizirali v počastitev občinskega praznika vrsto športnih prireditev. Tako bo 13. 7. otvoritev igrišč ter košarkarski turnir. Sodeluje: SSOW Celovec (Avstrija), KK Kamnik - Komenda A in B.
20. 7. bo simultanka pionirjev na 40 deskah z mojstrom Germekom; 21. 7. bo odprt nagradni šahovski brzoturnir; 27. 7. nogometni turnir pionirjev za pokal ŠD Komenda; 28. 7. nogometni turnir članov: klub koroških Slovencev iz Železne Kaplje, NK Kamnik, NK Radomlje in NK Komenda za pokal ŠD Komenda.
Pred odborom ŠD je precej nalog, vendar pa jih bo ta kolektiv mladih prav gotovo uresničil.
Želimo mu mnogo uspeha.
-O.
Velik uspeh šahištov Stola na republiškem sindikalnem prvenstvu
Tudi letos je bil Bohinj, kot že več let nazaj, prizorišče šahovskih bojev, kjer so sc pomerile sindikalne ekipe iz vse Slovenije, ki so si to pravico priborile v predhodnih tekmovanjih.
Ekipa STOLA, ki je občinski sindikalni prvak, se je udeležila tekmovanja in med enaindvajsetimi ekipami osvojila odlično peto mesto, kar je doslej njen največji uspeh.
-Letos prvič ekipe niso bile razdeljene v dve enakovredni skupini, ampak so igrale vsaka z vsako, tako da je bila mogoča bolj pravična uvrstitev. Zmagala je ekipa RTV iz Ljubljane, kije bila praktično brez konkurence, saj so v njej tekmovali mojstri Bajec in Kržišnik ter mojstrski kandidati Plavčak, Slak, Saradžin in Percel. Druga je bila Idrija, tretji TAM, Maribor, četrti Litostroj, Ljubljana, peti STOL, Kamnik, šesta Krka Novo mesto itd.
V ekipi STOLA so nastopili: Kam ar, Bavčar, Skok, Bračič, Jagodic in Bergant.
Organizacija tekmovanja je bila povprečna, saj sodniki pri posameznih partijah niso imeli enotnih meril.
Zahvalim naj sc občinskemu sindikalnemu svetu Kamnik in sindikalni organizaciji STOL, ki sta nas finančno podprla, da smo se lahko udeležili tekmovanja. Slavko Berpant
ZDENKA POTNIK
ZDENKA POTNIK
Zdenka je prijetno dekle. Od svojih sošolk na kamniški gimnaziji pa se vendar nekoliko razlikuje, kajti njen delavnik se ne končuje s šolskim zvoncem. Zdenka je atletinja in atletika je njena velika ljubezen. Kdor prebira športne strani v različnih časopisih, je prav gotovo že zasledil njeno ime. Odkar trenira pri ljubljanski Olim-piji, je namreč dosegla že veliko odličnih rezultatov.
Kakšen je bil tvoj začetek pri Olimpiji?
S SŠD sem na področnem tekmovanju v atletiki dosegla dober rezultat. Trener Olimpije me je povabil,
naj sodelujem pri klubu. Tako sem leta 1972 pričela z rednimi treningi v Ljubljani Veliko zaslug za tak začetek ima tov. Jana Pogačar - učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli Tomo Brejc v Kamniku.
Z rednimi treningi in voljo si dosegla že vrsto odličnih rezultatov. Bi lahko naštela nekatere?
Z rezultatom 5,29 m sem slovenska prvakinja v skoku v daljavo v dvoranah; v višino pa sem tretja z rezultatom 1,60 m; na republiškem krosu sem dosegla drugo mesto, seveda veljajo ti rezultati za nastope pri mladinkah. Moja najboljša disciplina pa je tek na ovire, kjer sem spomladi na ekipnem prvenstvu zmagala pri članicah.
Zmage na mitingih in odlični rezultati na drugih tekmovanjih so Zdenki prinesli že 20 kolajn, vrsto drugih odličij, in uvrstitev v republiško mladinsko reprezentanco.
In kakšna je tvoja želja?
Najbolj si želim nastopa z državnim grbom, ki je za vsakega športnika velika čast in sreča.
Ida Cerkvenik
kamniška kronika
junij 1974 POROKE:
Franc Bajde iz Malega Hriba, priučen tapetnik, star 20 let, in Darinka Žerovnik iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 19 let;
Jernej Bcrlec iz Kamnika, električar, star 22 let, in Alojzija Bed-njički iz Kamnika, gostinska delavka, stara 18 let;
Rajko Cerar iz Olševka, uslužbenec, star 26 let, in Ljudmila Han-čič iz Mekinj, administratorka, stara 21 let;
Matija Kuselj iz Kranja, strojni tehnik, star 26 let, in Ana Lah iz Suhadol, uslužbenka, stara 20 let;
Peter Letnar iz Klanca, delavec, star 25 let, in Marija Zupan iz Zg. Brnika, kuharica, stara 24 let;
Anton Prelovšek iz Sela pri Vranskem, kovač, star 31 let, in Greta Petaci iz Kamnika, delavka, stara 22 let;
Jože Slanovec iz Kamnika, elektromehanik, star 23 let, in Marija Cemivšek iz Nevelj, delavka, stara 16 let;
Anton Škarja iz Komende, mizar, star 23 let, in Angela Sitar iz Godiča, galanteristka, stara 20 let;
Rajko Tome iz Ccšhjic, delavec, star 23 let, in Marija Lipovšekiz Špitaliča, prodajalka, stara 22 let;
Janez Uršič iz Zagorice, ključavničar, star 23 let, in Stanka Berlec iz Vascnega, delavka, stara 18 leta;
Janez Uršič iz Stahovice, tekstilni tiskar, star 24 let, in Antonija Cepin iz Stahovice, delavka, stara 23 let
SMRTI:
Ana Dohler iz Špitaliča, upokojenka, stara 95 let;
Janez Dolenc iz Kamnika, os. upokojenec, star 73 let;
Vincenc Dolinšek iz Kamnika, os. upokojenec, star 73 let;
Jožef Grahek iz Motnika, osebni upokojenec, star 86 let,
Marija Kern iz Gore, gospodinja, stara 67 let;
Rudolf Kramar iz Zg. Tuhinja, osebni upokojenec, star 82 let;
Simon Mlakar iz Laniš, kmetovalec, star 77 let;
Marija Mulej iz Komende, osebna upokojenka, stara 78 let; . Franc Sajovic iz Špitaliča, osebni upokojenec, star 82 let; Jemej Sušnik iz Gozda, star 50 let;
Emilija Šerjak iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 72 let; Milan Trobevšek iz Vrhpolja, kmetovalec, star 56 let; Marija Zamljen iz Kregarjevega, gospodinja, stara 76 let; Marija Zore iz Kamnika, gospodinja, stara 79 let.
Pet dni v severni steni Šit (3)
22.1.: Kot običajno vstanemo ob petih, čeprav naju Stane priganja, da bi vstala prej. Spanje v mreži mu namreč ni preveč všeč, ne more se obračati po želji. Se kar hitro smo pripravljeni in okoli 7,15 uri Cene že pleza po anapetih vrveh, Stane pa za njim. In ko priplezam kot zadnji do Staneta, je Cene že na koncu vrvi in vlači nahrbtnike. Ko pride Stane do njega, zleze še pol raztežaja in uredi stojišče na vrhu stebrička. Ko pridem do njega, se Stane že ukvarja z naslednjim raztežajem. Plate k sreči niso povsem poledenele, tako da jih Stane mojstrsko premaga, čeprav zahteva tišino in mu zdrsne na majčkenem stopu. V zajedi - žlebu, je veliko snega in ko si skozenj utira: pot, naju dobro zasipa. Sjpet mora priti v votlino čez „snežni val". Koplje, rije, plava in se nekako prerine mimo opasti, poskusi zabiti klin, a ga ne more. Zato me varuje s cepinom, da pridem do njega. S skupnimi močmi zabijeva nekaj klinov in pritrdiva vrv, da bo mogel Cene do naju. Votlina je tako zasuta s snegom, da mora Stane ležati čisto pod stropom in tako me, na pol leže, na pol čepe varuje, ko grem naprej.
Čez krušljiv previs si pomagam s klini, zabitimi v grušč in prst, in že sem v novem snežnem valu: sipek, vedno bolj pokončen sneg, ki se konča s trdo opastjo. Drsi mi, ko kopljem in rijem navzgor, nikjer ni nobenega poštenega oprimka, ne stopa. Nekako se le prerijem do opasti in jo načnem. Odkopljem samo njen previsni del, nato pa zabi-jem cepin do okla v sneg: kar bo, pa bo. Sneg vzdrži. Se enkrat naredim enako in že sem pod stropom votline. Nadaljevanje je
prav neumno: prečnica v previs levo iz votline. Tam tičita dva klina, enega sva poleti pustila celo midva, vendar mu ne zaupam, in po daljšem času zabi-jem še enega. Splazim se ven in že sem čez previs. Stojim na drobcenih stopih in držim se za sumljive oprimke. Priti moram čez navpično stopnjo. Špranje ni nobene, zato preizkušam borne oprimke, pa ni noben dovolj dober, ker ni stopa: Edini oprimek, ki je dovolj velik, se maje: dva odpočena kamna sta zagozdena drug z drugim. Ogledujem si ju, ju preizkušam in zdi se mi, da bi vzdržala čisto navpično obremenitev. Zato obesim nanju lestvico in previdno stopim vanjo. Vse misli in želje so v tem trenutku usmerjene v ta zagozdena kamna. Bosta vzdržala? Morata! Prosim, vzdržita! Stane me nekaj sprašuje, pa se mu za-derem, naj bo tiho. V takih trenutkih je popolna koncentracija nujna, in mora biti tišina. Stane to dobro razume, saj je tudi on že večkrat potreboval tišino. -Kamna se ne premakneta. Dobro, gremo naprej! Nadaljevanje je za spoznanje lažje, pa tudi zabiti se da kaj. Še malo in že sem na mestu, kjer naj bi bilo stojišče. Poleg starega klina zabi-jem še dva nova in že varujem Staneta. Izpod stene se oglašajo Luka, Šerpa in Polde. Že zjutraj smo govorili z njimi, ko so šli na Jalovec, sedaj pa se vračajo in nas sprašujejo, kako in kaj in kdaj bomo izplezali. „Ne vemo, verjetno šele čez tri dni," jim odgovarjamo.
Stane pleza naslednji raztečaj do zadnje votline v smeri. Začetna prečnica in zajeda sta kar v redu, zato pa je prečnica v votlino obupna. Pa ne samo zanj,
ampak tudi zame, saj leti name vse, kar on počisti s police: sneg, led, kamenje. No, tudi to je mimo, in ko'se zmrači, je že v votlini. Tam pusti cepin, nato pa se spusti ob vrvi do mene in še nazaj do Ceneta, ki je med tem pripravljal bivak. Ko se spustim nazaj še jaz, imam kaj videti: Cene je odkopal najmanj 3 kub. m snega, tako da je nastal kar prijeten prostorček, v katerem lahko hodiš celo pokonci. Ker je preveč odprt proti dnu stene, zavarujemo rob z napeto vrvjo, tako da ne bi kdo nehote prehitro prišel pod steno.
Tokrat skuhamo za večerjo namesto fižola sarmo in bograč, jutri bomo pa spet flžol. Ne računamo s tem, da bomo jutri zunaj, čeprav nam je šlo danes dobro. „En bivak bomo gotovo še imeli v Jesihovi smeri," menimo, čeprav na tihem upamo, da ne bo potreben. „Da bi bili tako kmalu zunaj, da bi lahko v četrtek vrnili opremo," si glasno želimo in zmenimo se, da bomo jutri poskusili priti čim više.
Bivak je kar udoben in noč hitro mineva. Ko ob dveh pogledam na uro, je nebo čisto jasno, ko pa se ob štirih še enkrat zbudim, ni na nebu več zvezd. „No, zdaj smo pa tam," si mislim.
„Stane, kaj pa tvoja revma, ti ni nič rekla, da se bo vreme poslabšalo? "
„Nee. Nič ni. Danes me sicer majhno boli, ampak vreme ne bo slabo," zagotavlja Stane, čeprav tudi sam ne verjame povsem, ko gleda nebo brez zvezd.
(prihodnjič dalje) B. Pollak
TENIS:
TEČAJI IN REKREACIJA
Teniški klub je po dveh letih premora začel s teniško šolo za začetnike. Klubska blagajna tega v prejšnjih letih ni dopuščala, sajvemo, da taki tečaji stanejo. Člani TK Kamnik se zahvaljujejo TTKS, ki jim je odobrila sredstva za normalno delo.
Tovarna Induplati Jarše pa je po ugodni ceni dala tenisačem platno, katerega so napeli okoli mreže, ki
ATLETIKA:
obdaja igrišče. S tem pa se tenisači ne zapirajo v „zeleno platno". Vemo, da ta lepa bela igra zahteva mir. Tenisače je motil promet in gibanje ob sami ograji.
Od 8-20. julija bo tečaj za začetnike za pionirke in pionirje v starosti od 9 - 13 let. Prijavljenih je 20 tečajnikov. Tečaj bo vodil profesionalni trener Klemene.
Ta tečaj preide v nadaljevalni v mesecu avgustu. Začetni tečaj za starejše člane in članice v večernih urah. Prijavljanih je 18 tečajnikov. Klub se je odločil, da odstopi 1 krat tedensko eno igriSče Odboru za rekreacijo pri TTKS Kamnik in to v sredo na razpolago. Vodstvo kluba je prepričano, da bo iz tečajnikov dobilo mlad perspektiven kader, katerega mu zdaj primanjkuje, b. q
ZAŽIVEL ATLETSKI KLUB
V začetku junija, točneje 5.6., so ljubitelji kraljice športov-atletike ustanovili atletski klub.
Pred leti, ko je klub štel okoli 15 aktivnih članov in ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev, zato je klub prenehal delovati v letu 1960. Spomnimo se nekaj imen kamniških atletov (Bručan, Homar, Vidmar, Ponikvar). Leta 1954 je bil urejen stadion z atletsko stezo največ s prostovoljnim delom. Prijetni so spomini na srečanje s Kladivar-jem, ki je bilo kljub skromnim finančnim sredstvom zelo lepo. Veli-
ko je bilo imen, ki so nas zastopala samo na osnovi dobre volje in velike vneme. V letu 1973 so stadion preuredili in ga sedaj imenujejo „Sta-dion prijateljstva". Škoda, da takrat, ko so delali atletsko stezo, niso napravili 6 stez, sedaj jih je 5, saj ni bilo vprašanje prostora - tega je dovolj.
Sedaj redno trenira okoli 35 pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. To je pripravljalna doba, ki traja 1 leto. Potem se posameznik odloči, ali bo tekač, skakalec ali metalec. Na splošno zadovoljstvo je
veliko zanimanje prav pn mladini. Največ jih je v starosti od 8 - 11 let. Treningi so pod stalnim vodstvom vsak dan, posameznik pa trenira 2 do 3 krat tedensko. Nabavila se je najnujnejša oprema, razen ovir. Atletski in smučarski klub Kamnik bosta priredila tek po ulicah Kamnika v petek, 26. julija ob 18. uri. Start in cilj sta na Titovem trgu. V četrtek, 25. julija pa bo na „Stadi-onu prijateljstva" prirejen otvoritveni miting.
G. P.
PLAVANJE - VATERPOLO
STARTA JO NA 2. MESTO
Kamnik je v plavalnem športu pred leti imel bogato tradicijo. Potem ko so plavalni šport zapustili nekaten odlični plavalci kot naprimer Lado Zrimšek, dr. Janez Bogataj, Stane Šnabl..., je po letu 1962 prišla mrtva sezona, plavalni klub je razpadel. S tem pa je plavalni bazen služil samo za rekreacijo občanov. Leta 1969 pa je plavalni šport Zopet zaživel. Plavalni klub jj organiziral nekaj pomembnih tekem v plavanju. V Kamniku je bil tudi dvoboj med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Mladi plavalci pa so se vse bolj navduševali za vaterpolo, plavanje pa zanemarjali. Tako je letos opustil trenerske posle tudi Smrekar Jože. Zaradi premajhnega zanimanja za plavalni -tekmovalni šport.
Vaterpolo ekipa je bila sestavljena iz nekaterih starejših članov in pionirjev. To ekipo pa so okrepili v letih 71 in 72 igralci Slovana iz Ljubljane, ki je v letu 70 razpadel. Tako sestavljena ekipa pa je v obeh tekmovalnih sezonah zasedla mesti v sredini tablice. Lanko leto pa so se igralci Slovana vrnili v Ljubljano, kjer so ponovno ustanovili vaterpolo klub. Ravno tako je zapustil Kamnik tudi trener ACO KOSTIOV in prevzel trenerske posle Slovana. ,
Tako so domači vaterpolisti ostali sami. Igrali so: Stane ŠNABL (veteran) J. Homar, Juntez (vratarja), Pogačar, Ručman, Reisner, D. Homar, Šnabl Iztok, Vrstovšek J. V. Vrstovšek, Smiekar, Stare, Pod-bevšek.
Nekaj časa je trenerske posle vršil Šnabl Stane. Lansko sezono pa je trenerske posle prevzel hišni mladinec in član ekipe Vodovodni stolp iz Kranja, Vojko Podverščak.
Z novim trenerjem so se pokazali tudi rezultati. Pionirji so se borili za naslov republiškega prvaka, to jim je preprečil kranjski Triglav. Mladinci so v jugoslovanskem pokalu opozorili nase. To je bila skoraj ista ekipa kot na pionirskem prvenstvu. Člani so v slovenski ligi zasedli šesto mesto. Letos upajo na ooij-ši rezultat, vsaj 2. ali 3. mesto.
Upajmo, da nas bodo mladi vaterpolisti še kdaj razveselili z dobrimi rezultati in da bodo oživeli tudi plavalni šport in tudi o njih kdaj brali.
B. G.
Podgornik državni prvak
Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA V VARAŽDINU
V Varaždinu je bilo 6 in 7. julija državno prvenstvo za pionirje, pionirke in mladince, mladinke. Nastopilo je 140 strelcev iz cele države. Barve Kamnika so branili štirje strelci. Podgornik Janko, Tomaž Štefula, Alenka Reisner, Marjan Repič. Čeprav po številu mala ekipa iz Kamnika, pa velika po uspehu. Strelci iz Slovenije so odnesli dva naslova državnih prvakov, med njimi je Janko Podgornik, tudi drugi so dosegli odlične rezultate. Streljali so z malokalibisko puško serijske izdelave. Odlično je začel Štefula, a je proti koncu popustil. Prijetno je presenetil mladinec Repič, ki si deli 4-5 mesto s 506 krogi. Odlična je bila tudi mladinka Reisner, deli si 11 - 12 mesto s 468 krogi v trojnem stanu. Tekmovalce je motila zelo velika vročina.
Kamničani so dosegli naslednje rezultate: 30 leže MK serijske izdelave pionirji: 1. Podgornik 264 krogov (državni prvak), Štefula 231 krogov uvrščen v prvi polovici;
mladinke: 3 x 20 MK serijske izdelave, 11-12 Reisner 468 krogov;
mladinci: 3 x 20 MK serijske izdelave, 4-5 Repič 506 krogov.
B.G.
TENIS
Novice iz teniških igrišč
Domači tenisači so sodelovali v slovenski ligi in osvojili 4. mesto. Pred njimi so bile ekipe iz teniških središč v republiki. Z rezultati moramo biti zadovoljni. Na tujem igrišču so presenetljivo premagali ekipo Olimpije, ta je igrala v postavi Škulj in dr. Doleček. V ekipi Kamnika pa sta igrala dr. Bogataj in Lavrič.
Kamničani so v slovenski ligi igrali z naslednjimi igralci: dr. Bogataj, Lavrič, Prešeren, Vengust, Gruden in Resnik.
Rezultati: v oklepaju so rezultati doseženi na tujem
Kamnik: Triglav 2:3 (1:4), Kamnik : OUmpija 2:3 (3:2), Kamnik : Branik 0:5 (1:4)
Končna lestvica: 1. Branik, 2. Triglav, 3. Olimpija, 4. Kamnik.
Sočasno se igrajo mesečni turnirji za rang lestvico med domačimi tenisači. V mesecu juniju je zmagal dr. Bogataj Janez, ki je v finalnem delu premagal vse nasprotnike.
Rezultati: četrtfinale: dr. Bogataj: Vengust 6:4, 2:6, 6:2, Gruden : Resnik 6:2, 2:6, 7:5, Prešeren : Siegel 5:4, wo, Lavrič : Šnabl 6:4, 1:1, w.o. .Lavrič : Prešeren 6:1, 6:3
Finale: igrali so vsak z vsakim: dr. Bogatelj 6:8, 6:4, 7:5, Gruden : Lavrič 7:5, 7:5, dr. Bogataj : Prešeren 6:0, 1:6, 6:2, dr. Bogataj : Lavrič 3:6, 6:4, 6:4, Prešeren : Gruden 4:6, 6:2, 8:6
Končni vrstni red 1. dr. Bogataj 6, 2. Gruden 2, 3. Lavrič 2, 4. Prešeren 2 .
Klubska jakostna lestvica po dveh turnirjih je naslednja: 1. dr. Bogataj 44 točk, 2. Lavrič 32, 3. Gruden 14, 4. Prešeren 13, 5. Vengust 8, 6. Resnik 6, 7-8. Šlegl, Šnabl 3 točke.
B. G.
Brzoturnirji solidarnosti
Na rednem mesečnem brzotur-nirju šahovske sekcije Solidarnosti je junija med 14 udeleženci zmagal Jože Skok iz Domžal z 11 in pol točke. Slediti so 2. Boris Bavčar 11, 3. Žare Bračič, Boris Skok, Mirko Troha, Stane Krivorotov vsi Solidarnost itd.
Na julijskem brzoturnirju je zmagal Mirko Troha pred Vuksanovi-čem, Bračičem, Štrajharom in Kri-vorotovom. V počastitev občinskega praznika bo v ponedeljek, 5. avgusta ob 20. uri odprti nagradni brzotumir v prostorih mladinskega kluba. i
KAMNIŠKA BISTRICA : KAMNIK
Za poživitev šahovske igre pod planinami so marljivi člani šahovske sekcije Kamniška Bistrica organizirali srečanje s kamniškimi šahisti. Prireditev je bila v počastitev krajevnega praznika Kamniške Bistrice. Kamnik so zastopali šahisti iz Kamnika, Duplice in Komende. Srečanje na 16 deskah v dveh krogih se je končalo s tesno zmago domačinov, ki so v prvem krogu zmagali z rezultatom 9:7, v drugem krogu izgubili s 7 in pol: 8 in pol. Srečanje se je torej končalo z zmago šahistov iz Kamniške Bistrice s 16 in pol : 15 in pol. Šahistom pod planinami želimo, da bi se Še trdneje oklenili šaha.
Končno nove kabine na kopališču
Temeljna telesna kulturna skupnost in Skupščina občine Kamnik sta naročila izvršne načrte pri projektivni organizaciji „Ljubljana projekt" za izgradnjo objekta kopaliških kabin. Saj vemo, da so sedanje kabine že zdavnaj odslužile svojemu namenu. V tem letu je na razpolago 60 starih milijonov. Sama izgradnja novih kabin bo razdeljena na dve fazi. Sama stavba novih kabin bo služila tudi v mrtvi sezoni, takrat bi se lahko gojili mali športi, ki ne zahtevajo veliko prostora (namizni tenis, kondicijske vadbe). Sama izvedba tega sistema bi bila naslednja: kopalec bi pri vstopu dobil vrečko in se šel preobleč. Iz tega prostora bi prišel v prostor, kjer bi oddal vrečko z obleko in obutvijo v garderobo, nato pa bi imel vstop na kopališče. Izhod bi bil v obratnem redu. V mrtvi sezoni pa bi se odstranile kabine za pre oblačenje in bi s tem dobili prostor za vadbo. Ta objekt bi v svojem sklopu imel še manjšo restavracijo, 3 savne in sodobno urejene sanitarije. Gradnja bi se pričela V septembru tega leta. Leta 1975 pa bi se v novi kopalni sezoni prvi kopalci preoblekli v novih prostorih.
S tem, ko bi bil končan ta objekt, pa bi na sedanjih teniških prostorih uredili parkirne prostore. Nova pa so predvidena ob Nevljici v podaljšku campa.
..Ljubljana projekt" izdeluje dokumentacijo za izvedbo kotlovnice v filtrirnem objektu, ki bi služila za ogrevanje vode v glavnem bazenu. To bi pričeli graditi v letu 1975.
Sočasno pa se postavlja vprašanje, ali bi bila investicija v prvem novem objektu v Vaseno v Tuhinju od bazena, filtrov in ostalih objektov, ki spadajo zraven, predraga. Morda bi bilo pametno dobro premisliti, pa že obstoječi bazen v Kamniku samo prekriti in bi imeti skoraj v mestu športni objekt, na katerega bi bili lahko ponosni. Seveda, če bi bila zgrajena kotlovnica.
Travnik severovzhodno od campinga se bo v naslednjih letih preuredil v športno rekreacijski center. V tem centru bi bili naslednji objekti: športna hala, športno šti-ristezno avtomatsko kegljišče, igrišča za tenis, košarko, rokomet, odbojko, trim stezo ob Nevljici.
G. B.
Dne 27. junija popoldne smo se za vedno poslovili na pokopališču v Kamniku od mlade športnice-strelke URŠKE KOZJEK, rojene v Kamniku. To mlado, tiho dekle so poznali športniki in občani Kamnika po dobrih rezultatih v republiškem in državnem merilu. Kot drobna punčka se je seznanila z zračno puško. Ko je začela, je v svojih rokah komaj držala puško. S treningom je prekosila marsikaterega starejšega od sebe. Z rednimi treningi so prišli tudi odlični rezultati. Spomnimo se le nekaj Urš/dnih rezultatov v lanskem in letošnjem letu.
Leta 1973 je kot pionirka postala tudi republiška prvakinja ž zračno puško serijske izdelave in malokalibersko puško serijske izdelave tro-stav, državna prvakinja z zračno puško serijske izdelave, sorekorderka in državna
Slovo od Urške Kozjek
URŠKA KOZJEK
prvakinja z MK puško serijske izdelave z 245 krogov.
Letos pa je tekmovala med mladinkami Republiška prvakinja je postala z MK puško serijske izdelave s 481 krogov, zračno puško serijske izdelave s 355 krogov.
Republiško prvenstvo v Ljubljani je bilo tudi zadnje njeno tekmovanje.
V spominu jo bomo ohranili kot marljivo in vztrajno športnico - tekmovalko.
G.B.
KAMNIŠKI OBČAN
K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.