Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497.12 Ilirska Bistrica) HH jnm) J5ANKA JKDFfcK COBISS © AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 257 • februar 2012 M) LET Č^SOP\^ 3NIEZNIK uri v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča - Ilirska Bisi Ilirska Bistrica e 'mm REDNA CENA V PREDPRODAJI B013,00 €. PREDPRODAJNA MESTA: SKRIPTA Postojna, SPONKCA Pivka, VIS a VIS bar Kozina, TA OAZA II. Bistrica ALI ZNAMO KURITI? Poleg vseh zimskih tegob in težav svetovne recesije nas zadnje čase pretresajo še dramatični pozivi o (ne)kvaliteti zraka, kjer so najbolj alarmantni delci PM 10. Ti spadajo med zdravju najbolj škodljive, saj med ogrevalno sezono prispevajo kar 35 % v skupno količino onesnaženosti zraka, stran 10 KRAŠKO-BRKINSKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJALI V torek, 24. januarja, je v hrpeljskem kulturnem domu nastala precej zanimiva, pregledna razstava ljubiteljskih likovnikov iz kraško-brkinskih občin. stran 21 Osrednja vsebina šeste tradicionalne prireditve »Dan kulture in atrakcij«, ki seje 8. februarja odvijala pri Postojnski jami, je bila letos namenjena starodavni legendi o strašnem zmaju in junaku - premetenemu pastirju Jakobu, ki je prestrašene domačine rešil strahu pred njim. stran 6 KULTURNI PRAZNIK V IL. BISTRICI Program, ki bi sicer v poletnem času lahko prijetno obogatil dogajanje v kraju, nas je 7. februarja zvečer osiromašil. stran 3 HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ 4,0.0. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martmcic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 /1 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 AVTO KLEPAR - LIČAR - CENILNO MESTO - POPRAVILA PO TI ____________ sm Ob poškodbi vašega vozila pri nas uredite cenitev poškodb na vozilu - smo uradno cenilno mesto večine slovenskih zavarovalnic in njihov pogodbeni izvajalec. Po urejeni dokumentaciji vam ponujamo hitro in kvalitetno popravilo ter nadomestno vozilo za čas popravila. SnatitJ KrabitLcTtlTj | FA Nudimo in vam strokovno vgradimo • Rezervne dele za vse tipe vozil • Menjava izpušnih sistemov • Menjava vlečnih kljuk • Montaža avtoplaščev • Montaža avtostekel • Vgradnja vse ostale dodatne opreme po vaših željah AVTOV LE K A - 24 UR NAJHITREJSA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! PUSTNI KARNEVAL V ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI 41. pustni karneval Postojna 2012 je zabaval, nasmejal in ogrel Postojno, že sedemnajsti pustni sprevod po ulicah Ilirske Bistrice, ki je tudi letos potekal pod imenom Pust je pršu, pa je privabil rekordno število etnoloških, tradicionalnih ter novodobnih pustnih skupin iz Slovenije in sosednje Hrvaške. stran 14 TRGOVINA V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Poleg obsežne tankovsko-artilerijske zbirke, podmornice in številnih ostalih zanimivih razstav v Parku vse od leta 2010 deluje tudi prenovljena muzejska trgovina Kota 110. Obiskovalci lahko muzejsko trgovino obiščejo v času delovanja Parka vojaške zgodovine ali pa si ponudbo ogledajo preko spletne trgovine www.vojaskoprema.com. stran 4 ZMAJ V POSTOJNSKI JAMI aktualno... OikiiaiK Uvodne misli 20 LET SKOMIN Mesec je naokoli in spet smo z Vami. Februar si bomo zapomnili predvsem po rekordno nizkih temperaturah in burji, ki nam je povzročala težave. Dobili pa smo tudi novo vlado, ki je - vremenu primerno - že od prvega dne na prepihu. Na »Snežniku« pa so v polnem teku priprave na praznovanje našega rojstnega dne. Ob praznovanju 20-letnice neprekinjenega izhajanja pripravljamo veliki koncert, ki bo potekal v nedeljo, 1.4. v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Na našem in vašem slavju se nam bodo pridružili Jasna Kuljaj iz oddaje »Na Zdravje!«, ki bo prireditev povezovala, zmagovalci tekmovanja za Pesem zime, ansambel Toneta Rusa, pa legendarni »Slakovi« Fantje s Praprotna, zabavali nas bodo Primorski Fantje, Vlenia, Zapeljivke, Malibu in Ma-richi Fiesta en Jalisco. Posebna gostja se nam bo pridružila iz sosednje Hrvaške, to bo Lidija Percan, »Zlati glas Istre«. Le kdo ne pozna njenih zimzelenih uspešnic, kot so »Sve su se laste vratile sa juga«, »La mula de Parenzo« in drugih, ki smo jih nekoč prepevali v skupni državi. Poskrbljeno bo tudi za humor, saj nas bosta s svojim glasbeno - plesnim šovom zabavala finalista oddaje Zvezde Pojejo, Strašni Jože in Marjan. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem bralcem, ki ste nam že 20 let ob strani in nas redno prebirate. Brez vas te obletnice zagotovo ne bi dočakali. Posebna zahvala gre tudi našim oglaševalcem, ki omogočajo izhajanje časopisa, Radiu 94 za pomoč in sodelovanje pri promociji koncerta ter Osnovni šoli Antona Žnideršiča, ki je prepoznala pomen te kulturne prireditve za naše kraje in nam omogočila izvedbo v njihovi športni dvorani. Koncert pomeni tudi veliko promocijo za naše kraje, saj ga bomo tudi posneli in predvajali na številnih regijskih in lokalnih televizijah po vsej Sloveniji. Na samem koncertu pa bo časopis Snežnik po svojih zmožnostih podaril tudi skromno donacijo, namenjeno pomoči potrebnim otrokom. Dragi bralci, vidimo se torej v nedeljo, 1.4. ob 18.00 uri, v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Bojan Oblak, odgovorni urednik februar 2012 RADIO 94 • m M POZDRAV POSLUŠALCEM RADIJSKE MREŽE RADIO 94 Informacij danes ne manjka, pravzaprav jih je preveč. A v poplavi novic v nacionalnih medijih so novice iz naših krajev redke. Prav zato smo regionalni mediji poklicani, da poslušalcem ponudimo sveže informacije iz domačega kraja, tako rekoč z njihovega dvorišča. Regionalna programska radijska mreža Radio 94 je poslušalcu prijazen, tudi glasbeno ' ne-uniformiran radio, ki ne zapira oči pred svetom. Kot protiutež medijski globalizaciji skrbi pred: vsem za »pokrivanje« za malega človeka velikih lokalnih zgodb. Beleži utrip kraja in časa, opozarja na probleme, išče rešitve in spodbuja dialog, s poročanjem o »do^ godkih iz sosednje ulice« pa ustvarja bližino, ob kateri se poslušalec počuti kot doma. Program Regionalne jem. Spremljamo aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu, veliko pozornosti pa posvečamo predvsem dogodkom v regiji, o katerih poslušalce obveščamo v dveh rednih dnevnih oddajah. Poleg številnih oddaj, ki informacij. Vsa programska vsebina nastaja v produkciji Radia 94. Če počnete kaj iskrivega, zanimivega, ustvarjalnega ... če pripravljate zanimiv dogodek ... če morate enostavno na kaj opozoriti... nas L .1 Od leve proti desni: Edo Klemenc, Polona Krušeč, Maruša Mele Pavlin, Mateja Jordan in Jure Škodič Ijjljjl rj, d Ji Uk ' m m idebi *jfcimoM TelekomSlovenije -O PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV O PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ■ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ , N A £ i mr Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si 'AKETI: • A 222 min. - B 444 min. - C 777 min. • POVEZANI MINI / OSNOVNI / 0PTI /SUPER/VROČE/MEGA • DŽABEST -15 do 30 let starosti NSTANT INTERNET NEOMEJEN DOSTOP 29 EUR* 5 GB 19 EUR* *cena na mesec POLETNI 800 - 1200 in 15°°-1900 ZIMSKI •Ne,T,e/> Na prireditvi ob Slovenskem kulturnem prazniku so Torbarji prejeli srebrno priznanje V nedeljo, 5. februarja 2012, seje na osrednji občinski prireditvi ob Sloven- nim in pomembnim praznikom!« skem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Postojna župan Občine Postojna Jernej Verbič kot slavnostni govornik pomenljivo dotaknil pomena kulture na različnih ravneh. Poudaril je, da »je kultura vpeta v vse pore našega življenja in še vedno ohranja svojo posebno vlogo. Ta njena moč in pomen sta prav v tem, da je kultura nekaj živega, nekaj kar ves čas raste, se širi, napreduje in gleda naprej. Kultura niso le velika in nepozabna dejanja pomembnih ljudi, to niso le stvaritve nepozabnih umetnikov. Kulturni smo takrat, ko ustvarjamo velike stvari, prav tako kot smo kulturni v vseh naših drobnih, a dobrih in uspešnih dejanjih, ki za vedno ostanejo anonimna. Vse to praznujemo s tem, tako poseb- V imenu Občine Postojna je Slavku Kralju, predsedniku Folklorne skupine Torbarji župan izročil Srebrno priznanje Občine Postojna za ustvarjalno delo na področju raziskovanja, zbiranja, evidentiranja, poustvarjanja ter ohranjanja ljudskega izročila, šeg in navad iz pivške kotline, kakor tudi širšega področja Slovenske Istre vse do Trsta. Prešernovo življenje in delo so skozi poezijo in glasbo v nizu slikovitih prizorov osvetlili: Godalni orkester Glasbene šole Postojna pod vodstvom Marinke Kukec Jurič, recitator pesmi Igor Rojc in domača sopranistka Andreja Frelih ob klavirski spremljavi Edvarda Popita. februar 2012 iz občine Postojna... Burja se je znašala tudi na Postojnskem Iz Centra za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje, Izpostava Postojna, so sporočili, da so imeli gasilci iz naše občine zaradi škode, ki jo je povzročala burja, kar precej dela. Urad župana Občine Postojna se zahvaljuje vsem članom prostovoljnih gasilskih društev občine Postojna in ostalim, ki so v preteklih dneh nesebično pomagali občanom pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročila burja. Hvala za vse hitre in učinkovite intervencije, ki ste jih skupno namenili prizadetim objektom v naši občini. V soboto je burja pokazala svojo rušilno moč, saj so morali gasilci intervenirati na Kolodvorski cesti, kjer se je zrušil dimnik. Sunki burje niso prizanesli niti pločevinasti strehi na OŠ Miroslava Viharja, nekaj škode je nastalo na strehi Doma upokojencev na Rožni ulici, gasilci pa so pomagali tudi na Prestranku, kjer je burja privzdigovala streho bencinskega servisa. V soboto so ponovno intervenirali na Tržaški cesti, kjer je močan veter s streh metal strešnike. Vrniti so se morali tudi na Šolski center Postojna, kjer so preprečili nadaljnje nastajanje škode na ostrešju stavbe in na Zdravstveni dom v Postojni, kjer je odkrilo še del strehe. Kar nekajkrat so se gasilci ustavili v Stari vas in Pod jelovico, kjer je burja s streh neutrudno metala strešnike. Burja je bila v naših koncih sicer najmočnejša v petek in v noči na soboto. Popoldne so Postojnčani opazovali pogumne domače gasilce pri saniranju strehe na Zdravstvenem domu Postojna, nekoliko kasneje pa še na poškodovanih strehah Liva in Lidla. Že v petek so skušali omejiti škodo na stre- hi Šolskega centra Postojna. Na Tržaški cesti pa je že v petek z enega od stanovanjskih blokov odneslo slemenjak. Prebivalcem sta močna burja in mraz grenila življenje tudi zaradi zamrznjenih cevi, ležečih prometnih znakov - pri Livu je namreč odtrgalo semafor in štiri velike reklamne table, na cestah so ležali tudi smetnjaki in drugi predmeti. Nenazadnje je prebivalce Kosovelove presenetila športna oprema s stadiona, ki jo je burja čez ograjo dobesedno vrgla na cesto. V tem tednu so med drugim gasilci pomagali v Bukovju, kjer je burja odkrila del strehe, vnovič pa so posredovali tudi na Tržaški cesti, kjer so se v minulih dneh ustavili kar nekajkrat. Fotografija: Prostovoljno gasilsko društvo Postojna Ekokaravana Postanek Ekokaravane V petek, 10. februarja, seje v večnamenski dvorani Osnovne šole Antona Globočnika ustavila Ekokaravana, katere namen je med drugim približati projekt Očistimo Slovenijo 2012 čim širši javnosti. Med partnerji tega obsežnega projekta sta tudi Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije in BORBO - regijsko stičišče nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije. Ekokaravana skozi zabavo na interaktiven način spodbuja ustvarjalnost in ozavešča o tem, kako preprost in zabaven je v resnici pojem trajnosti. V času med 1. februarjem in 21. marcem se bo karavana ustavila v desetih slovenskih mestih. »Skušamo pokriti celotno Slovenijo, kolikor je le mogoče, tako da se lahko teh dogodkov udeleži čim več ljudi. Gre pa na teh dogodkih predvsem za ozaveščanje, ker smo mnenja, da lahko največ naredimo ravno z ozaveščanjem. Če ljudi ozave-ščamo o problematiki odlaganja in ločevanja smeti in ekologiji, bodo te zadeve ponotranjili in začeli spreminjati stvari na bolje,« je prepričana Urša Dolinšek, prostovoljka Ekologov brez meja. V Postojni so razveselili številne obiskovalce različnih starosti. Potekale so ustvarjalne delavnice izdelovanja ptičjih hišic iz odpadnega materiala, plastičnih okrasnih rožic ter najrazličnejših torb in vrečk, ki so jih obiskovalci sešili kar iz ponošenih majic. Mlajši obiskovalci so lahko uživali v eko pravljici, potekala je izmenjava rabljenih oblačil. Na voljo je bilo tudi posebno sobno kolo s katerim so si lahko obiskovalci napolnili svoje mobilne telefone zgolj z vrtenjem pedal, v ozadju pa so ves čas predvajali najrazličnejše ozaveščevalne okoljevarstvene filme. Ves čas postanka Ekokara-‘vane so prostovoljci sprejemali prijave na akcijo Očistimo Slovenijo 2012, ki želi 23. in 24. marca k čiščenju naše države pritegniti čim več posameznikov. Prostovoljci bodo do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki so ga ustvarili v preteklem letu, spomladi 2012 pa bodo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se tokrat širi na globalno raven in sicer v sklop globalne pobude VVorld Cleanup 2012. Slovenski prostovoljci bodo del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije. V to ogromno čistilno akcijo je vključenih že preko 70 držav. Besedilo: Rep Tibor ._______________tkagSaiK O Konstruktorji Uspešna delavnica V soboto, 11. februarja 2012, seje na sedežu postojnskega Radiokluba Proteus skupaj z društvom Elektronikov Slovenije odvijala delavnica izdelave in programiranja EATNC naprave. Delavnic kot je bila ta se praviloma udeležujejo konstruktorji iz celotne Slovenije. Tokrat so v Postojno, kljub slabemu vremenu, prišli celo iz Kranja, Ljubljane, Celja, Nove Gorice in Ribnice. Nekateri so svoje izdelke, ki sojih doma uspeli končati, poslali tudi po pošti. Na delavnici so skupaj 15 naprav uspešno popravili, spro-gramirali in preizkusili v vseh možnih načinih delovanja. Nekaj udeležencev je celotno napravo izdelalo na delavnici v Postojni. Zaradi zahtevnosti izdelave se je pri preizkušanju pojavilo precej napak, ki jih je bilo treba s pomočjo meritev najprej odkrit in nato popravit. Temu je sledilo programiranje naprave, nastavljanje potrebnih parametrov in nato praktični preizkus vseh funkcij. Največjo zaslugo za tako uspešno izvedbo delavnice ima avtor prof. dr. Matjažu Vidmar, ki je navkljub zapori cest uspel priti iz Nove Gorice v Postojno. Delavnica je bila še toliko bolj uspešna, saj je udeležence veliko naučil in opozoril na kaj je treba biti še posebej pozoren, saj je, med drugim, to napravo razvil in zanjo napisal vso programsko opremo. Planina Kulturni praznik v Planini Ob Planinskem polju je bril mraz, kar pa članov kulturno umetniškega društva Planina ni prav nič motilo pri snovanju še ene v nizu vsakoletnih prireditev v počastitev in poklon kulturi. Ravno nasprotno. Člani otroške gledališke skupine ŠČUKICA pod vodstvom Maje Batagelj, so razveselili z zabavno predstavo Ali je zima babica ali gospodična, v kateri so prikazali veselje prijateljice zime in sodelovanje mlajše in starejše generacije. Na odru kulturnega doma Miroslava Vilharja so svojo naklonjenost besedi izrazili tudi člani gledališke skupine ŠČUKA, ki so z nizom pesmi Toneta Pavčka obudili spomin na slovenske velikane kulture. Vokalna skupina UNICA je zapela o zaljubljenosti in vedrini, ki ju pogosto srečamo v ljudskih pesmih, v hitrem vsakdanu pa nanju pozabimo. Prireditev so strnili mladi instrumentalisti: Maruša z ljudsko pesmijo na flavti, Matic z na tem odru prvič predstavljenim saksofonom in Marjetka s poskočno harmoniko v spremstvu polke Lojzeta Slaka. Kljub mrazu in sivini pa ravno zima ponuja čas in podlago novim idejam v pričakovanju svetlejših dni. Zapisala Jana Ulaga Javna tribuna Vodni krog - skrajni čas je, da ukrepamo! V ponedeljek, 6. februarja 2012, je bila v Šolskem centru v Postojni javna tribuna, ki jo je organizirala Civilna pobuda Vodni krog. Več let trajajoče nedopustno ravnanje z naravo v regiji pušča za seboj očitne posledice. Ena takšnih posledic je tudi nedavna več tednov trajajoča onesnaženost vodnega zajetja Malni, ki s pitno vodo oskrbuje širše območje. Podobne težave imajo tudi v okoliških občinah. Civilna pobuda Vodni krog je ob podpori zainteresiranih skupin in nevladnih organizacij želela opozoriti na posledice, ki jih nespametna početja na Notranjsko - kraški regiji in na ilirsko - bistriškem prinašajo s seboj. Ena od Posledic je tudi kratenje najosnovnejše pravice do pitne vode. Povzročitelje so pozivali, naj prevzamejo odgovornost za svoje ravnanje, kajti posledice nosimo vsi. Pobudniki ugotavljajo, da vzroki za onesnaženje vodnega vira Malni do zdaj še niso bili raziskani in povzročitelji še vedno niso prepoznani, zato so izrazili zahteve: absolutno Pisno prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z ostanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju, čimprejšnjo ureditev malomarnega ravnanja z odpadnimi vodami in vzpostavitev mreže učinkovitih čistilnih naprav v regiji, zadržanje postopka sprejema Državnega prostorskega načrta za Osrednje va-dišče Slovenske vojske Poček, do sprejetja in uveljavitve Uredbe o vodovarstvenem območju Malni, ter javno vodene postopke priprave uredbe o vodovarstvenem območju Malni. Razpravljajoči na tribuni so bili predstavniki Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, Zavoda za zdravstveno varstvo, predstavnika okoljskega in kmetijskega ministrstva predstavnik občin in podjetja Kovod ter predstavniki civilnih pobud. Kot je povedal predstavnik civilne pobude Vodni krog Brane Koren, je namen javne tribune opozoriti na vse dejavnike v prostoru, ki negativno vplivajo na naravo in vse njene prebivalce, v regiji ki sicer s svojimi danostmi ponuja podlage za kakovostno življenje, ki si ga marsikje drugod po svetu še predstavljati ne morejo. Namen civilne pobude je vzbuditi kritično misel in od tu naprej skupaj s stroko, predstavniki države in pristojnimi na lokalnem nivoju dolgoročne in drugačne rešitve. Ne sme nam biti vseeno kaj se dogaja okrog nas. Ker so težave v celotni regiji podobne, povezuje pa nas prav kraški teren je skupni nastop pomemben in smiseln. Celotno območje zajema tudi sprejem Uredbe o določitvi vodovarstvenih pasov, ki naj bo pripravljena preudarno, strokovno, da bo le ta življenjska in bo omogočala temeljit nadzor. Pristojni jo pripravljajo že poldrugo leto,na ilirsko-bistriškem pa ima priprava »vodne uredbe« še bistveno daljšo brado, kar nakazuje na malomarnost države do ravnanja s pitno vodo. S strani udeležencev je bilo največ kritike namenjeno neprimernemu gospodarjenju kmetijstva in zakonodaji, ki ne upošteva zakonitosti kraškega terena. Ugotavljali so tudi neprimernost dejavnosti bioplinarn na našem območju. Prav tako neučinkovit je tudi pristop do čiščenja odpadnih voda zaradi zastarelih in tudi novejših čistilnih naprav, ki niso primerne za kraški teren. Omenjeni so bili tudi viri onesnaženja s strani neprimernih deponij odpadkov in vplivov živilske industrije na okolje. februar 2012 O §KE§Knx kmetijstvo... Le takojšnji ukrepi bodo omilili škodo Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj s sodelavci si je sredi februarja ogledal posledice škode neurij na Primorskem. »KGZS bo predlagala pristojnim, ministrstvom, da v sodelovanju s KGZS pripravijo načrt sanacije in sprejmejo ustrezne ukrepe za povračilo škode,« je poudaril ter pozval občine, da se tudi one aktivno vključijo v postopek odprave škode. Prav tako je opozoril na neustrezen sistem kmetijskih zavarovanj. V Slovenski Istri je na večini lokacij, kjer so postavljeni plastenjaki, nastala škoda zaradi sunkov orkanske burje in nizkih temperatur. Izredno močna bur-ja je razkrila in potrgala PE folije ter plastične kritine. Potrebna bo zamenjava PE folij, ponekod popravilo konstrukcij rastlinja- KGŽS čestita Francu Bogoviču Vsekakor je ena prednostnih nalog novega ministra spodbujati kmetijstvo oziroma ustvariti takšne pogoje, da se bo kmetijstvo na slovenskih tleh splačalo, kajti le tako bomo lahko povečali samooskrbo. Med prednostne naloge zagotovo sodijo zaščita kmetijskih zemljišč, ustrezna davčna zakonodaja, spodbujanje izobraževanja kmetov in prevzemanje kmetij s strani mladih kmetov, čim bolj zmanjšati administrativne ovire, večja podpora podjetniškim pobudam zg večjo rabo lesa, odprava cenovnih neskladij v nekaterih panogah, predvsem pa najti pravo ravnovesje med kmetijstvom in okoljem. Prav z združitvijo kmetijstva in okolja v novo ministrstvo KGZS pričakuje, da bodo v duhu dobrega dosedanjega sodelovanja hitreje rešena odprta vprašanja na področju kmetijstva, gozdarstva in lovstva, na katere je KGZS opozarjala v prejšnjem mandatu. Novi minister mora biti pozoren tudi pri pogajanjih z Evropsko unijo za naslednje programsko obdobje Skupne kmetijske politike, še večji poudarek dati promociji v Sloveniji proizvedeni hrani in nadaljevati delo pri odpravljanju nesorazmerij v kmetijskih re-proverigah. KGZS računa na dobro sodelovanje z novim ministrom in je v okviru svojih pristojnosti ter nalog pripravljena pomagati pri uresničevanju teh ciljev, saj je skupna želja tako ministrstva kot zbornice razvoj slovenskega podeželja. Robert Peklaj KGZS že dalj časa opozarjajo, da je nujna priprava nove sistemske rešitve za zavarovanje tveganj kmetijske proizvodnje. Obstoječi sistem namreč ne zagotavlja varnosti kmetom. Slabost sistema se je izrazito pokazala v letu 2010 in 2011, ko precej kmetov svoje kmetijske proizvodnje ni moglo zavarovati, saj so zavarovalnice zaostrile in spremenile pogoje zavarovanja. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj si je ogledal škodo po neurjih na Primorskem kov. Škoda je tudi na vrtninah, ki so jih kmetje gojili v plaste-njakih in so bili pripravljeni za pobiranje in prodajo. Zaradi nizkih temperatur je zelenjava v odkritih rastlinjakih pomrznila. Škoda na vrtninah je tako dvojna. Pomrznila je zelenjava za trg in sejančki. Hitro ukrepanje je nujno, da ne bi prišlo do dodatne škode. Škoda seje še povečala med 10. in 12. februarjem, ko je območje zajelo veliko neurje z vrtinci vetra in hudim mrazom. Škode na kmetijskih objektih in površinah, ki jo povzroči veter, ni moč zavarovati, zato na- Vodstvo KGZS tako ponovno poziva k takojšnji ustanovitvi širše delovne skupine za pripravo predloga nove dolgoročno sistemsko vzdržne ureditve kmetijskih zavarovanj po vzoru sosednjih držav, znotraj katerega bo potrebno razviti tudi nove zavarovalne produkte (npr. možnosti zavarovanja za veter in sušo). Kmetijski nasveti POZOR GLEDE TRETIRANIH SEMEN Kmalu bo prišla pomlad in čas sajenja vrtnin in poljščin. Vendar je sedaj ravno pravi čas za razmislek, kakšna semena hočemo. Zato bi Vas rada opozorila na tretirana semena. To so semena, ki so obdelana s pesticidi, ki naj bi obvarovali rastline pred škodljivci in raznimi glivičnimi obolenji in s tem povečali pridelek. Pesticidi so strupi, ki škodijo zdravju človeka in uničujejo poleg škodljivih tudi koristne organizme v tleh. V literaturi so omenjeni kot fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin. Že dolga leta razne študije in posamezniki (dr. Anton Komat) opozarjajo na izredno škodljivost pesticidov na zdravje ljudi (povzročajo raka, mutacije, deformacije v razvoju, so hormonski motilci, živčni strupi....), zato se po Evropi nezadržno širi povpraševanje po ekološko pridelanih semenih in hrani, ki ne vsebuje ostankov pesticidov. Že leta opažam, da se v kmetijskih trgovinah avtomatsko prodajajo tretirana semena v večjih pakiranjih, netretirana pa samo v manjših semenskih vrečicah ali z oznako BIO oziroma z ekološkim certifikatom. Zato sem bila prejšnje dni prijetno presenečena, ko sem v eni izmed kmetijskih trgovin naletela na netretiran krompir. Mali kmetje, ki sejejo po nekaj deset kg žit ali sadijo krompir za samooskrbo širše družine, so bili prejšnja leta »prisiljeni« kupovati tretirana semena, saj je bilo potrebno netretirana semena posebej naročiti že v decembru, preden so semenarske hiše začele s tretiranjem. Za nekatera semena (v glavnem uvožena) žal to še vedno velja. Bio semena pa je potrebno predhodno naročiti zaradi zalog in uvoza, vendar se stanje izboljšuje, saj jih imajo kmetijske trgovine manjšo količino tudi na policah. Tretirano seme je že leta nekaj tako normalnega kot vsakdanji kruh. Večina kupcev ponavadi niti ne pogleda deklaracij. Ker so nekatera sredstva brezbarvna, na primer pri tretiranju semenskega krompirja, marsikdo prijemlje krompir kar z golimi rokami tako pri sajenju kot pri rezanju! Večina sredstev prehaja skozi kožo v naše telo in lahko naredi škodo našemu zdravju. Tudi zaradi pesticidov v hrani in vodi je vedno več rakavih obolenj, pesticide povezujejo s Parkinsonovo boleznijo in sladkorno boleznijo. Večina se jih v telesu akumulira (npr. DDT, ki je bil v Pantakanu) in izloča tudi z materinim mlekom. Večina semenskega krompirja je še vedno tretiranega z fungicidom Thiabendazoolom in Imazalitom, vendar se letos dobi tudi netretirano seme brez predhodnega naročila in sicer predvsem domače sorte. Pa še dve zanimivosti: Žita, stročnice, pa tudi nekatera semena vrtnin v malih vrečkah so bila dolga leta tretirana s fungicidom Thyramom (rdeče obarvano zrnje). Pravzaprav je bil to dolga leta eden izmed najbolj uporabljanih pesticidov za tretira-nje semen. Thyram povzroča motnje sinteze hormonov ščitnice. Ko je stroka ugotovila, da je Thyram res zdravju škodljiv, so ga potiho ukinili. Od leta 2009 na trgovskih policah ne najdem več semen tretiranih s Thyramom. Ker so v naši občini mali kmetje, ki povečini nimajo primernih sejalnic, je marsikdo rdeče obarvano seme sejal kar ročno, pogosto tudi brez rokavic, in pri tem še vdihoval strupen prah. Drugi primer je Imidiakloprid, ki seje uporabljal že leta 2004 za tretiranje semen oljne ogrščice, v letu 2009 pa sem opazila z njim tretiran tudi semenski krompir. Imidiakloprid je povzročil množične pomore čebel (prvi pomori so znani iz Francije), saj prehaja v cvetni prah, ki ga nabirajo čebele. Francija ga je prepovedala že pred letom 2006, Slovenija pa za časa ministrovanja Dejana Židana. Žal trenutno spet potekajo razprave o odobritvi Imidiakloprida, kije hud živčni strup. In kako si lahko pomagamo sami, da po nepotrebnem ne zastrupljamo svojega okolja in sebe? Bodite pozorni na deklaracije! Na deklaracijah ponavadi z velikimi črkami piše, da seme ni tretirano. Če pa je seme tretirano, drobni tisk pove tudi s čim je tretirano. Za samooskrbo nikakor ni treba kupovati tretiranih semen in si po nepotrebnem zastrupljati zemljo, hrano in sebe. Če se pri pridelavi hrane upošteva načela ekološkega kmetijstva: kolobar, zeleno gnojenje, dobre sosede, razne naravne pripravke za zaščito in krepitev rastlin, zdravo seme.... ne potrebujete niti ostalih pesticidov. Naj bo vaš vrt ali njiva čim bolj pisana. Seveda je verjetno (ni pa nujno), da boste pridelali nekoliko manj, kot če bi uporabljali pesticide. Prav gotovo pa boste vedeli kaj jeste. Tamara Urbančič, univ.dipl.ing.kmetijstva Literatura na voljo pri avtorici Zbor članov SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA ŽIVINOREJCEV Vpetek 27.01.2012je potekalo v gostilni Grili Danilo redno letno srečanje članov Društva živinorejcev iz Ilirske Bistrice pod vodstvom predsednika Vinkota Primc in strokovne tajnice društva Danjele Volk. Člani društva so se zbrali na rednem zboru z gledajo opravljeno delo v pre-teklem izrečejo o porabi finančnih sredstev in sestavijo plan aktivnosti za leto 2012. Vinko Primc predsednik živinorejskega društva in Danijela Volk strokovna tajnica društva sta prisotnim članom izčrpno in nazorno predstavila aktivnosti v preteklosti z finančnim poročilom. Prisotnost Vitomirja Brica na zboru živinorejcev so marsikateri rejci govedi izkoristili in mu zastavljali vprašanja iz področja novih selekcijskih novosti v govedorejstvu. Tonjo Janežič Vsak dan 24 ur na dan zdravimo vaše najljubše živali Veterina S % Veterinarska bolnica Vipava MagJvan Princes dr,vet.med. 041/618 949 Mag. Anton Lavrenčič dr.vet.med. 041/671 170 Ozara Leban dr.vet.med. 041/717 170 iftf / p;:i* ' vysF¥Vi - februar 2012 gospodarstvo... Obvestila OOZ Ilirska Bistrica E-IZVRŠBA Problem plačil se v trenutni gospodarski situaciji pogosto omenja, zato bi bilo nesmiselno na tem mestu ponovno opisovati težave, ki nas pestijo. Podjetnikom ponujamo možnost brezplačne priprave e-izvršbe. Oglasite se lahko v času uradnih ur, v ponedeljek, sredo in petek ali nas pokličete po telefonu na 05/71 00 360 Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica. IZVAJANJE 110. A ČLENA ZPCP-PLAČILNI ROKI V 110. a členu Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2, v nadaljevanju: zakon) je določeno, da se s prevozno pogodbo, splošnimi prevoznimi pogoji ali na drug običajen način določi rok za plačilo voznine, ki ne sme biti daljši od trideset dni od datuma izdaje računa vendar ne več kot šestdeset dni po opravljeni storitvi. Lahko pa se dogovori krajši rok. Glede na to,da zakon posebej ne določa načina in pogojev uveljavitve 110. a člena, razen v primeru kjer v pogodbi ni določen plačilni rok in v primeru, kjer je prišlo do zamud, če je ta nastala pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona in sicer v primeru pogodb sklenjenih pred uveljavitvijo zakona, katere ne določajo roka za izpolnitev denarne obveznosti in je upnik že izpolnil svojo nasprotno pogodbeno obveznost, dolžnik pa še ni v zamudi s plačilom obveznosti, začnejo plačilni roki teči z dnem uveljavitve zakona. Določbe glede rokov ne veljajo tudi v primerih posledic zamude s plačilom denarne obveznosti, če je zamuda nastala pred uveljavitvijo zakona. Zaradi nejasnosti, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem 110. a člena zakona, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zaprosila za mnenje Prometni inšpektorat RS. Slednji je mnenja, da je v primerih pogodb v katerih je določen plačilni rok v nasprotju z 110. a členom zakona, potrebno plačilne roke uskladiti iz razloga, ker zakonodajalec za take primere ni predvidel posebnega prehodnega obdobja niti ni uredil zatečenega stanja: »V utemeljitev navedenega je upoštevati določilo 81. člena ZPCP-2C, kjer je določeno, da zakon ne ureja posledice zamud pri plačilu, če je ta nastala pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev (ZPCP-2C). Iz navedenega je ugotoviti, da kljub nedorečenosti v prehodnih določbah, zakon velja za posledice zamud po njegovi uveljavitvi.« In nadaljuje:«Pogodba je dvostranski pravni akt kjer prevoznik in naročnik prevoza določita svoje medsebojne pravice in obveznosti (tudi plačilni rok). Ker plačilni rok določita oba, prevoznik in naročnik prevoza, oba tudi odgovarjata za določitev zakonitosti plačilnega roka. To je razvidno tudi iz dikcije kazenske določbe, ki določa, da se za prekršek kaznuje subjekt, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 110. a člena tega zakona in v pogodbi določi daljši rok.« Projekt CREATE-IN Cilj projekta je prenos inovacij, pri projektu pa sodeluje tudi Sekcija frizerjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Zavedamo se, da si delodajalci na področju kreativnih poklicev (frizerstvo, oblikovanje, fotografija, medijska produkcija...) s težavo pridobijo sposobne in ustvarjalne zaposlene, kajti takšno delo je težko oceniti na podlagi pisne vloge za delovno mesto. Z identično težavo se srečujejo iskalci zaposlitve, kako svoje delo ustrezno predstaviti potencialnim delodajalcem. Namen projekta CREATE-IN je naučiti in spod- buditi ter omogočiti iskalcem zaposlitve v kreativnih poklicih, da pripravijo kreativni e-portfolio kot orodje za predstavitev spretnosti, znanj, ustvarjalnosti in izdelkov, ki izhajajo iz poklicne in strokovne usposobljenosti posameznika. Meseca oktobra je začel navedeni projekt potekati na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, z željo, da iskalcem zaposlitve omogoči interaktivno predstavitev v obliki e-portfolia z videoposnetki, fotografijami... Za uspešno delovanje in vzpostavitev spletnega portala so zefo pomembna mnenja oziroma pričakovanja delodajalcev kot tudi iskalcev zaposlitve. K oblikovanju slednjega boste lahko pripomogli tudi vi, če si boste vzeli čas in izpolnili vprašalnik na http://www.createin.eu/index.php/ sl/domov/2-create-in/24-vabilo-k-izpolnjevanju-vprasalnika. Za odgovore se vam že v naprej zahvaljujemo. NADOMESTNE VINJETE Do nadomestnih vinjet, v primeru, ko gre za zamenjavo vetrobranskega stekla ali za razgradnjo vozila, so upravičeni člani Sekcije avtoserviserjev OZS, ki imajo registrirano vsaj eno izmed dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil (mehanična popravila, popravilo karoserij, pranje, poliranje, ličenje, popravilo vetrobranskih stekel in oken), ali so člani GIZ agencije avtoserviserjev in imajo poravnane članske obveznosti do zbornice. Vloge in podrobnejša navodila dobite na OOZ. Alenka Penko GARAŽNA VRATA LE ZA VAS Nagradna igra poteka od 1. januarja 2012 do vključno 31. maja 2012. Organizator nagradne igre je BIT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija. Nagradno žrebanje bo potekalo 1. junija 2012 v poslovnih prostorih BLT d.o.o. Idrija. Ob nakupu garažnih vrat se lahko potegujete za naslednje nagrade: 1. nagrada: Vračilo kupnine za garažna vrata do višine 1.500,00 EUR 2. nagrada: Vikend paket nočitev v apartmaju TERME PTUJ za 2 osebi 3. nagrada: Vračilo kupnine za montažo vrat do višine 150,00 EUR 4. nagrada: Daljinski oddajnik za garažna vrata 5. nagrada: Kapa BLT BLT 1 ii DLI / INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRAIA| BLT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, itlllBfBalll 5280 Idrija T: 05 3743 660 blt@blt.si jisitižiiiiia www.blt.si PIŠITE NAM info@e-sneznik.net Razpis Objavljen 10. razpis za izbor najboljše inovacije za leto 2011 Spodbujanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva je ena izmed prioritetnih nalog Gospodarske zbornice Slovenije in Območne zbornice Postojna. V ta namen spodbujata in promovirata inovativnost, povečujeta prepoznavnost in ugled inovativnih podjetij, njihovih inovacij in inovatorjev ter širita in spodbujata inovacijsko kulturo. V okvir tega projekta sodi tudi vsakoletni izbor najboljših inovacij, ki se potegujejo za najvišja priznanja na regionalni in nacionalni ravni. Letos bodo že desetič podeljena priznanja za najboljše inovacije za preteklo leto. Podjetja in drugi predlagatelji lahko prijavijo tehnološke inovacije, torej nove inovativne proizvode, izboljšave ter nove tehnologije proizvodnje. Prijavijo pa lahko tudi inovacije, ki izhajajo iz netehnoloških področij, to so storitvene, organizacijske, procesne, socialne inovacije, inovacije na področju trženja, idr. Možnost prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, posamezniki, samostojni inovatorji in poslovni subjekti kot so npr. javni zavodi, instituti, itd. (v nadaljevanju predlagatelji), ki imajo sedež na območju Območne zbornice Postojna (občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna). Izbor priznanj za najboljše inovacije poteka dvostopenjsko. Inovacije so ocenjene po usklajenih merilih, ki veljajo za obe ravni. Na prvi stopnji opravi izbor Komisija za inovacije, ki jo imenuje Upravni odbor Območne zbornice Postojna. Upoštevajo se vse inovacije, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Na drugo, torej nacionalno stopnjo se uvrstijo najboljše tri inovacije, ki so ocenjene na prvi stopnji. Najboljše inovacije so nagrajene z zlatim, srebrnim, bronastim priznanjem oz. z diplomo. Inovator, ki prejme priznanje ali diplomo za inovacijo, s tem pridobi pravico uporabe priznanja oziroma diplome v komercialne in publicistične namene. Javna razglasitev in podelitev priznanj bo na prireditvi v organizaciji GZS Območne zbornice Postojna najpozneje do konca meseca junija 2012. Merila za izbor najboljše inovacije Komisija za inovacije ocenjuje prispele prijave na podlagi »pravilnika o podeljevanju priznanj za inovacije«, ki je usklajen s pravilnikom, ki velja za nacionalno raven tekmovanja. Presoja se opravlja na podlagi treh kriterijev, vsak od teh pa ima še po dva podkriterija. Pri prvem kriteriju se ocenjuje inventivnost s poudarkom na izvirnosti inovacije in načinu njenega varovanja. Kot inovacijo štejemo vsako novost, ki jo za tako sprejmejo odjemalci. Pri tem je pomemben njen gospodarski učinek. Po drugem kriteriju, gospodarski rezultati, se ocenjujejo tako doseženi kot tudi pričakovani gospodarski rezultati. Trajnostni vidik je tretji kriterij. Pri tem se podrobneje ocenjujejo trajnostni učinki inovacije na podjetniško okolje, v katerem se je inovacija realizirala (v kakšni meri so povečane sposobnosti podjetja, ali je spodbujeno sodelovanje med nosilci razvoja itd) kot tudi okoljski vidiki (vpliv na delovno okolje, varnost pri delu, proizvodne vire itd). Pravilnik je v priponki. Vsebina prijave na razpis Predlagatelji, ki želijo sodelovati v 10. razpisu Območne zbornice Postojna za izbor najboljše inovacije za leto 2011 se v razpis vključijo na podlagi pisne prijave. V izboru sodelujejo le inovacije, ki so bile realizirane v obdobju 2009 - 2011. Obrazec prijave je podan v priponki. Sestavni del prijave so lahko tudi dokazila, ki dodatno pojasnjujejo vsebino in učinke inovacije (skice, fotografije, potrdila o patentih itd). Prijave naj bodo izdelane skladno z razpisnimi kriteriji, zato bo komisija izločila nenamenske prijave (katalogi, promocijska gradiva, seminarske ali diplomske naloge itn.) Inovacijski predlog lahko predlagatelj prijavi le na eni območni ali regionalni zbornici. V kolikor je inovacijski predlog rezultat timskega; dela, se poda inovacijski predlog na tisto zbornico, kjer je sedež predlagatelja. Korpisija za inovacije bo v primeru nepopolne prijave predlagatelju določila 7. dnevni rok za dopolnitev prijave, lahko pa neustrezne prijave zavrne z ustrezno utemeljitvijo. Rok in način oddaje prijav Prijave se pošljejo na naslov GZS Območna zbornica Postojna s pripisom »Ne odpiraj - razpis za inovacije «, Cankarjeva 6,6230 Postojna, najkasneje do 31.03.2012. Prijav, ki bodo prispele na naš naslov po zgoraj določenem datumu, ne bomo upoštevali. Pisne prijave se lahko pošljejo tudi po elektronski pošti na e-naslov: oz.postojna@gzs.si V primeru, daje prijava poslana po elektronski pošti, mora biti prijavni obrazec poslan v pdf obliki, prva in zadnja stran, kjer je lastnoročni podpis odgovorne osebe predlagatelja prijave pa skenirana. Informacije Podrobnejše informacije o razpisu lahko dobite na GZS Območni zbornici Postojna po telefonu: 05/72 00110 ali po e-pošti: oz.postojna@gzs.si GZS Območna zbornica Postojna Mag. Boštjan Požar februar 2012 O S/tiž/jj/. energetika... Ali znamo kuriti? Črn (temen) dim je znak slabega izgorevanja, ne glede na energent. Ob manjšem izkoristku kupljene energije (drva, kurilno olje,...) po nepotrebnem in zelo obremenjujemo zrak. Poleg vseh zimskih tegob in težav svetovne recesije nas zadnje čase pretresajo še dramatični pozivi o (ne) kvaliteti zraka, kjer so najbolj alarmantni delci PM 10. Ti spadajo med zdravju najbolj škodljive, saj med ogrevalno sezono prispevajo kar 35 % v skupno količino onesnaženosti zraka. Polena - v Sloveniji čislana kot domač, obnovljiv, »naraven« in cenen vir energije - se pri delcih PM 10 izkažejo za zelo problematična, ko zgorevajo s premalo kisika, pri prenizkih temperaturah ter v slabo vzdrževanih, nekvalitetnih in običajno premočnih kotlih. Rešitve so enostavne. Redno vzdrževanje vseh elementov ogrevalnega sistema. Ob koriščenju kredita ali subvencije Eko sklada zastarele kotle zamenjamo za novejše. Predvsem pa pravilno kurimo. Trdni delci PM10 in PM2.5 Trdni delec (PM) je izraz za prah velikosti manj kot 10 mikrometra. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, nanj se vežejo primesi kot so kovine, organska topila ali ozon. Zdravju najbolj škodljivi so delci premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) pm. Sestava in velikost delcev je odvisna od izvora. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši ostanejo v atmosferi več tednov in se navadno »sperejo« iz atmosfere šele s padavinami. Delci so naravnega ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, individualna kurišča). Delci vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost in podobno. Negativen vpliv emisij onesnaževal na zdravje ljudi iz kurišč na lesno biomaso Les je res ekološko gorivo, a pri slabem izgorevanju onesnažuje zrak. Zato ima z delci, benzenom, poli-cikličnimi aromatski ogljikovodiki (PAH), formaldehidi, ogljikovim monoksidom, itd...velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Emisije so zelo odvisne od načina delovanja kurišča. Pri običajnem obratovanju so lahko tudi 10xt večje kot pri idealnih pogojih, pri slabih pogojih so kar 100 x višje. Tako je razpon emisij iz kurišča na les od manj kot 20 mg/Nm3 do več kot 5000 mg/Nm3. Od načina izgorevanja lesa je odvisna količina emisij ter sestava delcev in s tem škodljivost. Česa ne kurimo Kotel na polena - ta je najbolj problematičen - ni smetnjak, zato vanj ne sodi moker les in odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, impregnacijska sredstva (vezane plošče, iverke), barvan ter impregniran les (železniški pragovi, električni drogovi). Prav tako ne razna plastika, kuhinjski odpadki, odpadna motorna in mazilna olja ali masti. Časopisni in revijalni papir vsebujejo kisline in težke kovine, zato izhajajo pri zgorevanju v okolje v obliki fenolov, formaldehidov ter dioksinov. Dokazi dobrega kurjenja Najbolj enostaven in očiten je bel dim na izstopu iz dimnika. Bolj kot je neviden boljše je zgorevanje. Pravilnost kurjenja nam potrdijo tudi notranje površine kotla in dimnika, ki so čiste, suhe in brez oblog. Koristni nasveti Kurjenje kotlov za centralno ali peči za lokalno ogrevanje zahteva nekaj izkušenj in praktičnega znanja. • Največkrat se v kurišče naloži preveč polen. Ogenj se ne more razgoreti, zato se sproščajo velike količine dima. Ko je temperatura v kotlu dosežena, regulator vleka zapre loputo za dovod zraka, zgorevanje je pri tem slabo, v kotlu gorivo tli (se "paca"), izloča se katran. V takem dimu je velika količina ogljikovega monoksida in ne-izgorelega plina vodika, zato so izgube energije tudi do 70 %. • V toplejših obdobjih naložimo v kurišče samo četrtino polen, saj je bolje nalagati večkrat po malem. • Premočni kotli imajo slab izkoristek. • Nizka temperatura dimnih plinov pod 150° C in temperaturo ogrevne vode pod 60° C pomeni kondenzacijo vlažnih dimnih plinov na stenah kotla. Žveplo v polenih izgoreva v žveplov dioksid in z vlago tvori žvepleno kislino, ki razjeda stene kotla. Dimni plini morajo zapuščati kotel s temperaturo nad 150° C. • Zgorevanje polen potrebuje kisik, zato moramo zagotoviti dovod svežega zraka do kurišča. Viri informacij Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) si je moč ogledati več dobrih in slabih primerov, v člankih pa podrobnejše obrazložitve. Najbolj učinkovit pa je obisk pri energetskem svetovalcu v Ilirski Bistrici, Postojni ali Cerknici. Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika, 041830867 ENERGETSKO SVETOVANJE PIŠITE NAM info@e-sneznik.net :šQ|kj Robert Slosar s.p. ''^SSS^ Jelšane 74 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov •BRAMAC • SALONIT • ISOLA • ROSER • SKRIN •TONDACH eCREATONE • GERARD ... TELES kabelska televizija - Ilirska Bistrica Digitalna televizija Različni TV programi v standardni in visoki ločljivosti možnost izbire raznih televizijskih paketov HB@ cine,@ jtpk “KABELSKA TV, TUDI NA ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU” Tel; 05/7110100 vrvtrvif .telesosi« iii$o@SeleSeSi Pohištvo po naročilu rojc.janez@gmail.com : 040 • 866 271 Kuhinje, spalnice, garderobne omare, kopalnice, predsobe, notranja in zunanja vrata,... • ¥©©©¥©© » ©SiimiMi « ©BNOVU11V1 Vlil ENERGIJE» • §®LAi • PILITI» P©L1$M * Jože Brenčič s.p. J e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408 o Mguii iiMšlim mmm us* o IHMI »mn« wmmm o 2a®@iDiu EM)!* $S) ©S® H W1U0W@«) Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91 februar 2012 za gurmane Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju -rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... AVOKADOVA SOLATA Z RAKCI sestavine: 200 g repkov rakov iz slanice 2 zrela avokada 3 paradižniki 3 stroki česna peteršilj 4 žlice majoneze 3 žlice ketchup-a sok ene limone V posodo damo na drobne kocke narezane paradižnike. Dodamo na drobno nasekljan česen in na kocke narezan avokado, ki mora biti zrel. Prelijemo s sokom ene limone in dodamo odcejene repke rakcev. Če so repki rakcev preslani, jih predhodno speremo z vodo. Nasekljamo peteršilj in ga dodamo zmesi. Posebej pripravimo koktejl iz ketchup-a in majoneze ter ga dodamo solatni zmesi. Vse skupaj dobro premešamo in postrežemo ohlajeno. Tako pripravljena solata se lahko je s kruhom kot samostojna jed ali kot predjed morskim jedem. Mala skrivnost: Pri pripravi avokadove solate z rakci moramo paziti, da avokado takoj ko ga narežemo, prelijemo s sokom limone. V nasprotnem primeru avokado oksidira in postane temne neprijetne barve. Igor Štemberger IMeSuikO radio capris dobra družba KAJ JE TO SOMMELIER? Verjetno se bralci mnogokrat sprašujejo, kaj sploh pomeni beseda sommelier - somelje po slovensko. Izhaja iz francoščine, je pa izvor besede v starolatinskem izrazu, ki pomeni prenašalec nečesa vrednega. In vino prav gotovo je. Somelje sicer uradno skrbi za izbor, shranjevanje in postrežbo vin in penin v gostinskem obratu. To je tudi poklic, ki je najbolj znan in se ga uporablja v restavracijah ali večjih hotelskih verigah. Naloga someljeja je da skrbi za vinski lis z izborom vin, ki jih lahko takoj uporabimo ali jih shranimo na zalogo za daljše časovno obdobje. Somelje mora tudi pripraviti in nadzorovati pravilne pogoje za shranjevanje vina ali penin. Obenem pa mora somelje dobro poznati jedi ter vina, kajti njegova glavna naloga je priporočanje vina k jedem. Ustrezno vino k ustrezni jedi, da ne prevlada okus jedi ali pa se jed ne utopi v vinu. Seveda je to kar majhna znanost, ki se nabira z leti, in zahteva dobro poznavanje sestave jedi ter značilnosti vina. V Sloveniji imamo dve društvi, ki združujeta someljeje, mednarodno priznano pa je le eno. In sicer so to t.i. modri someljeji, ki se združujejo v: Društvo za razvoj pivske kulture SOMMELIER SLOVENIJE. Ustanovljeno je bilo ustanovljeno leta 1992, v Novi Gorici. Je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki si prizadeva za razvoj in razširjanje pivske kulture: kot dela osebne človeške kulture, kot dela kulture naroda, kot dela kulture bivanja človeka v naravnem okolju. Začetki sommelierstva v Sloveniji izhajajo iz prijateljskih in poslovnih druženj z italijanskimi sommelierji v osemdesetih letih. Pridobljena strokovna znanja in poglobljeno sodelovanje so bile osnova za razmišljanje in priprave na ustanovitev društva, kije bilo januarja 1992 tudi uradno registrirano. Že 1993 so člani društva s pomočjo italijanskih kolegov dosegli prvo veliko mednarodno potrditev s pridobitvijo položaja države opazovalke v združenju ASI. Na svetovnem kongresu sommelierjev leta 1994 v Kaliforniji je Slovenija vstopila v veliko družino polnopravnih članic ASI. Svetovna organizacija ASI, s sedežem v Parizu, danes združuje nacionalne organizacije iz preko 50 držav. Društvo si prizadeva: za promocijo zmernega, kulturnega in zdravju neškodljivega uživanja vina in drugih pijač ob primernih priložnostih, v izbranem okolju, ob pravilni prehrani in na ustrezen način, za dvig kakovosti proizvodov, ki služijo prehrani človeka, s posebnim poudarkom na kakovosti vina in drugih Pijač, za razširjanje znanja o pravilnem in zdravju neškodljivem uživanju teh pijač, ob izbranih priložnostih, v izbranem okolju, °b pravilni prehrani in na ustrezen način. Društvo se bori proti alkoholizmu in vsem oblikam zlorabe vina in drugih pijač, za zdrave medčloveške odnose in take razmere v družbi, ki nudijo pogoje za človekovo kakovostno življenje. Društvo je od leta 1994 včlanjeno v svetovno sommeliersko organizacijo ASI (Association de la Sommellerie Internationa-lo)- Ta je bila ustanovljena 3. in 4. junija leta 1969 v francoskem Reimsu. Podpisnice ustanovnih aktov so bile poleg Francije in Italije še Belgija in Portugalska, danes pa organizacija ASI šteje skoraj 50 članic s celega sveta. Namen in cilje svojega delovanja društvo Sommelier Slovenije uresničuje zlasti tako, da: - zagotavlja ustrezno strokovno vodenje, - organizira in vodi izobraževanje za sommelierje v skladu s pravili mednarodne organizacije (ASI), - skrbi za stalno izobraževanje svojih članov in zainteresirane javnosti, - sprejema ukrepe za dvigovanje nivoja strežbe in ponudbe vin z uvajanjem pravilnega priporočanja, strokovne strežbe in ustreznega druženja jedi z vini in drugimi pijačami, - organizira oglede vinskih kleti in študijska potovanja z namenom spoznavanja vin in vedenja o vinih ter spoznavanja novih letnikov in polnitev, - sodeluje pri gostinsko-turističnih prireditvah in vinskih sejmih na lokalni, državni in mednarodni ravni, - organizira sommelierska tekmovanja in sodeluje na tekmovanjih na lokalni, državni in mednarodni ravni, - obvešča člane o novostih v vinarstvu in gostinstvu, s posebnim poudarkom na enogastronomiji in novih metodah strežbe, novostih v turizmu, turističnih gibanjih in predvidevanjih, - izdaja študijska gradiva in publikacije in sodeluje v sredstvih obveščanja s prispevki o delu društva in novostih s področja enogastronomije. Značilna uniforma članov društva je temno modra. Drugo društvo v Sloveniji pa je: DRUŠTVO VINSKIH SVETOVALCEV SOMMELIER SLOVENIJE Vinski svetovalci, združeni v prenovljenem društvu, so v zadnjem obdobju vidno pospešili aktivnosti. Nova organiziranost sommelierjev, ki smo sedaj združeni v Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije, omogoča lažje doseganje ciljev in večanje prepoznavnosti ter ugleda sommelierskega poklica. V letu 2010 preoblikovano društvo nadaljuje poslanstvo Društva gostinskih delavcev, na temeljih katerega je se je tudi razvilo. V osnovi združuje le sommelierje profesionalce. Povezovanje in skupne aktivnosti za izboljšanje stanja v horeca - hoteli, restavracije, catering sektorju so vodilo pri delovanju. Osnovni cilji delovanja so povezani z dvigom kulture omizja in kulture vina. Skrb za razvoj sommelierske stroke in širjenje novih znanj in dognanj vinski svetovalci uresničujemo pri svojem vsakdanjem delu in s srečanji na domačem in mednarodnem nivoju. Društvene aktivnosti so primeren poligon za izmenjavo strokovnih mnenj in usmerjanje članstva k napredku. Člane društva prepoznate po svetlozeleni uniformi. Organizirano se udeležujejo pomembnejših vinskih prireditev v celotni regiji, predvsem pa na Štajerskem. Konkretno o priporočanju vina in penin k jedem bomo seveda še napisali v letošnjem letu, za to številko pa bomo bral- cem svetovali zanimivo jed meseca marca. Rižota po domače je preprosta jed, ki jo lahko pripravimo za svečano kosilo ali za preprosto malico, zraven pa bi someljeji priporočali belo težje vino, zaradi vsebnosti gob, ali pa prijeten krepak rose. RIŽOTA po domače 50 g jurčkov ali gob po želji 6 žlic olivnega olja 1 čebula 'Vi zelene paprike Vi rdeče paprike 1 korenček 1 koromač 1/4 gomolja zelene 5 del jušne osnove ali pa vroče vode 3 stroki česna sol, poper 1 del belega vina bazilika 1 mlada bučka Gobe narežite na lističe, čebulo olupite in sesekljajte. Zelenjavo očistite in narežite na kockice ali pa rezance. V posodi segrejte 4 žlice olivnega olja, dodajte sesekljano čebulo mešajte in pražite, dokler ne postekleni. Dodajte narezane gobe, narezano ostalo zelenjavo in riž, malo popražite. Strite česen, prilijte vino in dušite 5 minut. Nato prilijte še jušno osnovo in na srednjem ognju pokrito kuhajte še 15 minut oziroma, da bo riž v celoti kuhan. Že skuhano rižoto po potrebi še posolite, popoprajte in potrosite z narezanim peteršiljem ter svežo baziliko. Kuhano rižoto odstavimo, potem pa jo potresemo s 50 grami naribanega parmezana in s kosmi 50 gramov masla (na fotografiji). Lahko dodamo tudi 2 žlici kisle ali 4 žlice sladke smetane ali pa s smetano nadomestimo maslo! Rižoti lahko dodamo tudi še 2 žlici olivnega olja. nasvet: Rižoto praviloma vedno skuhamo al dente. Na to še posebej pazimo pri tistih rižotah - te pa so v veliki večini - kjer recept terja, dajo na koncu priprave pokrijemo in pustimo počivati. Da riž nabrekne, vonjave in okusi sestavin pa se temeljito premešajo. opozorilo: Rižote ne pripravljamo na zalogo! Zato, ker je sveža zelo hitro pripravljena, predvsem pa zato, ker postana izgubi svoje temeljne karakteristike. Peter Boršič februar 2012 QgfaregMre etnološka dediščina... Za hrušiškimi škoromati je naporna, delavna, predvsem pa vsebinsko bogata pustna sezona Od muzejev do Nemčije Škoromati iz Hrušice so letos znova premaknili meje svojega delovanja in ponesli sloves prve omenjene slovenske maske daleč v svet. Decembra so koprskemu pokrajinskemu muzeju predali dve maski, pojavili so se v novi knjigi, na Ptuju so se predstavili med nosilci žive dediščine, obiskal pa jih je tudi predsednik združenja izdelovalcev mask iz Italije. Pika na i je bilo gostovanje na mednarodnem karnevalu v Nemčiji in postavitev dveh mask v muzeju mask na Bavarskem. Letošnja sezona hrušiških škoromatov se je začela s presenečenjem. Ne da bi sploh vedeli, jih je ljubljanski publicist in fotograf Primož Hieng uvrstil v svojo novo knjigo Ta norčavi pustni čas, kjer je med drugimi opisal tudi pregarske, brdanske, vrbiške in vrbovske Decembra smo Hrušiški škoromati Pokrajinskemu muzeju Koper predali masko ško-romata z zvonci in škopita. Na sliki: avtorica razstave o ljudskih glasbilih Vlasta Beltram škoromata z zvonci »pripravlja« za odprtje razstave šjeme. Presenečenje je bilo še toliko večje, ker med množico obiskovalcev, ki so vsako leto ogleduje poberijo v Hrušici, Hienga sploh niso prepoznali. Na njegovo povabilo so se hrušiški škoromati v začetku februarja udeležili tudi javne predstavitve njegove knjige v ljubljanskem parku Tivoli, Hieng pa jim je obisk vrnil na pustno soboto, ko je ovekovečil izdelovanje mask v Hrušici. Decembra so Hrušiča- Na povabilo glavnega rezbarja hrušiških škoromatov Dušana Štrancarja je Hrušico ob pustu obiskal tudi predsednik italijanskega združenja izdelovalcev lesenih mask na alpskem in podalpskem svetu Škoromati iz Hrušice ni v koprski muzej pripeljali dva škoromata - škoromata z zvonci in škopita, ki sta postala del glasbene zbirke Pokrajinskega muzeja Koper. "V muzeju smo postavljali razstavo o ljudski glasbi in glasbilih, tudi zvoncih. Želela sem v praksi prikazati, kako se zvonce uporablja, zato smo postavili pustne like," je povedala avtorica razstave Vlasta Beltram. Škoromata v Kopru sta že četrti in peti škoromat v muzejih: dva sta v zasebnem muzeju na Hrvaškem, škoromat z zvonci že od leta 1965 stoji v belgijskem muzeju v Binchu, eden pa že nekaj let v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Pravo presenečenje za hrušiške škoromate pa je že ob lanskem pustu prišlo v kuverti iz nemškega mesta Herbolzheim. Po uspešnem gostovanju v Stuttgartu leta 2009 so Hrušičane v goste letos povabili iz nemškega mesta ob francoski meji. Konec poletja se je v Hrušici ustavil tudi lastnik največjega evropskega muzeja mask iz mesta Diedorf pri Munchnu Michael Stohr. Slišal je za škoromate in njihove lesene maske in zanimalo ga je, če bi lahko dve leseni maski odstopili njegovemu muzeju. Hrušiški prvi rezbar mask Dušan Štrancar Eden od škoromatov se je v nemškem muzeju postavil pod razstavljene maske z vsega sveta je seveda privolil in nabrusil dleta. Nemci so se čudili potujočim grmom, tem zelenim, in premikajočemu frmentinu (koruzi) jeli in če bomo le utegnili, sg bomo v tujino kmalu spet odpravili," je ponosen predsednik hrušiškega pustnega kulturne dediščine. V Sloveniji 'namreč pripravljajo register žive dediščine in med šestimi pustnimi maskami, ki so uvr- Škoromati iz Hrušice na predstavitvi nosilcev žive kulturne dediščine na Ptuju. ^ Hrušiške škoromate so v Herbolzheim povabili kot glavne goste in jih tako tudi predstavljali ves karneval. Poleg njih so na nedeljsko povorko povabili še 114 skupin iz Nemčije, po eno pa iz Belgije, Francije, Švice, Italije in Nizozemske. Nedeljska povorka je škoromate vodila po ulicah mesta Herbolzheim, med publiko pa so kar nekajkrat slišali vzklike tam živečih Slovencev. Sicer pa so bili Hrušičani v množici nemških mask prava atrakcija, dva grozna škopita pa sta vlivala toliko strahu nemškim dekletom, kot že dolgo časa nikomur ne. Karneval so Hrušičani zaključili v slovenski gostilni sredi Herbolzheima, kjer se jim je pridružila tudi slovenska vicekonzulka Andreja Horvat in župan mesta Ernst Schilling z gosti iz tujine. Med njimi je bil tudi predstavnik karnevalskega združenja z Nizozemske, ki je Hrušičane povabil na Nizozemsko. "Za nas je to velika čast. odbora Danilo Fabjančič. Škoromate že čaka tudi vabilo iz Italije, kamor naj bi odpotovali ščene v projekt, so tudi škoromati iz Hrušice. Škoromati se bodo tako uvrstili v druščino z bloškimi smučmi, tkalci lanenega blaga, izdelovalci ljudskih glasbil, peki dražgoškega kruhka, oblikovalci pirhov in drugimi. Postopek vpisa v register je tik pred zaključkom. Pridnim Hrušičanom pa je ob vsem tem uspel še en podvig. Zaradi njihovih lesenih lipovih mask jih je ob pustu obiskal predsednik italijanskega združenja mask alpskega in predalpskega območja Luigi Revelant. Dušan Štrancar se je namreč poleti udeležil mednarodnega simpozija izdelovalcev lesenih mask, tam navezal številne stike, ki so Revelanta privabili v Hrušico. Po objavi v knjigi o slovenskih maskah se je ponosni škoromat sredi ljubljanskega Tivolija takole postavil pred »svojo« maksi fotografijo Sredi januarja se je tako 35 hrušiških škoromatov in pet spremljevalcev z avtobusom in tovornjakom podalo na 900-kilometrsko pot proti Nemčiji. Najprej so se oglasili v muzeju mask v Diedorfu, kjer so predali dve leseni naličji. Načrtovali so tudi skupno povorko po mestu z dvema domačima pustnima skupinama, vendar jim je načrte prekrižal snežni metež. Zato so se odpravili naprej proti Herbolzheimu, kjer so se nekaj ur po prihodu že predstavili na odru pred nekaj tisoč glavo množico. Kot kaže, so že pred tremi leti prihodnje leto, ko bodo pra-v Nemčiji navdušeno sprejeli zn ovali 20-letnico. in dobro besedo o nas razširili Pred dnevi pa so se hruši-še drugod po Nemčiji. Vabilo ški škoromati predstavili tudi smo seveda z veseljem spre- na Ptuju v družbi nosilcev žive okna na električni pogon »Vertigal« je slovenski patent in S preprostim pritiskom na ,ie tako, da se okensko krilo rje odpiranje in zapiranje razmere popolnoma sam zelo uporaben predvsem --------—JU iistem za vertikalno odpii e namenjen predvsem za labega vremena pa želijo za. .. ;umb daljinca se odprt balkon ffrtikalno spušča in dviga. Z vj v L' p n c Ippm, trii, o 1 p p n n vrem er imamo na njih vedno premam prostora, oz. preavsem ' * .* * , im kjer nas motijo odprta okenskajkrila. Posebna odlika stema je, da imamo prezračevalno odprtino v poletni ročini lahko popolnoma odprto, kar nam običajni sistemi gočajo. 041 863 778| AMNOGORIŠKA CESTA 24 300 L-JUBLJANA www.vertigal eni i zim dež je 01 zasteklitev balko Osredke 44, Dol pri Ljubljani www.agroservis-vode.si 01 /563-93-20 4X4, s kabino ali lokom, 40 KM, 41 km/h, primeren za kmetijstvo, vinogradništvo, komunalo, . MOŽNOST DOSTAVE IN PRODAJA UGODNO: nadomestni motorji različnih moči za motokultivatorje, kosilnice, agregate, ... NAKUPA STARO ZA NOVO ! SERVIS * • REZERVNI DELI ZAHVALA »Ne najdemo besed, s katerimi bi izrazili hvaležnost, izkazano pomoč in požrtvovalnost vseh, ki ste sodelovali pri gašenju in odstranjevanju posledic požara na naši hiši v Šembijah, dne 13.2.2012. Zahvaljujemo se za izredno hitro in učinkovito akcijo gasilcev iz PGD Knežak, Zagorje in Ilirska Bistrica, ker so preprečili najhujše. Hvala tudi policistom, članom Konjeniškega društva Graščina Bač, prijateljem, sosedom ter vaščanom KS Šembije, ki so se s hitro organizacijo pridružili k obnovi našega doma. Hvaležni smo'družini Vodopivec iz Petelinj, ki nam je nesebično pomagala v tej težki situaciji. Prave prijatelje in dobre ljudi resnično spoznaš v nesreči. Velika Hvala še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Družina Delost Šembije 71 f Afera »Spričevalo« februar 2012 zgodilo se je, zgodilo se bo. O GONJA PROTI IVANU SIMČIČU Številni mediji že od sredine februarja poročajo o domnevno ponarejenem srednješolskem spričevalu llir-skobistriškega poslanca DeSUS Ivana Simčiča. Pod sporno spričevalo je podpisan Milan Šakota, nekdanji ravnatelj sarajevske srednje šole za gostinstvo, kljub temu da Simčič trdi, da srednje šole ni obiskoval v Sarajevu, pač Pa v Opatiji. Pomočnica ravnateljice šole, ki naj bi jo poslanec obiskoval, pa je za POP TV potrdila, da med leti 1983 in 1990 njihove šole ni obiskoval nihče z imenom ivan Simčič. V naslednjih dneh naj bi poslanec novinarjem vendarle pokazal originalno spričevalo in dokazal neutemeljenost obtožb zoper njega. Aksialni ventilatorji Vertikalni ventilatorji Avtomatska EOLOSTAR Altra-Air regulacija premera od 80 do 140 cm premera do 730 cm prezračevanja - Izdelava kovanih ter inox ograj (zunanje, novanje, slopnišinc, vrtne...) - Kovana vrata - Dvoriščna vrata na motorni pogon -Rešetke za okna - Pergole - CNC plazemski razrez vseh prevodnih materialov -Varjenje (Al in vseh ostalih kovin) -Struženje, rezkanje, izsekovanje K in K KOV proizvodnja kovinskih k izdelkov d.o.o. Podskrajnlk 52, 1380 CERKNICA tel.: 01/7096 763, fax: 01/7096 764 e-mail: kovinarstvo.klancar@siol.net SWl /tllAM Požar ZAGORELO V ŠEMBIJAH Šembije - V ponedeljek, 13. februarja, je nekaj pred 18. uro iz doslej neznanih razlogov zagorela hiša »pri Delostovih na Bregu«. V celoti je zgorela drvarnica, ognjeni zublji pa so poškodovali tudi posamezne dele hiše, predvsem notranje prostore v pritličju in del ostrešja. Zaradi hitre intervencije gasilcev PGD Ilirska Bistrica, Zagorje in Knežak se požar, ki ga je bilo težko ukrotiti, ni razširil po vsej hiši, kljub temu pa je nastala precej šnja materialna škoda. Sosedje, prijatelji in so rodniki so takoj priskočili na pomoč in v treh dneh v celoti počistili pogorišče. Zahtevajte BREZPLAČNI KATALOG ProFarm 2011 ProFarm rrm KOŠENINA O. WWW.PROFARM.SI Spodnja Senica 9 1215 Medvode Tel. 01/3618-303 GSM. 040/21-33-55 MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 75 74) Referendum V razmislek pred referendumom o Družinskem zakoniku Zagotovo se številni med vami sprašujete kako se odločiti na referendumu o Družinskem zakoniku, ki nas čaka 25. marca. Mnenja so, kot je to običaj v slovenskem prostoru, deljena, kar med državljane vnaša zmedo in otežuje odločitev. K temu so svoje dodali tudi mediji, ki zamegljujejo pravo bistvo in sporočilo zakonika. Njihovo poročanje se suče okrog spopada med različno mislečimi, ker to dviguje gledanost oz. branost. In kaj dejansko prinaša nov Družinski zakonik? Prinaša pravico vsakega otroka do družine in vsakogar do svobodne izbire oblike skupnosti v kateri živi. Zakonik nikomur nič ne jemlje, tradicionalni družini ne škoduje, določeni skupini ljudi pa je v pomoč, saj formalno ureja nekatere v praksi že živeče skupnosti. Predvsem pa ne omogoča posvojitev otrok istospolnim partnerjem, razen v primeru, ko je eden od partnerjev biološki oče ali mati tega otroka. Njegovi nasprotniki problematizirajo tri člene, dejstvo pa je, da je več kot 300 ostalih členov zasnovanih zelo moderno. Po 36 letih smo dobili zakonik, ki celovito zaobjema reformo družinskega prava, katere osnovno vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi. Ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko in zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. V ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice, ne glede na to ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški, istospolni, ali kako drugače oblikovani družini. Vsaka je dragocena in vsakdo od nas ima pravico, da jo oblikuje tako, kot sam želi. Družina je tam, kjer se otrok počuti varno, ljubljeno in srečno. In tega ne more dati noben zakonik. To lahko zagotovi le oseba, ki se zaveda svoje odgovornosti do otroka, ki ji je v ospredju korist otroka in ne svoja korist, ki spoštuje drugače misleče in živeče in ki daje vsem otrokom pravico do družine. In te možnosti jim najbrž nimamo pravice vzeti. Pustovanja PUSTOVANJE NA POSTOJNSKEM IN BISTRIŠKEM Že 41. pustni karneval Postojna 2012 PUST JE PRŠU... v Ilirsko Bistrico je zabaval, nasmejal in ogrel Postojno Na pustno soboto je Turistično društvo Postojna v sodelovanju z osrednjo pokroviteljico Občino Postojna priredilo že 41. tradicionalno pustno povorko po ulicah Postojne, ki ostaja značilen in pomemben del naše domače kulturno-etnološke dediščine. Na tradicionalno pustno prireditev se je letos prijavilo trinajst skupin, ki so se z ostalimi maškarami strnile v pustni sprevod, ki se je zbral pred Srednješolskim centrom, od tam pa pot nadaljeval po ulicah mesta in se zaključil na glavnem prizorišču pred PTC Primorka. pomlad, dobro letino in dobro voljo. Pridružile so se jim tudi številne domače novodobne maske z aktualno tematiko. Na čelu povorke je bil zastavonoša, sledila pa so mu Na lepo, s soncem obsijano pustno soboto so se v Postojni zbrale številne etnološke pustne maske - KTD Vr-bišče Šjme iz Vrbice, Koranti Grajena pri Ptuju, skupina iz Haloz - Orači, Šarga,..., ki po poganskem izročilu prinašajo Postojnska godba in Mažo-retke iz Logatca, ki so povorki dajale takt. Pustna komisija je na koncu izbrala najizvirnejše in najlepše maske oziroma skupine, ki jih je na koncu tudi lepo nagradila s pomočjo župana Jerneja Verbiča. Pustna komisija je med skupinami, ki so se potegovale za nagrade razdelila: - prvo nagrado Prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Postojne, s tematiko: Čistilci kraške vode - Fekalija za razbremenjevanje okolja. Ponorčevali so se na račun pitne vode, češ da Fekalija ponuja pravo rešitev za težave, s katerimi so se na postojnskem in pivškem še pred kratkim ukvarjali zaradi onesnaževanja z gnojevko. - drugo nagrado Turističnemu društvu Pud-gura: Pudgurska eko mineštra - ki so se duhovito preoblekli v zelenjavo, pristavili lonec in skuhali bio mineštro, - tretjo nagrado pa sta si delili KŠD Lipa Studeno: Jata Pingvinov in KD Turščak Bač: Lovec in lisice. Marica Gombač za TD Postojna Foto Murovec Tradicionalni, že sedemnajsti pustni sprevod po ulicah Ilirske Bistrice, ki je tudi letos potekal pod imenom Pust je pršu, je privabil rekordno število etnoloških tradicionalnih ter novodobnih pustnih skupin iz Slovenije in sosednje Hrvaške. V 28 večjih in manjših skupinah je sodelovalo krepko preko 1300 udeležencev, letošnjemu karnevalskemu sprevodu pa so nedvomno dajali ton tradicionalni etnološki liki. Iz bistriške občine so to škoromati, šjme in pusti, iz sosednjih hrvaških krajev znani kastavski zvončarji ter kuren- leto zapored organizirala občina Ilirska Bistrica ob sodelovanju Turističnega društva in Društva za razvoj podeželja mestne ulice nekaj tisoč obiskovalcev. Vsekakor pa manj kot lani in prejšnja leta k čemer je verjetno pripomoglo ti iz Hajdine pri Ptuju in liški pustje iz Liga nad Kanalom. Etnoloških skupin je bilo kar dvanajst, vse pa so bile zelo živopisne in pustu primerno živahne. Med novodobnimi skupinami so prevladovale najrazličnejše maske združene v skupine enakih likov. Nekaj velikih skupin kot pust iz Kala pri Pivki, jasenske šjme iz Jasena in urgentna ekipa iz Novokračin pa so prikazovali značilnosti sedanjega časa in krajevnih posebnosti. Dobro organizirani bistriški karneval, ki ga je drugo med Snežnikom in Nanosom, je za dobri dve uri privabil na tudi kilavo vreme in neobe-tavna vremenska napoved. Pust na Dolnjem Zemonu Na Dolnjem Zemonu seje od nekdaj rado šemalo. Običaj, ko se za pusta pobira po hišah klobase, mast, kruh, pohanje in še kaj drugega mladi ohranjajo še danes. Le da se je nekoč pobiralo ob torkih, fantje pa niso bili v maskah, kvečjemu so se namazali s kakšnimi sajami. Dolgo let so Zemonci na pustni dan hodili v Ilirsko Bistrico v povorko s konji. To je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bilo v vasi veliko konj. V povorki je prišlo v mesto tudi do trideset konj. Z ustanovitvijo Kulturnega društva Grad, ki letos praznuje svojo 10 leto obstoja, so si mladi člani zadali, da se bodo vsako leto ponovno udeleževali Bistriškega karnevala Pust je pršu. In od takrat so ga zamudili le enkrat. Letos se je Dolnji Zemon predstavil v maski Mehikancev. Mehiški kmetje, ogrnjeni s pončom in značilnim mehiškem klobukom sombrerom, Mehiška gospoda in najlepši konjeniki iz Mehike so letos odganjali zimo in skupaj z harmoniko, bobnom in trobento upajo, da so jo dokončno pregnali. P.R. nOegoterOCl TRGOVINA ZA TOPEL DOM VINKA VODOPIVCA 12, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Bogati Izbor izdelkov 50^ Kvaliteta ^ Podjetje z Širokim programom 0 Strokovno svetovanje Posredovanje pri montaži ^ Dolgoletne izkušnje Vse kar potrebujete za vaš dom specializiran; INŠTALACIJSKIM ZA VODOVODNO IN C OGREVANJ POKLIČITE ZA UGODNOSTI V MESECU MARCU!!! SISTEMI GARAŽNIH VRAT Zgonec d.o.o. • Mlaka 37a, 1218 Komenda telefon: (00386) 059955803 faks: (00386)059960092 mobi: 041 378 151 www.dorjan.info februar 2012 veliki koncert v Ilirski Bistrici... ZsIŠŽjUK O m 20 LET ČASOPISA SNEŽNIK BOMO OBELEŽILI Z VELIKIM KONCERTOM V NEDELJO, h APRILA OB 18.00 URI, V ŠPORTNI DVORANI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI. NA KONCERTU BODO NASTOPILI »SLAKOVI« FANTJE S PRAPROTNA, PRIMORSKI FANTJE, MALIBU, ANSAMBEL TONETA RUSA, YLENIA, ZAPELJIVKE, LIDIJA PERC AN TER MARIACHI FIESTA EN JALISCO, ZA HUMOR BOSTA POSKRBELA STRAŠNI JOŽE TER MARJAN. PRIREDITEV BO POVEZOVALA JASNA KULJAJ. PRVIH 350 VSTOPNIC JE ŽE NA VOLJO PO PREDNAROČNIŠKI CENI 10,00 EUR. NAROČITE'JIH LAHKO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 040/888-452 ALI PO E-POŠTI: INFO@E-SNEZNIK.NET. REDNA CENA V PREDPRODAJI BO 13,00 EUR. PREDPRODAJNA MESTA: Papirnica SKRIPTA Postojna, Papirnica SPONKCA Pivka, VIS a VIS bar Kozina, TA OAZA II. Bistrica Prireditev bo vodila Jasna Kuljaj, TV voditeljica, ki jo poznamo iz TV oddaje NA ZDRAVE! Mariachi fiesta en Jalisco Jasne Kuljaj se ne moreš naveličati Dobro jo poznamo oz. vsaj zdi se nam, ker jo že toliko let gledamo na tv-zaslo-nih. Jasne Kuljaj in Boštjana Romiha se ljudje kar ne naveličajo. Jasna je svojo medijsko pot začela kot radijka. Po nekaj letih dela na Valu 202 in v slovenski redakciji BBC-ja v Londonu, je po vrnitvi v Slovenijo, sprejela povabilo na TV Slovenija, kjer je dve leti vodila oddajo Turistika. Vseskozi je sodelovala s Sašem Hribarjem kot imitatorka Helene Blagne in še danes pravi, da ji je šola improvizacije pri Sašu dala ogromno. To ji seveda pri tako živahni in spoščeni oddaji, kot je Na zdravje, pride še kako prav. Je diplomirana novinarka, ki si je najprej želela postati voditeljica TV Dnevnika oz. resnih oddaj, potem pa jo je življenje odneslo drugam. In prav je tako. Zlati glas Istre - Lidija Percan Legendarna istrska pevka zabavne glasbe Lidija Percan je širši javnosti najbolj poznana kot interpreta-torka tradicionalnih pesmi v italijanskem jeziku, čeprav jo že od začetka njene glasbene karijere spremlja epitet prve pevke, ki v svojih pesmih opeva Istro in Kvar-ner, njune običaje, ljudi, mesta, številne pesmi so v istro-veneto dialektu. Lidija je rojena v istrskem mestecu Raklju, pozneje pa seje preselila v Pulo in že kot petnajstletna deklica zakorakala v svet zabavne glasbe. Kmalu se je za mlado pevko zainteresirala diskografska hiša Jugoton in posnela prvo ploščo s štirimi pesmimi. Lidija je spretno spojila glasbo in izročilo Istre in Primorja ter vse to pretočila v nekatere najlepših istrskih pesmi, ki danes veljajo za zimzelene. Velike uspehe je doživela v času sodelovanja s pokojnim Oordem Novkovičem in pesmimi »Hilijadu suza za jednoga mornara« in »Sve su se laste vratile sa juga«, kar je njeno kariero usmerilo tudi izven meja takratne skupne države, vse do Amerike, Kanade in Avstralije. Kmalu je naklada njenih kaset in plošč začela dosegati diskografske rekorde. V svoji dolgoletni karieri je Lidija Percan posnela skupno 16 »singl« in 12 »long play« plošč ter tri zgoščenke njenih najlepših pesmi. Pohvali se lahko s številnimi nastopi na festivalih Melodij Istre in Kvarnerja, Zagreb fe-sta, Splitskega festivala, Arena festa in drugih. Poleg že omenjenih, so vsem dobro poznane njene »La mula de Parenzo«, »Da Trieste fino a Žara«, »Mamma mia dammi cento lire«, »Rosa-munda«, »Ako tebe boli glava«, »Mene prose mom-ka dva« in druge. Morda je najlepši kompliment sami pevki dal istrski pesnik, ki je napisal: Lidija Percan je glas, ob katerem smo vzljubili petje. Mediji so ji že davno nadeli epitet »zlatega glasu Istre«, kraljice istrske canco-ne in glede na to, da je Istra zares specifičen kraj, ki spoštuje svoje glasbeno izročilo, ne čudi podatek, da se ime Lidije Percan tu omenja z velikim spoštovanjem. Ylenia, vrhunska pevka in gledališka igralka Pridružila se nam bo tudi Vlenia Zobec, priznana mlada pevka iz zamejstva. Vlenia je že pri 4 letih začela peti v otroškem zborčku Fran Venturini pri Domju. Pri devetih letih je zmagala na Tržaških selekcijah za Zlati cekin in tudi na njem nastopila v Bologni. Vlenia je leta 2001 začela nastopati na večjih odrih slovenske glasbene scene, prvi izmed takšnih je bil nastop na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je nastopila še štirikrat. Dve leti kasneje je sodelovala na Slovenski popevki, kjer so jo nagradili kot najboljšo debitantko. V istem letu je nastopila še na mednarodnem festivalu The golden star in prejela nagrado mednarodnega združenja za organizacijo festivalov. Na Slovenski popevki je nastopila še trikrat, dvakrat so jo nagradili za najboljšo interpretacijo in njeno pesem za najboljšo. Večkrat je nastopila tudi na festivalu Ema, leta 2006 pa je zastopala Slovenijo na festivalu Eurovideo Grand v Albaniji. Kot gledališka igralka sodeluje v gledališkem spektaklu Bakhantke, navdušuje pa tudi z vlogo Lucinde v igri Duohtar pod mus, uspešnici Iztoka Mlakarja. 25-letna pevka je na jubilejnem koncertu ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča prvič doslej pred nabito polno dvorano v Ribnici zapela narodnozabavno skladbo. Skupaj z Miheličevo hčerko Natašo sta zapeli znani valček Zadnja planika. V Ansamblu Franca Miheliča sicer igra tudi Francev sin Tadej, ki mu je Vlenia ogrela srce. S svojim vrhunskim nastopom in neverjetnim glasom pa bo ogrela tudi občinstvo v športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Mariachi Fiesta en Jalisco tudi v naših krajih Mariachi Fiesta en Jalisco so prvič nastopili maja 2010 na koncertu ZVEZDAM POJEMO, katerega soorganizator je bil prav časopis Snežnik in sicer na Senovem pri Krškem in že tam se je pokazalo, da jim poslušalci in gledalci zaupajo. S trdno voljo za delo in še bolj z željo po nastopih so silovito potegnili naprej in kmalu za tem so bili povabljeni na televizijo. Najprej na hrvaško in kmalu za tem tudi na slovensko nacionalno televizijo. Sočasno so posneli nekaj skladb v studiu in izdali svoj prvi album pod imenom MARIACHI FIESTA EN JALISCO EN VIVO. Nastopi so se nizali drug za drugim, ljubitelji mehiške glasbe so jih vabili na razne dogodke kot so poroke, obletnice, rojstni dnevi po Sloveniji in hrvaški. Nadaljevali so s samostojnimi koncerti v dvoranah in na prostem. Mariachi izredno radi nastopajo v živo pred publiko brez ozvočenja, ker se jim zdi, da je takšen nastop večji kontakt z gledalci in poslušalci. Na ogled se končno postavijo tudi pri nas, ob 20-letnici časopisa Snežnik. Sl SENOR! Slavju časopisa Snežnik se bo pridružila tudi Vlenia ©§kgt»i veliki koncert v Ilirski Bistrici... februar 2012 februar 2012 veliki koncert v Ilirski Bistrici... ifca utan © Tone Rus - zmaga v oddaji NA ZDRAVJE mu je odnesla brke V glasbi vztrajate že veliko let. Kdo je glavni »krivec«, da ste stopili na to pot? Verjamem, da človek prinese smisel, nek dar za glasbo, že z rojstvom. Tudi pri meni je bilo tako. Spomnim se, da sem iz kartonaste škatle naredil harmoniko in ta je bila vseskozi ob meni. V moji mladosti seje več prepevalo. To ni bil čas računalnikov, ampak čas druženja in prepevanja. Ob delu se je pelo. Moja pokojna mati je bila doma v Žažarju, majhni vasici, ki je od moje rojstne vasi Vrzde-nec oddaljena 2 km. Tam se je včasih lepo pelo. V gimnaziji sem igral klavir, kasneje kot študent pel v Študentskem zboru »Tone Tomšič« in vse to mi je pomagalo, da sem pridobil nova znanja na glasbenem področju. Je pa res, da sem vseskozi gojil poseben odnos do narodne zabavne glasbe. Vedno sem bil kritičen tudi do sebe, željan ustvariti kaj lepega, lepo pesem, ki bi ostala med ljudmi. Čas bi zavrtel nazaj je naslov zmagovalne pesmi - pesmi zime v oddaji Na zdravje. Bi ga res zavrteli nazaj? Ja, veliko razmišljam o tem. Skladba »Čas bi zavrtel nazaj«je zgodba mojega otroštva in otroške sreče moje generacije. Ni bilo bogastva izobilja tudi ne, pa otroci zdravi srečni smo bili nadvse. O tem pojemo v pesmi. Ja, če bi lahko, bi čas zavrtel nazaj. To je bil čas brez računalnika, brez televizije. Pozimi seje zbrala cela vas na skupnem vaškem sankanju. Otroci smo tekmovali, kdo ima boljše sanke. Velikokrat sem bil med zmagovalci in spomnim se, kako sem bil ponosen na stare sanke. Še vedno jih hranim. Prav resno mislim, da mi je včasih kar hudo, da nikdar več ne bo tako, kot takrat. Menite, da so ljudje za vašo skladbo glasovali predvsem zato, ker jim je bila všeč melodija, besedilo ali ansambel kot celota? Mnenja sem, da je za uspeh potrebno vse troje. isti dan dobil odgovor: »Besedilo je pripravljeno«. Vesel sem najinega sodelovanja. Pred vesoljno Slovenijo ste obljubili, da si boste v primeru zmage dali obriti brke in to ste tudi storili. Je bilo slovo od njih težko? Ne, ni bilo težko. To »tekmovanje« za pesem zime ne jemljem tako resno. Malo ' mora biti tudi zabave. Je pa res, da jih nosim od 19 leta starosti. Doma me otroci sprašujejo, ko gledajo stare slike, zakaj sem sploh nosil take brke? Ne znam odgovoriti. Tone s pokalom ob zmagi v oddaji Na Zdravje - z brki...in brez njih. Lepa melodija, dobro besedilo in dobra izvedba. Veliko pohval smo dobili za skladbo »Čas bi zavrtel nazaj«od ljudi, ki jih ne poznam osebno. V skladbi so začutili sebe, kot da pesem govori o njihovem otroštvu. Prav tako sem bil vesel čestitk od ostalih ansamblov, nobene zavisti nisem opazil. Moram pohvaliti ostale skladbe, zato sem bil še toliko bolj vesel zmage med tako konkurenco. Ko sem želje in zamisli za pesem zime napisal mojemu prijatelju Antonu Gričniku, sem še Ampak, ljudje so vas doslej zagotovo prepoznavali tudi po brkih, pa še priimek sovpada z njimi? Res je nosil sem velike brke. Obljubo sem dal, zmagali smo in obljubo sem moral držati. Kar sem v življenju obljubil, sem obljubo vedno držal. Vaš ansambel je eden najbolj zaželenih in priljubljenih med ljubitelji domače glasbe. Kaj mislite, kaj je tisto, kar ljudi najbolj pritegne, da vam prisluhnejo? Zelo sem vesel priljubljenosti našega ansambla v zadnjem času. Pohvale dobivamo od vsepovsod, da imamo lepe skladbe, lepa besedila in kvalitetno izvedbo. Sam sem se preizkusil z ustvarjanjem glasbe pred mnogimi leti, ko sem delal melodije za ansambel Fantje z vseh vetrov. Skladbe, kot so Sosed dober dan, Nocoj ga pijemo, Zadnji poletni dan, Žarek sreče in druge so ljudje sprejeli za svoje. Te melodije sem naredil pred več kot 30 leti. Vedno sem si želel narediti melodijo, ki bi ostala med ljudmi. Recepta ni, je pa res, da vseskozi razmišljam, kako narediti kaj lepega in to mi kot kaže uspeva. Zvon želja, Božični večer, Prstan zvestobe so nove uspešnice našega ansambla. Vesel sem pohval, ki jih dobivamo vsi člani ansambla, zato je užitek nastopati. Mnogi se vas tudi še spominjajo kot člana Fantov z vseh vetrov. Še danes zapojete z nekaterimi, mar ne? Mladost sem preživel s Fanti z vseh vetrov. Od gimnazijskih let smo skupaj. Bili smo na prvem Ptujskem festivalu leta 1969. V zadnjem času delamo skupne koncerte z našim ansamblom. Mladina prepeva skladbe, ki smo jih delali pred 35 leti. Kaj bi sporočili bralcem Snežnika? Povabil bi jih, naj se nam pridružijo na koncertu v nedeljo, 1. aprila v Ilirski Bistrici. Tudi mi smo zelo veseli, da bomo nastopili na tem spektakularnem dogodku in se pridružili slavju ob 20-letnici časopisa, saj je to za lokalni medij zares lep jubilej in velik dosežek. Luštno nam bo skupaj, zatorej vabljeni. Primorski fantje s primorskim temperamentom Prva zasedba Primorskih fantov se je srečala leta 1974, svojo pravo ustvarjalno pot pa začne ansambel leta 1988, ob srečanju z Tomažem Tozonom, ki je bil tudi producent večine glasbenih izdelkov in s prihodom Bogdana Gerka, ki postane vodja ansambla. Ansambel je sestavljen iz tria (harmonika, kitara, bas kitara) ter pevke in pevcev, igrajo pa tako narodnozabavno, kot zabavno glasbo. V bogati karieri so prejeli kar nekaj festivalskih lovorik: Štever-jan, Ptuj, Vurberk, Vesela Jesen, Slovenski valček in polka, pristal na najvišjih stopničkah večine lestvic narodnozabavne glasbe radijskih postaj, bil reden gost neštetih radijskih in televizijskih programov v Sloveniji in v tujini. Ansamblu je Skupščina občine Izola podelila plaketo mesta Izola za poseben prispevek k turističnemu razvoju mesta in častni naziv: AMBASADORJI MESTA IZOLE. Poznamo jih predvsem po nepozabnih uspešnicah, kot so Moj nonič, Je hitla glavo na kušin. Decembrski dan, V naši vasi zvonovi zvonijo, Kara-mella bella bella, Šinjorina ballerina in drugih-. Največ in najraje nastopajo doma, obiskali pa so tudi naše izseljence v Kanadi, Avstraliji, Švici, Avstriji in Italiji. V letih svojega delovanja sije ansambel pridobil veliko oboževalcev in veliko je takih, ki redno spremljajo njihove nastope in druženja. Vse nagrade si seveda tudi razdelijo z njimi. Na prvem mestu jih družita predvsem iskreno prijateljstvo in tovarištvo, takoj zatem pa ustvarjalnost, samokritičnost, primorski temperament in želja, da je glasba okrašena s kvalitetnim besedilom in razgibano sliko, ali pa obratno; samo, da razveseljuje, pomirja, sprošča, je večini všeč. Ansambel Zapeljivke'zapeljujejo z glasbo Zapeljivke zagotovo pozna vsak, ki spremlja dogajanje na narodno-zabavni glasbi. Ansambel, ki letos praznuje 10 letnico delovanja, sestavljajo tri dekleta, ki ne zapeljujejo samo z glasbo, kot trdijo same, ampak tudi s svojim veselim značajem in lepoto, ki jo izžarevajo na nastopih. Instrumentalni trio vključuje diatonično in klavirsko harmoniko, ritem kitaro in kontrabas, dopolnjujejo pa ga z vokalnim tercetom. Zanimivo je, da se imena vseh treh deklet začnejo na črko »M«. Maja Dobrotinšek, kitaristka in vokalistka, sicer pa študentka glasbene pedagogike, prihaja iz okolice Celja. Melisa Spruk, kontrabasistka in vokalistka, študentka teologije prihaja iz okolice Kamnika. Monika Mlinar igra harmoniko, klaviature in prepeva. Prihaja iz okolice Mozirja. So torej savinjsko -gorenjska »mešanica«. Vse tri so odraščale v glasbenem okolju, kjer se je narodno - zabavna glasba poslušala. Monikin oče je igral klavirsko harmoniko, zdaj pa včasih zaigra tudi na njeno diatonično. Melisin oče pa je še vedno aktiven glasbenik, trenutno je basist pri ansamblu Nagelj. 9Peljivke imajo v repertoarju veliko Avsenikovih skladb, ki jih po-|e<3 mih najraje igrajo. Izvajajo precej različnih zvrsti zabavne glasbe, raZ lh| °bdobij in območij. Gledajo tudi na to, da zraven vpletejo raz-l^sne ritme. So dobitnice številnih nagrad z najrazličnejših fe- :Cer Pa so aktivne tudi v prostem času. Melisa se ukvarja s plezanjem irl'be ^narjerUem- Maja veliko kolesari in se sprehaja, Monika gre rada v Prl o'i 6s^a'^rsa-” eta napovedujejo skorajšnji izid nove plošče, poezije v narodno-Z'k0hi' ^ask'- Album Zapeljivk, ki nastaja v sodelovanju s Ferijem Lain-^^^^ugledal luč v mesecu ljubezni. SKUPAJ BOMO pRaznovali v nedeljo, 1. APRILA OB 18.00 URI V ILIRSKI BISTRICI »SLAKOVI« FANTJE S PRAPROTNA PRAZNUJEMO PETDESET LET ZDRUŽENI S PESMIJO Zgodba o Fantih s Praprotna je ena sama srečna pravljica, ki pa še nima konca in k sreči ne vemo kdaj in kakšen bo. Prvič smo javno nastopili leta 53 v manjšem mladinskem zborčku fantov starih od 15 do 17 let, pod vodstvom pevovodje Franca Potočnika in na šolski proslavi na Bukovici prvič okusili opoj velikega aplavza občinstva. S tem smo pokazali, da smo zreli za petje tudi v moškem zboru KUD Bukovica in pri petju v cerkvi. Petje nas je tako prevzelo, da smo zraven prepevali še v sekstetu in kasneje v kvintetu, ki sta kmalu nastala iz mladinskega zborčka. V takem kaj znaš« Radia Ljubljana. Tam smo se po oceni strokovne komisije in glasovanja poslušalcev uvrstili v finalno oddajo in spomladi 64. leta v tej oddaji, po enakih kriterijih, zmagali v skupini narodne glasbe in dobili pravico da snemanja za arhiv Radia Ljubljane. To je takrat pomenilo največ, kar je lahko nekdo dosegel. Izkoristili smo ponujeno priložnost in posneli za arhiv dvanajst pesmi. V tem času nas je zaradi službenih dolžnosti zapustil Tone Dolenc sestavu smo se znali bolje pevsko izražati in navdušiti poslušalstvo. Pevovodja g. Potočnik nam je tenkočutno prisluhnil in nas podpiral in posebej učil. Prvič smo se še v sekstetu preizkusili 4. Februarja 1962 na prireditvi »Pokaži kaj znaš« v Železnikih, si nadeli ime Sekstet Fantje s Praprotna v zasedbi: Andrej Bergant, Tone Dolenc, Jože^ifrar, Janez Kalan in Janez Dolenc in prepričljivo zmagali. Nato nas je g. Potočnik leta 63 prijavil v oddajo Radia Ljubljana »Za našo vas«, kjer smo spomladi posneli dve pesmi. Še isto leto v jeseni smo nastopili v oddaji »Pokaži in nastal je kvintet. Pod srečno zvezdo rojene Fante s Praprotna je v finalni oddaji v dvorani Studia 14 slišal Lojze Slak, ki je takoj ugotovil, da rabi ravno take pevce za sestavo novega ansambla. Mi smo tJ prvič srečali in že takoj znali zapeti njegovi dve posneti pesmi, je nastala ljubezen na prvi pogled. Tako se je končala naša samostojna pot in se nadaljevala v Ansamblu Lojzeta Slaka, kije šestinštirideset let veselil poslušalce, staro in mlado v Sloveniji, ter rojake po svetu. V Slakovih pesmih pa smo doživljali globoko občutje/ki ga nudi dobra pesem. Veliko lepih vokalnih pesmi pa smo pod strokovnim vodstvom Nika Zlobka spotoma posneli in so bile izdane na nosilcih zvoka skupaj s Slakovimi uspešnicami. Po slabih desetih letih uspešnega delovanja ansambla nam je tragična smrt Jožeta Šifrarja presekala pot v nadaljevanju naše srečne pravljice. In spet nam je sreča podala roko, ko je Lojze po številnih neuspelih avdicijah našel in pripeljal odličnega pevca Francija Rebernika. Ansambel je z manjšimi spremembami I članov nadaljeval z velikimi uspehi s številnimi turnejami po svetu, s številnimi in velikimi nakladami raznih nosilcev zvoka, ki so vsebovali mnoge uspešnice za vedno. Po letu 1992 pa Fantje s Praprotna delujemo kot kvartet v naslednji zasedbi: Andrej Bergant, Franci • Rebernik, Tone Štritof in Janez Dolenc. upali, da bomo skupaj praznovali še tri jubileje, ki so se nam zdeli na dosegu rok in časa: letos pomladi petdesetletnico, Fantov s Pra- 5 protna, poleti bi praznovali osemdeseti rojstni dan Lojzeta Slaka in čez dve leti | bi praznovali petdeseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka. Človek obrača, Bog obrne. Praznovali bomo le našo petdesetletnico 26. aprila 2012 v Škofji loki. Sredi lanskega leta, ko je Lojze že kar dobro okreval, nam je rekel, če jeseni še ne bom dober, boste dobili harmonikarja in šli naprej. Ansambla Lojzeta Slaka se ne da več obuditi, ker Loj- i zeta ni več. Spet smo ostali sami, tako kot smo začeli, slovenska ljudska pesem pa nam je v tolažbo in veselje. Veseli smo, ker smo spoznali mnogo dobrih ; prijateljev iz vrhunskih ansamblov, ki nas niso pustili . samevati v žalosti in nas vabijo na svoje nastope. Zapojemo sami in skupaj z njimi, da počastimo spo- | min na Lojzeta Slaka z njegovimi pesmimi. Povabil nas je tudi Igor Podpečan, da smo z njegovim ansam-1 blom posneli dve njegovi | melodiji, kar je bilo za nas | zelo zanimivo in bo tudi za : poslušalce. Tudi na na- i < šem praznova- § nju se nam bodo | pridružili ansam- | bli: Igor in zlati I zvoki, Franca | Miheliča, Toneta Rusa, Bra- j neta Klavžarja, t Donačka , Veseli > Gorenjci in Oktet LIP Bled. Be- : sedne niti pa bo tkala Saša Pivk Avsec. Naša srečna l pravljica se tako . njegovo igranje že poznali po radijskih posnetkih. Ko smo se na njegovo povabilo Zavedali smo se, da ta pravljica ne more trajati večno brez konca. Vendar smo nadaljuje... Andrej Bergant <>C><>>C<<>«^ ©§cogt»]K veliki koncert v Ilirski Bistrici... Zvezdam pojemo - Jože in Marjan show z novim programom Glavni »zvezdi« sova sta humorist Jože Kranjc in pevec Marjan Uljan iz priljubljene oddaje TV Slovenija Zvezde pojejo. Njuni nastopi v tej oddaji so navdušili tako strokovno žirijo kot tudi gledalce, saj sta postala zmagovalca v finalni oddaji, odlično pa sta se odrezala tudi v superfinalu. Zaradi izjemnih odmevov v javnosti sta se odločila pripraviti SHOW ZVEZDAM POJEMO, s katerim šta se podala na turnejo po Sloveniji. Na svojem 2-ur-nem nastopu izvajata vse skladbe, s katerimi sta nastopila v oddaji, dodala pa sta še številne vroče hite podobnega žanra različnih priljubljenih izvajalcev. Svojemu glasbeno plesnemu in igranemu šovu sta dodala še atraktiven nastop vrhunskih plesalk Maestro iz Ljubljane, humorističen nastop Strašnih Jožetov iz priljubljene oddaje »Na zdravje« ter nastop drugih gostov iz okolja, kjer izvajata posamičen koncert. Sovje namenjen tako mlajši kot nekoliko starejši publiki, programsko pa je izredno dovršen. Piko na i doda izvrsten humorist Jože Robida, druga polovica para »Strašna Jožeta«, ki nastopa v vlogi voditelja. Tu sta tudi nepogrešljivi Lara in Katja, vrhunski plesalki plesne šole Maestro, ki s svojimi plesnimi. mojstrovinami dopolnita bogat program. Prve predstave iz turneje ZVEZDAM POJEMO so bile razprodane v nekaj urah, občinstvo pa je bilo navdušeno. Pred dvema letoma je predstava gostovala tudi v Ilirski Bistrici in bila popolnoma razprodana. Nekaj utrinkov iz šova nama bosta Jože in Marjan predstavila na koncertu ob 20-letnici časopisa Snežnik, predstavila pa se nam bosta z novim programom, ki ga v naših krajih še nismo imeli priložnost videti. »Predstavila bosta nekaj točk iz njunega šova, ki jih še nismo videli...« Skupina Malibu - boljši kot kdajkoli Malibu že dalj časa predstavlja prepoznavno glasbeno skupino, priljubljeno po vsej Sloveniji. Uveljavil je svoje standarde, ki v bleščečem, a nemalokrat tudi krutem svetu zabavne in narodnozabavne glasbe predstavljajo visoko kakovost in zagotovljeno uspešnost. V svoji zgodovini je Malibu izdal devet plošč in kaset, med njimi tudi platinasto. Naše kraje je s pesmijo Primorci že davno tega uvrstil v najjužnejšo slovensko pokrajino in je drugod po državi svojevrsten ambasador Primorske, še posebej pa naše občine. Poslušalcem se je priljubil z dolgo vrsto uspešnic, spomnimo se še vedno zelo priljubljene pesmi. Eden njihovih zadnjih hitov je bila pesem »Življenje so ene štenge«. Skladba opisuje človeka od rojstva, kar je njegova prva, pa vse do smrti, kar je njegova zadnja »štenga«. Na obzorju pa je že nova uspešnica, »Goveja juha«, ki že kraljuje na glasbenih lestvicah. Skupina Malibu sodi v sam vrh slovenske glasbene scene, tako po tehnični plati, kot tudi po glasbenih sposobnostih članov. Imajo učinkovit in prijeten "image", ki je vedno na nivoju. Malibu bo 9. in 23. marca ponovno nastopil tudi v oddaji Na zdravje! Predstavili se bodo z novo pesmijo v tekmovanju za »Pesem poletja«. Veseli bodo vseh vaših glasov. 20 LET ČASOPISA SNEŽNIK BOMO OBELEŽILI Z VELIKIM KONCERTOM V NEDELJO, 1. APRILA OB 18.00 URI, V ŠPORTNI DVORANI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI. NA KONCERTU BODO NASTOPILI »SLAKOVI« FANTJE S PRAPROTNA, PRIMORSKI FANTJE, MALIBU, ANSAMBEL TONETA RUSA, YLENIA, ZAPELJIVKE, LIDIJA PERC AN TER MARIACHI FIESTA EN JALISCO, ZA HUMOR BOSTA POSKRBELA STRAŠNI JOŽE TER MARJAN. PRIREDITEV BO POVEZOVALA JASNA KULJAJ. j PRVIH 350 VSTOPNIC JE ŽE NA VOLJO PO PREDNAROČNIŠKI REDNA CENA V PREDPRODAJI BO 13,00 EUR. ! CENI 10,00 EUR. NAROČITE JIH LAHKO NA TELEFONSKI ŠTE- PREDPRODAJNA MESTA: Papirnica SKRIPTA Postojna, Papir- VILKI040/888-452 ALI PO E-POŠTI: INFO@E-SNEZNIK.NET. niča SPONKCA Pivka, VIS a VIS bar Kozina, TA OAZA II. Bistrica naši zdomci... ikelcm O Iz Avstralije. 40. OBLETNICA USTANOVITVE SLOVENSKEGA KLUBA JADRAN - AUSTRALIA 15. in 16. oktobra je slovenski klub Jadran praznoval 40. obletnico ustanovitve. Ob 16. uri popoldne smo pričeli s prvim delomprograma ob prisotnosti lepega števila uradnih gostov in obiskovalcev. Povezovalca sta bila Vilma Zanetič in Darry Maddison. Predsednik kluba Stojan Brne je pozdravil goste in vsem skupaj zaželel prijeten dan. Pater Ciril Božič je po kratki molitvi podelil božji blagoslov, nakar sta Bernie Brne in Belinda Rasen zapeli avstralsko in slovensko himno. Govorci na prireditvi so bili še: Ambasador RS v Avstraliji, Dr. Milan Balažič, županja občine Bulla, gospa Patsikatheodorou, Peter Mandelj, OAM, poslanec pri vladi RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in vodja dobrodelnega in informativnega centra Victorije. Vsi dosedanji predsedniki so bili poklicani na oder in bili deležni pismenih priznanj, značk in nove knjige - kronike kluba. Dr. Milan Balažič je podelil posebna priznanja Vlade RS sledečim predsednikom za njihove zasluge in požrtvovalno delo pri vodenju kluba: Alojzu Valenčiču, (priznanje sprejela žena Marica), Francu Vojvoda in Francu Iskra. Klub Jadran pa je podelil posebna priznanja: Vidi Vojvoda, Rodney Crooks in Marjotu Smajila. Isti večer se je predstavilo tudi knjigo Jadran, avtorice Marije Iskra. Po uradnem delu se je nadaljevalo s kulturnim programom. Proslava seje nadaljevala v nedeljo. Pričelo seje z balinanjem. Na ogled so bile razstave ročnih in umetniških del, zgodovina kluba v dokumentih in fotografijah, čebelarki izdelki in razstava peciva. Podelilo se je nagrade balinarjem in najboljša in najlepša peciva so bila nagrajena. Za lačne in žejne pa so poskrbele naše pridne kuharice in natakarji. Polni lepih vtisov smo zaključili še en delček v mozaiku dogodkov. MIKLAVŽEVANJE V nedeljo, 4.12.2011. smo pri slovenskem klubu 'Jadran' Melbourne, praznovali MIKLAVŽEVANJE. Ob množici ljudi in otrok smo ob 12.00 uri pričeli z BBQ kosilom. Da ne bi bilo zamere, sta se Miklavž in Dedek Mraz kar skupaj pripeljala v odprtem avtomobilu. Otroci so strmeli in tudi napeto čakali darila, katera pa so se podarila šele pred odrom v dvorani. Kmalu zatem seje skupini pridružila tudi Syndy umetnica in otrokom naličila lička z raznoraznimi slikicami. To je bilo veselja. Za razvedrilo pa je poskrbela glasbena skupina Ročki n Harmonik. IZLETNA PODEŽEUE Romana Zetko in Zlata Vitez sta organizirali dvodnevni izlet z avtobusom. Štartali smo izpred kluba Jadran in se počasi vozili po lepem viktorijskem podeželju. Občudovali smo lepo urejeno in zeleno okolje. Po dolgih letih suše je bilo to prava paša za oči. Naša prva postaja je bila v mestecu Eurora, kjer smo se okrepčali. Nadaljevali smo pot do Corovva R.S kluba, kjer smo imeli kosilo in se tudi nekateri srečali s sorodniki in prijatelji, kateri živijo v tem delu Viktorije. Drugi dan smo nadaljevali pot v Yarrawongo in She-pperton. Cilj našega izleta je bila trgatev češenj. Ni nam uspelo biti na sami trgatvi, smo pa imeli možnost kupiti sveže češnje po zmerni ceni. Na posestvu oliv (lastnik posestva je naš rojak Vodušek), smo lahko kupili zelo kvalitetno olivno olje. Naše potovanje je prav gotovo popestrilo srečanje z našimi znanci, Jadranko in Brankom, na njihovem posestvu blizu Sheppertona. V velikem hangarju, kjer je parkiran tudi njihovo športno letalo, smo ob kosilu, pijači in petju, preživeli nekaj lepih trenutkov. Hvala Jadranki in Branku za njihovo gostoljubnost. Želimo si še takih lepih in prijetnih izletov. Hvala Romani in Zlati za njihov trud. SILVESTROVANJE Silvestrovanje pri slovenskem klubu JADRAN je bilo zelo živahno. To najdaljšo noč v letu, nam je popestrilo lepo število gostov iz Slovenije. Glasbena skupina Tempo-6 je s svojim odličnim igranjem poskrbela za živahno in prijetno vzdušje. Zadnji dan v letu, smo preživeli tudi ob dobri postrežbi kuharic in natakarjev. Poslovili smo se od starega in z lepimi željami za zdravje in srečo, zakorakali v novo leto. OBISK V DOMOVINI Na obisku v Sloveniji, v rojstni domovini svojih staršev, je bil Albert Iskra. Albert živi v Melbournu. Starši so doma iz Novokračin. Poleg drugih lepih doživetij in vtisov, posebno mesto imajo tudi vtisi z druženja z novimi prijatelji. Ta prijateljstva so bila sklenjena v Melbournu, ko je skupina iz okolice Ilirske Bistrice gostovala v Avstraliji. Člani skupine 'Kerglci' so se prav posebno potrudili, da mu olepšajo bivanje v Sloveniji. Med drugim so ga popeljali tudi na neke vrste žur v Vipavo. V kleti Trsničarstvo v vasi SLAP pri Stojanu Troštu je bilo nadvse veselo. Pilo se in jedlo do mile volje. Albert se vsem prav lepo zahvaljuje. Ob tej priliki se zahvaljuje tudi vsem sorodnikom, prijateljem, »novokrajcem« za lepo preživete počitnice. Za Jadran Marija Iskra Družini pokojnega Jožeta Rebca, njegovi družini, sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskreno sožalje. Jožeta se bomo vedno spominjali, tudi mi tukaj v tujini, kakor dobrega nam prijatelja in športnika pri naših balinarskih srečanjih ter odličnega organizatorja balinarskih tekmovanj. Naj počiva v miru! Rudi Iskra, Franc Iskra ter vsi prijatelji in znanci v Avstraliji. Pridružujejo se tudi vsi člani kluba 'Jadran' ARMEX ARMATURE d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2 A tel. 0 1 / 7 8 69 270 ali 051 / 652 - 192 e - m a i I : info@armex-arnvature.si Izkoristite ugoden nakup, ■^2 “H %ovo m (Biološka čistilna naprava deluje 6rez ekktrike in dodajanjapreparatov^ a. rdffiF ter Brezplačen strokovni nasvet. Tudi na vašem domu. JPokfičiteJ > r tu rorabo deževnice Čistilne naprave so ■izdelane in testirane - ^ po standardu L* /v JL Povprečno poraba goriva: od 4,5 do 7,21/100 km. Emisije CO,: od 119 do 169 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO: iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO:. ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Podatki se ne nanašajo na posebno vozilo in niso del ponudbe. Služijo izključno za primerjavo različnih različic vozila. Poraba goriva in emisij CO; ni odvisno le od učinkovite uporabe motornih vozil, ampak od načina vožnje in drugih, netehničnih dejavnikov. Slike so simbolne. pNNENKRAFT SOLARNE NOVICE 2011 - SONNENKRAF? SOLARNE NOVICE 2011 • SONNENKRAFT SOLARNE NOVICE foreverdever '(I SOMENKRAFT Nova generacija sprejemnikov sončne energije SKR500 Samo pri pooblaščenih Sonnenkrafctestalateriihi o živalih... O hrtih Skrb za živali RESNICA O HRTIH Že od nekdaj imamo pri hiši knjigo Gina Pugnettija Vse o psih. Kot otrok sem najraje listala zadnje poglavje, tisto posvečeno hrtom. Zame so bili tako lepi, elegantni, plemeniti, redki in zaželeni, skratka: nedosegljivi. Moja bujna domišljija mi je narekovala, da tako lepi psi lahko živijo le pri kakšnih bogataših, v kakšni vili ali celo dvorcu, da z lastnikom na čelu v tropih lovijo divjad in potem, utrujeni zaspijo na mehkih ležiščih ob kaminu. Mogoče se je kakšno stoletje nazaj to dogajalo, ampak danes je njihovo življenje popolnoma drugačno. Človek, njihov najboljši prijatelj, njihov »bog«, jih je izdal - seveda - zaradi denarja. O TEKAŠKI INDUSTRIJI IN HRTIH TEKAČIH Sistem pasjih dirk s stavami se je izoblikoval v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike in se od tam prenesel v Evropo. Danes se največ profesionalnih dirk z velikihni angleškimi hrti ali greyhoundi prireja v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike (v 13-ih od 51-ih zveznih držav), na Irskem, v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Samo v Veliki Britaniji in na Irskem vsako leto konča tekaško kariero okoli 20.000 hrtov. Le vsak četrti ima to srečo, da ga posvojijo kot hišnega ljubljenčka, ostale evtanazirajo na »pasjih deponijah« ali uporabijo pri poskusih. O ODSLUŽENIH HRTIH LOVCIH V ŠPANIJI Španske hrte ali galge na podeželju uporabljajo za lov na zajce. Po končani lovski sezoni, ko so stari manj kot dve leti, jih lastniki zavržejo, ker jih ne potrebujejo več. Odpeljejo jih v mesto, kjer jih prepustijo življenju na ulici, dokler od izčrpanosti in lakote ne poginejo. Vsako leto je ubitih več tisoč galgov - njihovi lastniki jih obesijo na drevo, pretepejo do smrti, kamenjajo, privežejo na železniške tire in, le redko, ustrelijo. To je resnica o hrtih. Torej niso redki, zaželeni, niti nedosegljivi. Tako sem preko Slovenskega društva za pomoč hrtom posvojila greyhounda. En dan pred svojim četrtim rojstnim dnem je pripotoval iz Irske, sedaj živi čudovito življenje pasjega ljubljenčka in počasi pozablja grozote, ki jih je doživel v prejšnjem življenju. Težko je povedati, zakaj posvojiti prav hrta. Objektivni, konkretni argumenti so, da boste s tem enemu psu rešili življenje, dobili boste vdanega in ljubečega družabnika. Hrti niso agresivni, nimajo vonja in ne lajajo, imajo kratko dlako, ki ne zahteva veliko nege. Hrti, ki so na voljo za posvojitev, so rezultat vrhunske stoletne vzreje. Za paritev pridejo namreč v poštev samo najhitrejši in zdravi samci in samice. Kot nekateri zmotno mislijo, ne potrebuje veliko gibanja. Posvojeni hrti tekači so upokojeni psi, dovolj jim je daljši sprehod. Njihova starost je pa kvečjemu le prednost. Divja mladičja leta so mimo, hrt, ki ga posvojite je zrel in pravšnji za učenje pravil. Potrebno ga je le vpeljati v novo okolje in mu postaviti meje. Potem je pa še tista subjektivna plat, čustvena, ki jo doživljamo mi, posvojitelji, ko srečamo tega čudovitega psa z mačjim karakterjem. Ko sem ga jaz prvič videla, sem bila začarana takoj in za vedno. Tako popoln, resen, vzvišen, hladen pred drugimi, tako nežen, ljubeč, neroden, smešen in sproščen doma. Čeprav prihajajo iz kletk, dirkališč, stresnega okolja, kjer niso bili nikoli ljubljeni in negovani, še vedno zaupajo človeku. Kar je občudovanja vredno. Težko je opisati lepoto, ki se skriva tam, pod njihovimi rebri, za tistimi magnetnimi očmi. Lastniki greyev vedo o čem govorim, o tisti skriti čarovniji, ki jo naši velikanski pliškoti skrbno skrivajo v sebi in ki smo je deležni le mi, njihovi »starši«. Grey se sprehaja po ulici kot po modni pisti, kot da ima obute čevlje s peto, elegantno in lahkotno. Grey ima mehko bleščečo dlako kot svila, dišečo pa, kot je rekla enkrat moja mama, »sveže pečen kruh«. Grey je krasen učenec, predvsem pa krasen učitelj, ki ti pokaže kako se lahko v tem krutem svetu znova zaživi in zaupa. Španski hrti ali galgi so seveda spet popolnoma drug svet, prav tako posebni in lepi. Verjetno zato imam doma oba. Za dodatne informacije vas vabim, da obiščete spletno stran društva: http://www.pomoc-hrtom. si/, ali pobrskate po forumu in se sami prepričati o hrtjih pravljicah s srečnim koncem: http://sloven-skodrustvozapomoch.mojforum.si. Julija G. POSKRBIMO ZA PTICE V ZIMSKEM ČASU V zimskem letnem času so ptice v naravi postavljene pred težko preizkušnjo. Samo tiste ptice, ki pozimi dnevno najdejo dovolj hrane, imajo možnost, da zimo preživijo. Zato je izredno pomembno, da jim pomagamo preživeti njihov težak zimski čas. Mnenja o tem, ali hraniti ptice pozimi, so sicer deljena, vendar je več tistih, ki podpira tako početje. Človekje v preteklosti preveč posegel v naravo in pticam skrčil naravni prostor in s tem tudi možnost dostopa do hrane. Vedno več grmičevja, travnih bilk in zelišč, na katerih pozimi ptice najdejo svoj vir hrane, počasi izginja. Čedalje manj je grmičevja, kot so glog, bezeg, jerebika, šipek, ognjeni trn. Vse več prostora pa zavzemajo kultivirane rastline, ki ptičjemu zarodu ne nudijo možnosti za preživetje. V zimskem letnem času se bodo ptice približale in iskale hrano v bližini naših domov. Ko jim bomo ponudimo primerno hrano, bodo zagotovo dnevno obiskovale naš vrt. Tako bomo imeli možnost približati se pticam, ki so nam v preostanku leta skrite. Najboljši način hranjenja ptičje naravni način. Pogosto pa nimamo naravnih možnosti, zato se poslužujemo različnih ptičjih krmilnic. Te naj bodo postavljene na varnem in vidnem mestu, predvsem nedostopne mačkam. Hrana v krmilnicah naj bo kvalitetna in pestra. Ptic nikoli ne hranimo z ostanki, s kruhom ali mokro hrano. Na jedilniku naj bodo različna semena, proso, sončnice, arašidi, bučna semena, kosi sadja, rozine, oreščki. Na drevesa obesimo lojne pogače. Bolj ko bo pisan jedilnik v krmilnicah, več vrst ptic bomo imeli možnost opazovati in spoznavati. Krmilnice moramo redno čistiti in iz njih odstraniti ostanke semenskih luščin in iztrebkov. Skrb za ptice nam bo popestrilo kratke zimske dneve, ptice nam bodo hvaležne in s svojim petjem bogatile življenje na vrtu skozi vse leto. pd Izkoristite nepovratna sredstva s strani države za investicijo v solarni sistem! V okviru javni poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-0B11, se pod ukrepom A nahaja vzpodbuda za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi: Višina nepovratnih sredstev: i 150 W neto površine SSE oz. do 25% stroškov celotne investicie i 200 W vakuumskih SSE oz. do 25 % stroškov celotne investicije pDOM-ENERGM do.o Mednarodni mejni prehod 1 5290 Šempeter pri Gorici GSM: 040 / 626-057 Email: dom.energija@siol.net Pomoč Svetovanje Dostava Montaža strankam Eko sklad Stovemkt okotjsfci javni sklad Stovenian Env*Ofimentai Public Kmd Več na: www.ekosklad.si Za pomoč pri pripravi dokumentacije se obrnite na vašega SONNKRAFT partnerja. NovaZAFIRATOURER USTVARJENA ZA VELIKO ŽIVLJENJA Dodajte vašemu življenju kanček enostavnosti. Wir leben Autos AVTOTEHNA VIS IN URBAS D.O.O. Postojnska cesta 37,1381 Rakek, tel.: 01 705 25 55, www.opel-urbas.com februar 2012 uspešni projekti... Projekt Pasovček Skupina »MAVRICA« Naša šola in vrtec stoji ob velikem zelenem parku in skupini iglastih dreves, v bližini je speljanih kar nekaj prometnih cest. Mimo pelje tudi ena izmed glavnih cest v II.Bistrico, po kateri vozniki velikokrat ne upoštevajo prometnih predpisov in s tem ogrožajo vse nas. So pa naši »sprehodi« tisti, ki so ogroženi nevarnostim cest. Kar nekaj otrok živi v bližnji okolici šole, vrtca in večina ne upošteva pravil pravilne vožnje. Vsi ti razlogi so pripomogli k odločitvi, da se tudi naša skupina »MAVRICA«vključi v projekt PASOVČEK, ter s tem otroke in starše osvesti o pravilnem ravnanju v prometu,varnostnih pasovih,varnostnih sedežih, upoštevaje pravil pravilne vožnje in o tem, kako je vse to življenjsko pomembno. Pri tem smo uporabljali različne materiale in pripomočke ter oblike in metode dela. Posegli smo po knjigah, revijah, likovnih in odpadnih materialih, avto sedežu. Pričetek projekta smo začeli s pogovorom o varnostnih sedežih in varnostnih pasovih. Zanimivi so bili odgovori na vprašanje, zakaj smo privezani. Velika večina otrok je odgovorila, da smo privezani zaradi policistov, da nas ne kaznujejo, nekaj pa jih je odgovorilo, da ne pademo ven. Veliko več odgovorov smo dobili od policista Romana Javornika, pa tudi od gasilca Alena Grgiča in Aleksandra Baša, ki sta nama pokazala notranjost gasilskega doma in vozilo, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Pogovarjali smo se, kako se kot udeleženci v prometu obnašajo pešci. Na sprehodih smo spoznavali prometne znake, ki so v bližini šole in jih srečamo na cestah. Igrali smo se igro »semafor«, ki vključuje vidne signale. Spoznali smo maskoto »PASOVČEK« in se naučili njegovo pesmico. V igralnih kotičkih smo se igrali z avtomobili, barvali, sestavljali vozila. Preverjali smo tudi privezanost otrok z varnostnim pasom v avtomobilu, ter s tem spodbudili k rednemu privezovanju. Ob koncu smo pogledali rezultate. Vsi otroci so ves čas preverjanja bili privezani, prav tako vsi prisotni v avtomobilih. Imeli smo podelitev nagrad za privezanost .Otroci so dobili lonček Pasovček za svinčnike, maskoto Pasovček in kazalnik. Ponosni so sprejeli nagrado. Starše sem osvestila s plakatom o projektu Pasovček. Otroci pa sojih sproti seznanjali z našimi dejavnostmi. In kako je lepo slišati otroke, ko povedo, da pridejo v vrtec privezani in na sprehodih z vese-' Ijem obnavljajo znanje, ki so ga pridobili preko projekta. »OBIČAJNO JE, DA STARŠI SKRBIJO IN VZGAJAJO SVOJE OTROKE, VENDAR LAHKO TUDI OTROCI VČASIH RAZSVETLIJO STARŠE IN JIM POMAGAJO PRI PREOBLIKOVANJU.« Vrtec pri OŠ - KUTEŽEVO Vzgojiteljica Marina Grilj, pom.vzg. Barbara Maljevac STE SE POZABILI OBDARITI? IZJEMNA PONUDBA I $ I I s t ! Fiat Bravo do 3.420 € in Fiat Punto do 2.790 € ceneje! Poraba goriva: 4,1 - 6,31/100 km. Izpusti C02:108 -146 g/km. www.fiat.si AVTOTRADE, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika, telefon: (01)750 51 99 namenjena manjšim prireditvam, koncertom in drugim dogodkom. Svečanost so s kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole iz Ilirske Bistrice. Sledilo je zelo zanimivo predavanje o ilirskobistriškem fosilnem plazu geologa dr. Ladislava Placerja, ki so ga posebej za ta dogodek povabili zaposleni v parku Škocjanske jame. Pomembno geološko odkritje je bilo posledica podrobnejših geološko-ge- tega dela Dinaridov. Gre za plaz izjemnih dimenzij (največji fosilni plaz v Sloveniji), širok okoli 5 km, dolg 5,5 do 6 km, njegova prostornina pa znaša okoli 5 km3. Zgodil naj bi se po močnem potresu pred enim ali dvema milijonoma let, ko naj bi se spla-zela masa spustila za 200 do 250 m. Drugače povedano, Ahac (799 m) nad Jasenom je pred plazom verjetno presegal 1000 m n .v. in bil lociran kilometer bolj proti severovzhodu. Mesto Ilirska Bistrica leži mesta. Poudaril je še, da gre za izjemen naravni pojav, ki občini ponuja številne možnosti za promocijo mesta in okolice v izobraževalne ter rekreativne namene. V okviru teh dejstev bi bilo smiselno postaviti opazovalne točke, kjer bi si obiskovalci to znamenitost lahko v živo ogledali, hkrati pa bi bilo pomembno v bližnji okolici spodbujati zgolj sonaravne aktivnosti, ki ne bi ogrozile celovite podobe te geološke dediščine. Gradbeništvo, trgovina,prevozi, storitve, d.o.o. BS-LOČEN DOL 6. 3250 ROGAŠKA SLATINA Kotiček Škocjanskih jam llirskobistriški fosilni plaz Občina Ilirska Bistrica je ob koncu januarja svojo kulturno ponudbo razširila z odprtjem Male dvorane v Domu na Vidmu, ki bo omorfoloških raziskav na širšem območju Ilirske Bistrice oziroma Raškega preloma, enega pomembnejših dinarsko usmerjenih prelomov v celoti na peti fosilnega plazu, dr. Placer pa je prisotne pomiril, da je danes ta plaz mrtev in zato ne predstavlja nevarnosti prebivalcem AVTOPREVOZN1STVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Rutar s#. PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU r AVMMATSKA mmmm URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 - nedelja zaprto oo - 13.00 KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirske Bistrica tel.: 040/240-118 SlFOEOMiRErZNA AHERHI® & URNIK VSAK DAN 8.00 - 20.00 0S> . PIŠITE NAM inio@e-sneznik.net Lahka, estetska, trajna) iin ugodrtal 'iSSigifflS* - ■ * 8 . • ™ - > KRITINA S-METAL ! • od slemena do žleba v enem kosu • opečnih ali trapeznih oblik • z izolacijo ali brez • primerna za vse tipe ostrešij Velika spomladanska Akcija! Za količine nad 100 m2 možnost dobave v 2-3 dneh. PRODAJAMO in PO ŽEUI 1 ZAGOTOVIMO TUDI MONTAŽO! Strankam nudimo tudi brezplačne meritve, j Izdelava sončnih elektrarn! :i|Sj aBS&fi ali na internetu: www.s-metal.si |Mi Proizvodnja in prodaja: STREŠNE KRITINE S-METAL Podlog 55, Šempeter v Savinjski dolini (s* sfo:; - oglasi, obvestila... februar 2012 Adriatic Slovenica: Dom AS - Vsa zavarovanja na eni polici Zavarujte svoj dom pred naravnimi katastrofami Aleksandra R. Tisnikar, direktorica razvoja premoženjskih zavarovanj v zavarovalni družbi Adriatic Slovenica Zavarovanje za hišo ali stanovanje je dobro skleniti za eno leto NE DRŽI - Nasprotno, zavarovanje je najbolje skleniti za daljši čas. Na primer pri zavarovanju Dom AS, sklenjenem za 15 let, pridobimo kar 15% popust. Ko enkrat letno obnavljate polico, priporočamo, da prisluhnete nasvetu izkušenega zastopnika, izberete paket zavarovanja in določite ustrezna ter dovolj visoka kritja. Če ti stanovanje pogori, ti zavarovalnica povrnete del škode NE DRŽI- Ne drži, če smo izbrali zavarovanje na novo vrednost. Vedeti pa moramo, da zavarovalna vrednost zgradbe pomeni ti. gradbeno vrednost novega objekta (stanovanja, hiše) po cenah v kraju, kjer stoji (strošek gradnje novega objekta). Pri Adriaticu Sloveniti zavarovanje na novo vrednost toplo priporočamo. V vsa zavarovanja Dom AS je vključena brezplačna stanovanjska asistenca DRŽI + 24-uma asistenca zagotovi brezplačno organizacijo obrtniške pomoči, krije prvo uro dela in potne stroške obrtnika. Pokličite na brezplačno številko OSO 28 28 in naš svetovalec bo poskrbel, da vas bo obrtnik obiskal v najkrajšem času. Če imate Dom AS, imate zagotovljenega tudi vodoinštalaterja, steklarja, električarja in še vrsto drugih mojstrov. Dober gospodar vedno poskrbi za zavarovanje DRŽI+ Običajno predstavlja hiša,raz8čna kmetijska, gospodarska poslopja ali pa stanovanje zelo velik, pogosto največji del našega premoženja. Glede na število viharjev, toče, izpostavljenost Slovenije potresu in druge nevarnosti kot so požar, poplava, plaz, vlom... zavarovanje Dom AS lahko izbiramo med različnimi paketi zagotavlja varnost in poskrbi za ohranjanje vrednosti našega imetja. DRŽI + Odločite se lahko za ožji, standardni, optimalni in nadstandardni paket, ki ga izberete tako za nepremičnino kot za zavarovanje premičnin. Priporočamo optimalni paket, ki mu lahko dodamo različna kritja ali povišamo zavarovalne vsote. Glede na to, da je Slovenija dokaj potresno izpostavljena, priporočamo vsaj še dodatno kritje proti potresu. Vsa zavarovanja gospodinjstev so enaka, razlikujejo se samo po višini premije NE DRŽI- Med zavarovanji so pomembne razlike in ko sklepamo zavarovanja v paketih, je zelo pomembna višina kritja, ki ga dobite za določeno premijo. Dom AS na primer ob zavarovanju hiše ali stanovanja ponuja zavarovanje različnih nepremičnin (tudi hlev, skedenj, garažo, počitniško prikolico, bazen...), proti zelo raznolikim nevarnostim. Če združim vsa zavarovanja za gospodinjstvo na eni polici, bistveno prihranim DRŽI* Seveda! Če z eno polico zavarujemo vse od hiše, stanovanjskih predmetov, opreme in gospodinjskih aparatov v njej, ob tem pa še kmetijsko poslopje s traktorjem, zalogami in živali na kmetiji, pa na primer še inzulinsko črpalko, klavir in druge predmete, nam to prinese lepe popuste. Adriatic Slovenica pri Dom AS nudi popuste za višino premije, popust na trajanje zavarovanja, popust za takojšnje plačilo premije, popust glede na ostala sklenjena zavarovanja in dodatne popuste glede na preventivne ukrepe kot so alarmi, Javljavnikf požara... www.adriatic-siovenica.si Za dobro zavarovanje odštejemo lahko manj kot za mesečno naročnino za mobilni telefon DRŽI + Za res bogat optimalni paket zavarovanja za 70 m2 stanovanje v bloku (stanovanje je vredno 100.000 evrov, stvari v njem 20.000 evrov), ki nas ščiti pred vsemi požarnimi navarnostmi (med njimi je tudi strela, eksplozija...), toči, viharju, poplavi, viomu, proti potresu in krije tudi stroške čiščenja, rušenja, odvoza ter zavarovanje proti potresu, bi odšteli za letno premijo nekaj več kot 200 evrov, v primeru mesešnega plačila torej manj kot 20 evrov. AdriaticSlovenica Zavarovalna družba dd • Članica Skupine KD Group PIŠITE NAM S-N-eŽjMj/, info@e-sneznik.net Nasveti KAKO DO ČISTE PITNE VODE IZ PIPE Razvoj industrije, onesnaženje okolja, povečanje gostote naseljenosti, prebivalstva in motorizacija povzročajo vedno večje onesnaženje pitne vode. Problem zdrave pitne vode postaja vsak dan pomembnejši, javna podjetja pa nam očitno ne morejo vedno zagotavljati neoporečno in kakovostno vodo. Bakterije, klor, nitrati, atrazin itd. in njihove spojine so spoznane za škodljive, dovoljene koncentracije pa državah zelo različne. Veliko je salonitnih in svinčenih vodovodni cevi, uporabe klora kot razkužila, divjih smetišč, gramoznic, gnojenja in škropljenja v bližini vodonosnikov in vodarn, poleg tega pa ima večina naših vodovodov velike vodne izgube - počene cevi pa omogočajo nekontrolirane okužbe oz.onesnaženja. Upravljavci vodovodov, predvsem pa novinarji nas o preseženih mejnih vrednostih škodljivih snovi v vodi vedno pogosteje obveščajo, vendar največkrat prepozno in šele takrat, ko zdravnika obišče večje število ljudi iz istega kraja... Probleme vode delimo na mikrobiološke (bakterije, virusi, paraziti...), optoleptične (neprijeten vonj, barva, okus), kemične (raztopljene snovi ki niso voda) in pa problem trdote vode. V praksi se največ uporabljajo kombinacije filtrov iz aktivnega oglja, ki zaradi svoje ogromne površine adsorbirajo predvsem kemične spojine, mehanske filtre ki odstranjujejo pesek, mivko, rjo, blato...ter dodatke v teh filtrih, ki preprečujejo rast bakterij v njih. Za odstranjevanje bakterij uporabljamo najnovejše filtre, ki vsebujejo votle cevke oz. membrane, ki iz vode odstranijo vse bakterije in mikroorganizme, cene takih filtrov za vgradnjo pod kuhinjski pult so malo nad 100€. Za celotno hišo uporabljamo UV-sterilizatorje, katere se vgradi za vodomer, cene postavljenega sistema pa so okrog 900€. Samo pravilno izbrane, vgrajene in redno vzdrževane naprave dobro služijo svojemu namenu, že iz napisanega pa je očitno, da je najbolje Štefan Žuna,dipl.ing. problem pitne vode zaupati strokovnjaku. Tehn^fan strokovnjaki za čisto vodo • filtracija vode • mikrobiološka filtracija vode • dezinfekcija vode . UV sterilizacija vode . mehčanje vode Cenovno ugodna rešitev problema pitne vode za gospodinjstva. www.tehnofan.si info@tehnofan.si tel:01-4274476 gsm:041-687090 SIMPLY CLEVER ŠKODA "ALI INCLUSIVE" FINANCIRANJE Z OBVEZNIM ZAVAROVANJEM IN POPOLNIM KASKO KRITJEM. Zajema strošek najema brez začetnega vložka, obvezno zavarovanje, popolno kasko kritje, komplet zimskih pnevmatik, stroške vzdrževanja in 5-letno jamstvo. Se več na www.škoda.si. 199€ /mesec i Simply Happy Fabia Ambition 1,2TSI, 63 kW 279€ /mesec* J Simply Happy Octavia Business 1.2TSI, 77kW Vključuje DDV in velja za operativni leasing pri Porsche Leasing SLO d.o.o. za obdobje 60 mesecev in 10.000 prevoženih km/leto. Enkratni strošek obdelave znaša 60 EUR. Izračune za druga obdobja in število prevoženih kilometrov obeh modelov preverite na www.skoda-allinclusive.si _____I • . - Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03, www.porschekoper.com Specifična poraba goriva in izpusti CCL: 5,3 - 5,7 1/100 km in 124 - 134 g/km. > Voščilo ženam in materam ob dnevu žena in materinskem dnevu. j - ^ >■ | NE ZAMUDITE UGODNOSTI V MESECU MARCU! A/o; dan poseben ba za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. POSLUJEMO PO CELI SLOVENIJI PIŠITE NAM: info@e-sneznik.net Informacije: 040/888-452 ENERGETSKO VARČNA OKNA februar 2012 oglasi, obvestila... Domač jabolčni kis iz nešpricanih jabolk domačih sort. Informacije: 040/888-452 PRODAM LandRover Freelander 2.0 Td4 SE SW diesel motor 1951 ccm • 82 kW /112 KM letnik 2004 Cena po dogovoru. KLJUČAVNIČARSTVO KOVAŠTVO IN Ročno kovani vrhunski izdelki po AVTOKLEPARSTVO, DOSTOPNI CENI! JOŽEF KRAMPI S.P. tel/fax: +386 (0)2671 92 43 Zgornja Selnica 38, Zgornja Selnica ^ 353 ^ 32 Selnica ob Dravi PRODAM BELO VINO CHARDONNAY: 1,20 EUR/LITER ČRNO VINO, CABERNET SAUVICNON: 1,3 EUR/LITER VIPAVSKI VINORODNI OKOLIŠ. Informacije: 031/362-862 PRODAM Mali oglasi.. Večjo količino kislega zelja, z dostavo. Informacije: 040/799-341 •••••••«•••••••••••••••• PRODAM PRODAM Prašiče za zakol ali nadalnjo rejo, mesnate pasme, iz Štajerske. Teža od 70 do 100 kg. Cena 1,70 EUR/kg, možna dostava. Informacije: 040/799-341 PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si' INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘CENTRALNO OGREVANJE I ‘VODOVODNEINSTALACIJE / ' CTC * PLINSKE INSTALACIJE Buderus ‘KLIMATSKE NAPRAVE Jo**! //^ rTcVIElMANN e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si IZARSTV0 ŠEMRL wfWiikaaaaaxiilm SMREKA • MACESEN • LES/ALUMINIJ S4 ZA0KN Tjl Eko sklad XLlW Slovenski okoljski javni sklad m-, EcoFund Slovenian Environmental Public Fund Energetski razred A ++ - m V ŠPORT je IN! Člani in članice KŠTD Tabor Kalc 1869 iz Kne- žaka se dobro zavedamo, da sta gibanje in redna vadba pomembna za naše zdravje. In ravno z res »in«. Med 6. in 8. januarjem pa smo skupaj s PD Snežnik Ilirska Bistrica v Črnem dolu organizirali Vikend varnega gibanja v zimskih razmerah. Dijaki in študentje so se seznanili z napotki za pravilno gibanje v zimskih razmerah in obnovili svoje znanje iz prve pomoči. V času tridnevnega srečanja smo se tudi skupaj povzpeli na vrh Snežnika in v praksi preizkusili gibanje v zimskih razmerah, izvedli pa smo tudi nočni pohod. Preizkusili smo se tudi v iskanju pogrešanih s pomo- čjo lavinskih žoln, saj so nas v nedeljo obiskali gorski reševalci iz GRS postaje v Ilirski Bistrici. Predstavili so svoje delo in nam za konec še sami dali nekaj napotkov za varne zimske pohode. Drugi vikend v februarju je športna sekcija izvedla še smučarski vikend na Kopah. Mraz, ki je zavzel območje celotne Slovenije udeležencem ni pokvaril veselja, nasprotno, ravno zaradi nizkih temperatur so bili deležni večje količine snega. Kaj več, bi si smučarji sploh lahko želeli? Jana Biščak namenom se- znanja mladih o pomembnosti zdravega načina življenja, promocijo rekreacije med mladimi, in skrbi za zdravje je športna sekcija društva, ob pomoči ŠOU v Ljubljani, izvedla projekt Šport je IN. Tako so se člani in članice društva v mesecu januarju štirikrat dobili v telovadnici OŠ Knežak in tam dobro razmigali svoje mišice in sklepe. Med napetimi odbojkarskimi tekmami je bilo sicer čutiti tudi nekoliko tekmovalnosti, vendar so se vsa srečanja končala v duhu »fair play-a« in s sklepom, da je športanje Športni uspehi OS Dragotina Ketteja Šolski šport V zaključku starega in začetku novega leta, so bili otroci OŠ Dragotina Ketteja zelo uspešni na športnem področju. Košarkarji so bili najboljši na občinskem prvenstvu. Špela Ujčič se je uvrstila na finalno tekmovanje v akrobatiki in skokih na mali prožni ponjavi, ter tam dose- gla dobra rezultata (13. in 9. mesto). Nogometaši so osvojili prvo mesto na področnem in polfinalu področnega prvenstva. S tem so se uvrstili v finale področnega prvenstva, kjer so dosegli odlično drugo mesto. Boljša je bila le OŠ Vrhnika. Aktivni so bili tudi strelci z zračno puško. Na področnem prvenstvu, so osvojili zlato (Vladimir Urh), srebrno (Urška Peternelj) in bronasto (Erna Muhič) medaljo. S temi rezultati so ekipno osvojili prvo mesto! Prav vsi so se uvrstili na državno prvenstvo, kjer so dosegli lepe rezultate in skupinsko osvojili četrto mesto. URNIK PON-PET 8-12 in 15 SOBOTA 8-12 • MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ OBTij Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 i m J E X NAŠA TRENERJA PONOVNO NAJBOLJŠA NA SEMINARJU V SRBIJI »Največja vrednota treninga tradicionalnega karateja je izgrajevanje samozavesti, ne le pri karateju, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Biti samozavesten in odgovoren,discipliniran in spoštljiv, biti sposoben priznati in popraviti napake, samozavestno nastopati vseh življenjskih situacijah in spoznati, da edino trud in delo gradita v človeku občutek pozitivne samopodobe, je cilj dolgoletnega karate treninga.« ~ Ivan Mravljak, 4. Dan Vse te odlike imata tudi naša trenerja Branko Štemberger in Mirko Rogač, Hadis Lišinovič, Štemberger Branko, Oliver Tomič, Sara Lišinovič in Mirko Rogač posegala po najvišjih prizna- ' no nadarjen učenec je lahko njih. Klubi ria bistriškem so se zelo uspešen, vendar mu sla- Podelitev priznanj za 3. Mesto v borbah leta 1986 - sodnik Mirko Rogač z A in B licenco ter Štemberger Branko ki sta se udeležila mednarodnega karate seminarja v Vrnjački Banji v Srbiji pod vodstvom glavnega inštruktorja JKA SHOTOKAN Srbija mojstra Oliverja Tomiča VII. dan in položila lll.dan. Mojster Oliver Tomič VII. Dan je trenerja izpostavil in dejal, da sta lahko vsem za vzgled tako po stažu kot po vrhunski izvedbi programa. Ena izmed dolžnosti učitelja tradicionalnega karateja je vodenje svojih učencev v ustanavljali in prav tako propadali, Branko in Mirko sta ostala zvesta tradiciji in postala najzaslužnejša športnika za razvoj karateja v Ilirski Bistrici. Z resnim delom in aktivnim učenjem se ukvarjata že 38 leto. Vloga učitelja je odločilna za razvoj in napredovanje v vsaki dejavnosti, ba navodila ali inštrukcije ne bodo omogočile, doseči svoj maksimalni razvoj. Kakovost, dosežena s praktičnim delom je sorazmerna s kakovostjo inštrukcij. Cilj tradicionalnega karateja je neomejeno raziskovanje in vztrajen trud za dosego napredka. Prefinjeni občutek in sposobnost učitelja, vključujejo kontrolo na vseh ravneh in sicer na tehnični, fizični in duhovni. Trenerja se zavedata, da noben šport ni uspešen brez podmladka. Na OŠ Knežak je dne 27.1.2012 potekalo polaganje za pasove v tradicionalnem karateju za naše najmlajše. Ajla in Urška sta kjer tradicionalni karate vse- položili 5.kyu, Natali, Jerenj in kakor ni izjema. Anika 7 kyu ter Gašper, Polo- na, Jože in Rebeka pa 9 kyu. Vsem čestitamo! Zahvaljujemo se tudi zaposlenim na OŠ Knežak za vedno brezhibno čisto in toplo telovadnico, kar je za naš šport zelo pomembno. Meta Oblak pravo smer. In kako se je vse skupaj sploh začelo. Prve vadbe karateja na bistriškem so se začele leta 1974, ko je s treningi začel mojster karateja Ljubo Božovič in izšolal tudi naša trenerja, ki sta bila takrat 14 letna fanta. V letih od 1977 do 1990 sta tudi veliko nastopala na tekmovanjih v Sloveniji in takratni Jugoslaviji ter Skrb o vzdrževanju visokih meril oziroma standardov, je dolžnost vsakega učitelja. Poučevanje in praktična dejavnost morata biti v skladu z možnostjo komuniciranja z učenci glede vseh aspektov bojevniških veščin. Narav- Sprostite se v parni savni kar loma... Smo specialisti za izdelavo hišnih parnih, oziroma turških savn. Zaupali so nam tudi že hoteli, well-nesi in drugi večji naročniki. Nudimo Vam hiter in kvaliteten servis ter montažo. Tehno center - K d.o.o. CBE 126,8330 Metlika Slovenija GSM: 040/329-563 Faks: 07/30-58-649 e-mail: tck@tck.si www.tck.si N O VO! Zasl o parno priznanega italijanskega proizvajalca tuš kabin Are a Bagno, katere s turško savno predstavi jajc kakovostno in celo vito sproščanje telesa. Karate šport... Avtomobilizem Podelitev priznanj m racing Vidmar Vidmar racing je ime mlade Pivške ekipe v rallyju, za katero boste gotovo še slišali. Ekipo sestavljata voznik Alen Vidmar in sovoznik Boštjan Uljančič, oba sta iz Pivke. S svojim vozilom Zastava Vugo, ki je pri nas že prava legenda in katerega popularnost dosega kultne razsežnosti, se fanta podajata na pot osvajanja lovorik v rallyju in sicer v Vugo pokalu, ter državnem prvenstvu divizije I. Čeprav sta fanta mlada, pa sta skupaj že od sezone 2007/2008 ko se je vse skupaj začelo in traja še danes. Vmes sta imela krajšo pavzo zaradi (kot sta se izrazila) reprogramiranja finančne konstrukcije, no letos pa zopet startata v boj za dobre uvrstitve. »Brez pravega orodja opraviš delo le na pol!« pravi voznik Alen Vidmar in ob tem misli na njun odlično pripravljen Vugo. Da jima bo letos to orodje dobro služilo in brezhibno delovalo skrbi njuna tehnična ekipa v sestavi : Anže Primožič, Vidmar Marino in Matej Konestabo. Fanta sta svoji ekipi zelo hvaležna za pomoč, podporo in tehnično znanje, ki jima omogoča doseganje vrhunskih rezultatov. »Rada bi se jima posebej zahvalila za odlično izpeljano delo v lanskem letu!« pove sovoznik Boštan Uljančič in doda, da je vse zaman, če imaš še tako vrhunski material in dobre materialne pogoje, če nimaš ekipe na katero se lahko zaneseš in ji popolnoma zaupaš. Fanta pa ob tem v en glas zatrjujeta, da brez podpore domačih nikakor ne bi šlo. Kakršnekoli podpore. Finančne, delovne, moralne, predvsem pa »časovne«. A dirkanje ni le čas, je tudi denar. Posebno v tehničnih športih kjer si odvisen od materiala, vzdržljivosti, kvalitete, je seveda tista dirka ki poteka mimo tekmovalnih prog, morda še pomembnejša od samega nastopa. Sponzorji ne trkajo sami na vrata, zato se fanta zavedata vrednosti vsakega prispevka in vsake oblike pomoči. S pomočjo vseh naštetih, bi vsi fantje iz ekipe »Vidmar racing« radi letos posegli čim višje. Želje in načrti se jim svitajo nekje med prvimi tremi v pokalu Vugo, ter čim višja uvrstitev v državnem prvenstvu. Po končani sezoni načrtujejo obisk katere od dirk na Hrva-škem, ker se pri njih sezona konča veliko pozneje kot pri nas. Velika želja je tudi nastop na legendarnem YU rallyju v Srbiji, ki ima na področju bivše Jugoslavije kultni status dirke, ki je vredna strahospoštovanja. Med dirkači kroži nepisano pravilo, da šele če uspešno končaš ta izjemno naporen in selektiven rally, postaneš pravi šofer, dirkač iz pravega testa. Fanta si takšnega testa letos želita čim več, kot tudi čimveč vencev, ozaljšanih z lovorjevimi listi. SILVO ČELHAR Futsal lil. Zimska Futsal Liga Prvaki ZFL 2011 12 ekipa TOMEX V našem društvu smo se tudi letos podali v organizacijo in izvedbo ZFL-ja. Prvi - ligaški del je potekal v mesecu decembru in januarju 2011/12, saj v tem času večina igralcev, ki nastopajo v ligaških tekmovanjih opravlja zimsko »polnjenje baterij«. Možnosti aktivnega druženja s tekmovalnim nabojem pa išče tudi večina rekreativnih športnikov. Letos je prijavo, pripravljenost in resnost za sodelovanje pokazalo osem ekip iz naše in sosednjih občin. Po zaključenem rednem delu ZFL-ja (ligaški sistem - vsak z vsakim) smo dobili lestvico in pripravili Play off za prvaka, leta pa je bil izveden po načelu boljši napreduje, poraženec pa se poslovi. V celotnem tekmovanju smo gledali zanimive tekme z veliko lepimi in atraktivnimi športnimi potezami ter veliko zadetki. Razveseljivo dejstvo je bila korektna igra vseh ekip, fair play obnašanje igralcev na parketu in ob njem ter korektno športno spodbujanje s tribun. Do samega konca (zadnjih sekund zadnje tekme zadnjega kola) se ni vedelo kdo bo letošnji prvak. Ekipe so bile dokaj izenačene in vse so imele odprte možnosti za prvaka. Nekatere so »kalkuli-tale« in se jim ni izšlo, druge so pa pokazale resnost in korektno sodelovanje ter športen duh. Zasluženo glede na vsa odigrana kola, pokazano borbenostjo in prikazano igro ter z veliko mero izkušenosti so v finalu prvak letošnje III. Zimske Futsal Lige v sezoni 2010/11 v organizaciji društva KRT postala ekipa Tomex-a katero so sestavljali izkušeni fantje futsala in domačega NK Ilirska Bistrica. Prav tako so po slabem štartu v ligaškem delu a nadvse dobrim igranjem do samega finala navdušila ekipa Pek Dolenja ki je zasedla drugo mesto. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Plame U18 in Doline Ljubavi katera je bila boljša in zasluženo osvojila tretje mesto. Ekipe so za osvojitev od prvega do tretjega mesta prejele pokale, najboljša ekipa pa je prejela v začasno last prehodni pokal za obdobje enega leta. Prav tako je ekipa Plame U15 prejela nagrado za najboljšo fair play ekipo z najmanj narejenimi prekrški in dodeljenimi kartoni. Pred fanti so obetavni časi in športni dosežki a vložiti bo potrebno še kakšno urico in leto napornih treningov. Vabimo vas, da obiščite spletno stran društva KRT (http://www.futsal-bistrica. com/) na kateri najdete in lahko spremljate vse aktualno dogajanje glede futsala pod okriljem društva KRT pod zavihkom ZFL si pa lahko ogledate razpored vseh ekip in tudi slike s srečanj. Zahvala gre tudi Občini Ilirska Bistrica ter vodstvu šole Antona Žnidaršiča in ostalim posameznikom, ki so pripomogli k celotni izvedbi ZFL-ja. Kakorkoli že, tudi letos smo člani društva KRT uspešno izvedli ZFL, v razmišljanju in pripravah pa je že organizacija prvomajskega turnirja na katerega ste vsi igralci in gledalci lepo vabljeni. Lep športen pozdrav. Dejan Trakoštanec PRIZNANJA SZ PIVKA Zimska šola v naravi ŠTEVILO SMUČARJEV SE JE POVEČALO Športna zveza Pivka je na tradicionalni prireditvi slavnostno podelila priznanja vsem športnikom in športnim delavcem, ki so v preteklem letu zaznamovali športno dogajanje v občini Pivka, pa tudi izven nje. V različnih kategorijah je bilo nagrajenih kar 34 posameznikov in 11 športnih društev oziroma skupin. Čestitke vsem! Učenci OŠ Dragotina Ketteja smo od 30. januarja do 3. februarja 2012 preživeli v zimski šoli v naravi v Cerknem. Smučanja seje udeležilo 31 šestošolcev in čisto vsi smo postali pravi smučarji, ki smo se po progah spuščali hitro in ognjevito, saj smo se tudi tako poskušali ogreti, kajti temperature so se spuščale vsakdan niže. Dnevi so bili naporni, saj smo po smučanju še plavali, se sprehodili po Cerknem, tekmovali v znanju, se naplesali v disku, zadnji dan pa prejeli diplome in nagrade za ves svoj trud in vztrajnost, ki smo jo pokazali. Paziti smo morali tudi na urejenost sob. Stroga komisija jih je vsak dan pregledovala in ocenjevala. Kljub sibirskemu mrazu smo teden preživeli prijetno in našega druženja se bomo prav gotovo spominjali vsi. Učenke in učenci 6. razredov Nogomet Wm Obvestila NK Ilirska Bistrica PUNCE POZOR! Nogometni klub Ilirska Bistrica vabi vsa dekleta, ki obiskujejo 6., 7., 8. ali 9. razred osnovne šole in jih zanima nogomet, da se priključijo treningom v novi selekciji. Prijavite se lahko trenerju ženske ekipe Jadranu Stoparju na tel: 031/ 775- 169. Prvo srečanje nove ekipe bo v sredo, 14.3.2012, ob 18.00 uri na stadionu v Trnovem. Nogometni klub vabi Vse veterane (starejše od 35 let), da se priključijo veteranski ekipi NK Ilirska Bistrica. Koordinator veteranske ekipe je Damjan Ljubič, tel: 040/744-061, pri katerem se lahko prijavite in se pozanimate o terminih skupnega druženja. 77.3. - NK II. Bistrica - Ivančna Gorica NK Ilirska Bistrica vabi na 1. tekmo članske ekipe v spomladanskem delu sezone 3. SNL - zahod, ki bo v soboto 17.3.2012 na ŠC Trnovo. V goste prihaja ekipa iz Ivančne Gorice. 15. krog bo 24.03.2012, ko domači fantje igrajo z ekipo Calcit Footballa. 16. krog bo 31.03.2012, ko ponovno igramo na domačem igrišču z ekipo iz Izole. Pridite in spodbujajte naše domače! ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Nadaljujemo z AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA. Papir lahko prinesete na stadion, kjer je pripravljen prostor - takoj ob vhodu levo, kjer lahko pustite papir. Hvala Popravek V januarski številki Snežnika smo napačno navedli rezultate novoletnega turnirja za selekcije U14. Za napako se opravičujemo in navajamo točne podatke: »Na turnirju so nastopala 4 moštva selekcije U14 in sicer Ilirska Bistrica A in B, ter MND Tabor A in B. Končni vrstni red je bil: 1. mesto MND Tabor B 2. mesto MND Tabor A 3. mesto Ilirska Bistrica A 4. mesto Ilirska Bistrica B e e • februar 2012 k stran za lepši dan Nagradna križanka Poezija >z SREČA Sreča se ne pogojuje s številom ljudi. Sreča ni tisto, kar človek čez dan naredi. Sreča verjetno ni kakšna nerazrešljiva uganka. Rešitev januarske križanke Rešitev vodoravno: AN, KŠ, KRA, GEOLOG, BRAT, HESPEROPEUCE, MER-TENSIANA, GE, El, NUORO, STOLIČKA, KOM, IN, MARJANA DERŽAJ, ORS, Sl, ANCARANO, LAKRICA, GRET, ASAD, ALMANAH, RO, ČEP, KULINARIK, ONUČE, OREH, IA, SAGAN, HAM, VSKOK, TRAPA, OTAVA, ECE, RA, ETIL, NALITEK, OVES, LINDA EVANS, GAZA, OKRAS, ARAI PRAVILNO GESLO KRIŽANKE: Hesperopeuce mertensiana; gorska čuga Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžreban 3 nag ra ječe, ki prejmejo naslednje nagrade: Ester Juriševič, Hrušica, prejme večerjo v Okrepčevalnici Grili Danilo za dve osebi Jožica Godeša, Planina, prejme dve vstopnici za koncert ob 20-letnici časopisa Snežnik Marinka Fabjančič, Materija, prejme dve vstopnici za koncert ob 20-letnici časopisa Snežnik Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. Če svet po sreči/nesreči obstaja in stoji, potem sreča mora biti nekaj, kar se samo po sebi zgodi. Ne vem kaj je sreča, a se mi zdi, da sem srečna. Maja Dobrotinšek Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do četrtka, 15. marca 2012. GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica 05 / 714-15-17 /7TX n Jeršiče 3 kpmm m: Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 Držite se svojih sanj in naredite vse, kar je potrebno, da jih spremenite v resničnost. Vedeževalka Miša vam s svojim darom pomaga, da vaše želje postanejo resničnost. Tel: 070 850 918 horoskop marec 2012 OVEN- imate velike načrte, ki bi jih najraje že danes uresničili. Vendar tako hitro to ne gre. Bodite bolj strpni in tudi rezultati bodo bolj zadovoljivi. S partnerjem pa se nikar ne zapletajte v odvečne konflikte. Sprostite svojo napetost, saj tesnoba lahko škoduje vašemu srcu. BIK- v novi situaciji se izjemno dobro počutite. Končno imate občutek, da vas cenijo in da ste prišli do položaja, ki vam pripada. Ne napihnite se preveč, saj boste hitro pridobili celo četico sovražnikov. Proti koncu meseca boste vedno bolj utrujeni, zato pazite, ker vas nekdo ne bo razumel. DVOJČKA- z veliko žlico ste v zadnjem času zajemali življenje. Sedaj pa ne veste, kako naprej. Najprej naredite plan vseh izdatkov in se omejite le na najnujnejše. Takoj boste lažje zadihali in si tudi odpočili. Stres vam lahko prinese bolezen in izčrpanost. RAK- z največjim veseljem boste nekomu povedali, da ga ne marate več. In tako boste končno lahko svobodno zadihali. Nekoč ste nekomu nekaj zaupali in sedaj bo skušal to zaupanje izkoristiti. Preprečite mu. Začnite se ukvarjati z meditacijo in jogo. LEV- največ, kar lahko v tem trenutku storite, je to da se umaknete in počakate, da se stvari uredijo same od sebe. Z bližnjo sorodnico si boste skočili v lase, vendar bo konflikt tokrat zelo kratkotrajen. Čeprav ne boste imeli kakšnih konkretnih vzrokov, boste v prvi polovici meseca pogosto živčni. DEVICA- z malce več domišljije boste rešili vse težave, ki so se v zadnjem času nakopičile v vašem življenju. Skušajte priti do nekih podatkov, ki vam bodo olajšali nadaljnje delo. Prijateljici pa le oprostite spodrsljaj, saj seveda ni bilo namerno. Poskrbite za fizično pripravljenost in odpornost. TEHTNICA- dobro razmislite o tem, kaj bi lahko v svojem življenju spremenili in predvsem kako. Najboljše bo, če svoje težave nekomu zaupate, saj si boste tako prihranili veliko neprespanih noči. Z nakupi počakajte. Posvetite partnerju več časa, obrestovalo se bo. ŠKORPIJON- s svojo neizmerno očarljivostjo boste rešili toliko problemov, da se vam bo kar smejalo. Kako tudi ne. Svoje moči pa se ne boste zavedali, vse dokler vam ne bo nekdo naravnost povedal, da samo s pametjo ne bi prišli tako zelo daleč. Nova ljubezen je na poti. STRELEC- vse stvari gledate iz zabavnega zornega kota, zato se niti ne zavedate resnosti položaja, v katerem ste se znašli. Ko bo stvar res preveč napeta, le povprašajte za nasvet starejšega sorodnika. On bo vedel odgovor. Zatiskali si boste oči pred zdravstvenimi težavami,ki pa bodo na srečo minile same od sebe. KOZOROG- kakor si boste postlali, tako boste spali. Na delovnem mestu namreč. Takoj dajte sodelavcem vedeti, kje je vaše mesto in imeli boste mir. Spoštovali vas bodo in vam pomagali. Tudi tisti, ki ste jim zadnje čase pili kri. Zaljubili se boste, zato boste tavali v oblakih. VODNAR- imate vse možnosti, da uspete v zastavljenih ciljih. Včasih pa je pač treba malce tvegati, da človek doseže želeno. Nekdo, ki vas je v zadnjem času nenehno jezil, bo pokazal povsem drugačen obraz. Mogoče ste mu pa neznansko všeč? Bolje boste morali paziti na svoja dihala in srčno delovanje. RIBI- če ste samski, se lahko zgodi, da se pojavi velika ljubezen. Le malce bolj bodite odprti in zaupljivi. Niso vsi taki, ki bi vas radi le izkoristili. Tudi delali boste lažje če bo ob vas nekdo, ki vas ima rad. V teh hladnih dneh se pazite prehladov in viroz. Vse dobro, vedeževalka Miša Kronika V spomin Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica za obdobje od 1. 1.2012 do 31.1.2012 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 18 kaznivih dejanj od tega 3 kazniva dejanja tatvine, 6 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 4 kazniva dejanja vloma, 1 kaznivo dejanje poizkusa vloma, 1 kaznivo dejanje zatajitve, 1 kaznivo dejanje goljufije in 1 kaznivo dejanje mučenja živali. Policisti so v dveh primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 10 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 6 oseb vrnjenih hrvaškim mejnim organom, 4 osebe pa so zaprosile za mednarodno zaščito. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 4 kršitve javnega reda in miru, in sicer 1 kršitev na javnem kraju in 3 kršitve v zasebnem prostoru. Eno osebo smo zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do streznitve. Uvedli pa smo tudi hitri postopek z odločbo zoper lastnico psa, katera živali ni zavarovala, tako da je le ta napadel drugega psa. Opravili pa smo tudi 6 ogledov travniških požarov in ogled dimniškega požara. Na območju policijske postaje se je pripetilo 7 prometnih nesreč in sicer 4 z materialno škodo, ter 3 z lahkimi tefesnimi poškodbami, v katerih so se poškodovale 4 osebe. V treh prometnih nesrečah so povzročitelji le-teh s kraja pobegnili. Vse tri so povzročitelje so policisti izsledili. Obravnavali smo še 4 primere povoženja divjadi, povoženje psa, ter 6 prometnih nesreč s premoženjsko škodo na parkirnih prostorih. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo pridržali 3 kršitelje, v dveh primerih smo zaradi storitve hujšega prekrška po Zakonu o pravilih cestnega prometa, in sicer vožnje brez vozniškega dovoljenja, zasegli vozilo in zoper kršitelja podali na sodišče obdolžilni predlog. Zoper enega voznika pa smo zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog odredili strokovni pregled. Tomaž Petrinčii Karol Iskra policijski inšpektor I komandir PP višji policijski inšpektor raaon groupt> f www.eragon.si VRHUNSKI SISTEMI NA RELEJE Vodno hlajeni gorilnik na pelete Eragon 5/35kW Nudimo tudi industrijske kotlovnice na vse oblike lesne biomase od 25 do 2200kW. Jože Jereb: Andrej Peternelj- Dejan Pajer: 070481900 / 041624182 / 041777568 Sistem subvencioniran iz EK0 sklada. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MILKE PENKO izZarečja pri Ilirski Bistrici, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali za sveto mašo, prižgali svečo, prinesli cvetje in se je spomnili v molitvi. Še posebej hvala g. župniku Gabrijelu Vidrihu za tolažilne besede, pevcem iz Šmihela in Košane, sorodnikom in vaščanom. Žalujoči: otroci Anica, Bernarda, Lado in Alojz z družinami Ilirska Bistrica, 18.2.2012 Ob slovesu od mame - hčerka Marina Ugasnili so... Ura kaže čas, ki je brez pomena, vsaka predolga beseda se izgubi in nima imena, otožnost na obrazu spremlja solza, ki blodi po očeh in tisoč misli v naglici išče spomine nate, mama, na čas s teboj, na minute tvoje, ko skupaj še zadnjič iskali sva vzorce za čipko in ko si rekla... saj znaš sama... le ujemi čas in nitko. Ugasnili so čari jeseni, nevidno tiho odšli za meglo kot da je žalost vajeti vzela v svoje roke. Kot da je otožnost v pesmi segla globoko v ranjeno srce svetloba počasi umira in tone v naročje večera. Ostane le čas in tiha bolečina, čas, ki nas z vsakim novim dnem spreminja, čas žalosti in veselja, ostane le čas, čas ki nas spreminja. Prihodnost ustvarjamo že 15 let. TOVOTA AurisHSD Variš HSD naprodajjeseni Toyota hibrid. Preprosto boljši Prius+ naprodajjeseni Prius Toyota Hybrid Synergy Drive, najbolj priljubljena hibridna tehnologija širom sveta. Dokler drugi govorijo o hibridni tehnologiji, Toyota že 15 let izpopolnjuje le-to, kar navsezadnje potrjuje že več kot 3 milijone zadovoljnih voznikov. Toyotina hibridna tehnologija je bila že četrtič nagrajena z nagrado »Zeleni motor leta«, v letošnjem letu pa j e Auris hibrid prejel prestižno nagrado »Vozilo prihodnosti« s strani ADAC-a. Gelber Engei 2011 Odkrijte več na www.toyota.si CENTERJEREB Polje 9b, Izola (05) 6168001 l/senadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C0Z, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva: 3,8 - 41/100 km, emisije C02:89 - 93 g/km. Today Tomorrouj Toyota Snežnik v vsa gospodinjstva... februar 2012 Dvorec Ravne Kjer Lipicanci preživljajo otroštvo E:E|IEISEEsEilEI5EE V obtoku vključeno obvezno in os ' Velja do izpolnit ve pf vetja ed dveh pogojev BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Od privatne hiše do manjšega naselja _______Rezervoarji za deževnico IZREDNA CENA: Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža! IKMHKMUnDUS 041 / 712 487 rogl.darko@siol.net do obdobja po prvi svetovni vojni. Grof Franc Jožef Hanibal Hohenvvart (1771- 1844) je bil lastnik dvorca od leta 1808 do smrti. Naravoslovje in rudarstvo je študiral na Dunaju. Po vrnitvi v domovino se je izpopolnjeval še pri baronu Žigi Zoisu. Po študiju je opravljal razne državne službe, v letih od 1827 do 1834 je bil predsednik ponovno oživljene Kranjske kmetijske družbe. Po upokojitvi se je posvetil svoji stroki. Bil je predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani, skupaj s kustosom Henrikom Frayerjem je vodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke kapnikov, mineralov, rastlin in živali, med drugim enkratno zbirko okame-nelih lupin mehkužcev, ki je obsegala 5000 pri-merkov, predvsem iz indopa-c i fi š k e g a področja. Ta zbirka sodi med ustanovne zbirke muzeja. Leta 1832 je izdal prvi obsežnejši opis Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drob-novratnik (Leptodirus hochen-vvartii). Njegov dedič nečak grof Karel Hohenvvart (1824- 1899) je bil pravnik in pomemben politik. V letih od 1860 do 1861 je bil kranjski deželni glavar, od 1867 do 1868 koroški deželni predsednik in 1868-1871 namestnik v Gornji Avstriji. Od februarja do oktobra 1871 je bil avstrijski predsednik vlade. V 19. stoletju so Ho-henvvarti del ravenske posesti z obsežnimi travniki prodali kobilarni Lipica, ta jih je priključila svoji posesti na širšem območju Prestranka. Zadnja lastnica dvorca je bila grofica Izabela Hohenvvart, rojena Marenzi. Leta 1906 je razdedinila svoja sinova Gilberta in Rudolfa, ker sta po očetovi smrti ravensko posest proti njeni volji prodala. Kupila ga je že po desetih dneh. Dvorec je od nje, ko se je preselila v Trst, leta 1932 kupil Furlan Elitto Fornasari. Kaj kmalu je postal poznan po izsekovanju grajskih gozdov, ki so mu prinesle lepe denarce. V času njegovega bivanja na dvorcu je nastala izjemno bogata zbirka knjig, za katero naj bi imel zasluge predvsem bivši grofičin služabnik Alphon-so Castelan, ki je svoj čas bival v samostanu, kjer je knjige zelo vzljubil. Domačini se še z grenkobo spominjajo, kako so leta 1946 vso njegovo knjižnico .pometali skozi okno in jo zažgali. Med vojno so v njem prebivali italijanski'vojaki, po vojni pa je bil nacionaliziran. Sprva so bili po vojni v gradu tečaji za primorske učitelje, med letoma 1953 in 1959 je v njem delovala nižja kmetijska šola, zatem so v njem uredili stanovanja družinam delavcem kmetijskega posestva. Izabeline figule fagule Grofica Izabela je bila med domačini precej poznana in se je še vedno živo spominjajo. Pravijo, da je bila nekoliko čudaška in da seje nosila bolj po moško. Do otrok je bila kar prijazna, saj jim Dvorec Ravne je iz svoje kočije vedno metala sladkorčke, ko se je odpeljala v Pivko na železniško postajo po pošto. Nekatere svoje travnike je odstopila bližnjim kmetom za košnjo, v zameno so ji ti nosili pridelke. Franc Žnideršič iz bližnjega Kala je pripovedoval, da je s svojo staro mamo večkrat grofici nesel domače pridelke. Po protokolu ji je moral ob prihodu vsakič poljubiti roko, kar se mu je zdelo zelo hecno. Zabavna je tudi zgodbica o njenemu poznavanju košnje. Vedno je rada hodila med kosci in nadzorovala njihovo delo. Zazdelo se ji je, da je klepanje kos precej nekoristno delo in da to počnejo le lenuhi. Nasprotno so MladiLipicanci na prostranih Ravenskih pašnikih bili po njenem bolj pridni tisti, ki kose brusijo. Ker je bolj slabo znala slovensko, je tako vpila na kosce: »Nič pika poka, samo figule fagule!« Ena od zgodb pravi tudi, da je grofica Izabela prepovedala sekati drevesa v svojem lepem gabrovem gozdu in je od svojih delavcev zahtevala, da ji pripeljejo drva iz svojih lastnih gozdov. Ti so molče ubogali, za nazaj grede pa grofici posekali še najlepša gabrova drevesa v njenem gozdu. Hotel, park, golf... Občina Pivka je od propadle Kmetijske zadruge Postojna pridobila dvorec in kaščo ob njem ter nekaj zemlje. Kot je pojasnil Janko Boštjančič, vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka, imajo za dvorec Ravne na Pivški občini perspektivne načrte. Za ta namen so že sprejeli občinski prostorski načrt, potrebno bo sprejeti še podrobni prostorski načrt. Dvorec, ki je spomeniško zaščiten, nameravajo spremeniti v protokolarni objekt, v katerem bi uredili tudi restavracijo, poročno dvorano in še kaj. Po prvotnih načrtih so želeli v njem urediti hotel, a jim Zavod za spomeniško varstvo ne dovoljuje večjih posegov v notranjosti. Zaradi tega, bodo hotelu visoke kategorije namenili kaščo, ki stoji tik ob dvorcu. Prestaviti bo potrebno tudi cesto, ki sedaj teče tik ob njem. Obnove bo deležen nekdaj bogat in lep baročni vrt, ki se nahaja tik pred glavno fasado dvorca. Nasproti glavnega portala se visoko kamnito dvorišče spušča mimo dveh obeliskov na prvo vrtno teraso, zatem pa na drugo. Vrt je bil nekoč zasajen z ekso-tami, nekaj se jih je še ohranilo, ponašal se je tudi s štirimi geometrično urejenimi cvetličnimi polji in fontano na sredini. Načrti predvidevajo ureditev golf igrišča, parkirišč, apartmajskega naselja. Občina bi želela načrte uresničiti z javno- zasebnim partnerstvom, tako bi v partnerstvo vstopila z nepremičninami, zasebniki pa s sredstvi. Do sedaj so vsi potencialni investitorji zahtevali golf igrišče, pogovori o uresničitvi projekta so bili že precej Glavni portal dvorca daleč, a je gospodarska kriza tudi to zamaknila v prihodnost. Kjer Lipicanci preživijo otroštvo Zahodno od dvorca je ohranjeno razsežno štiritraktno nadstropno gospodarsko poslopje, ki je eno najlepše ohranjenih te vrste pri nas. Glavni portal ima na prekladi vklesano letnico 1782. Novembra 2001 je Kobilarna Lipica ponovno pridobila lastništvo nekdanjih grajskih hlevov in posestvi. Poslopje je med letoma 2002 in 2004 popolnoma obnovila in ga namenila za vzrejo žrebet. Vsako leto v mesecu februarju na posestvo pripeljejo enoletne žrebičke, ki ostanejo na Ravnah do četrtega leta starosti. Potem jih odpeljejo nazaj v Lipico, kjer pričnejo z treningom dresurnega jahanja. Takšen princip vzreje in oskrbe mladih konj sodi v rejske cilje in standarde. Tako žrebcem omogočajo lažje in svobodnejše zgodnje odraščanje v čredi sebi enakih. K razvoju Raven v turistični raj namerava občina s Kobilarno Lipica in investitorji pristopiti z roko v roki in ponuditi obiskovalcem konjeniške programe. Vsekakor je dvorec z okolico že sedaj vreden ogleda. Zaokroženi baročni kompleks dvorca Ravne z osrednjo grajsko stavbo, parkom, kaščo in hlevi je eden redkih celovito ohranjenih tovrstnih spomenikov na Notranjskem in sprehod po njem in pod 200 let starim lipovim drevoredom zbuja nostalgijo. PRIMOŽ ROJC Če na poti od Pivke proti Ilirski Bistrici, pri odcepu za vasi Šmihel in Narin, zavijete desno, pripelje pot do dvorca Ravne. Dvorcu, ki je danes precej zanemarjen, se obeta lepa prihodnost. Nekdanja grajska kašča naj bi postala hotel, okolico lepega in arhitekturno bogatega dvorca pa naj bi zasedlo golf igrišče. Grajski hlevi so postali dom Lipicancev, ki tu do svojega četrtega leta starosti preživljajo mladost. Na mestu današnjega dvorca je že v 14. stoletju stal neutrjen stolpasti dvor, saj že Valvazor omenja, da ga je leta 1313 dal zgraditi neki plemič Raunach. V lasti le-teh je bil do začetka 17. Portret Franca Jožefa Hanibala Hohenvvarta, olje, 1835, Narodni muzej Slovenije stoletja. Vitezi iz Ravn so sodili med devinske ministeriale, svoje ime so dobili prav po stolpu. V 15. in 16. stoletju so bili upravniki in zakupniki bližnjih graščin Prem, Šilentabor in Jablanica. V 17. stoletju je za dobrih sto let dvorec prešel v last rodbine De Leo, zatem je gospoščina prešla v last stare in ugledne kranjske plemiške družine grofov Hohenvvart. V njihovi lasti je bil dvorec okna, vrata, vetrnimi, zimski vrtmi, »graje, zasteklitev balkonov. ALU in PVC stavbno pohištvo senčtta ,nlatB-polkna’ žaluzije, lamelne zavese-.) Goran Obradovič s.p. Partizanska 123j 6210 Sežana Tel.: 05/ 734 23 58 Fax: 05/ 730 00 08 GSM: 041/70 30 82 E-mail: alfego.sp@siol.net www.alfego.8l OACIA Resen terenec. Dacia Duster. DAČI A S«XtPfl PBNAf AT tuujuu.dacia.si j Reliable. No matter tuhat. Dacia Dustere nadvse resen terenec. saj se zaradi svojih 4x4 zmogljivosti več kot odlično znajde na najbolj zahtevnih terenih. Poteg tega je eno najbolj ekonomičnih 4x4 vozil, saj se vsak izmet rogovih motorjev ponaša z oznako EuroS. Zdaj š še bolj resni) ponudbo- paketom Sms t. k: vključuje 5-let.no garancija obvezno in kasto zavarovanje!.« zavarovanje vašega posojila* DACIA DUSTER: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 5,0 - 8,01/100 km. EMISIJE C0Ž: 130 - 185'g/km. H Tiso ABC PE KOPER 05/663 61 17 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 PE POSTOJNA 05/72128 28 PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN 05/388 47 00