PoSfafna plačana t |0(ovluL
Leto X9 St. 266
Lfubliana. sreda 13. novembra 1929
Cena 2 Dfn
40 Dta.
In k Tdefoa
3123, 1123, HM, »129 ta «26.
ekModror« mu U. TaJafaa •t
Koctom C J. TMn Mm. M
OmrvUrT«! UMitu, PiateJ« U Teletos k. J122. 1123. 1124. 1125. 1124 •ddelek: UuhJiaoa Preiemo« 4 letelo« <l 1492 Podružnica Maribor i Uotcundrrnra cett
It U Tetetoo fct «66 MwWa Cetjei Kooeocnra tfica tt t
Telefon k 190 ftateai pn po it	umviih Ljubljana
it U.S42, Prah« teb 7&.160, WLea Nt. 106241
Ljubljana, 12. novembra.
Narodnokmečka vlada v Rumuniji praznuje prvo obletnico svojega obstoja in dela. Tako rumunsko kakor tudi inozemsko časopisje posveča tej obletnici veliko pozornost in dela bilanco enoletnega dela Maniuovega režima.
Navsezadnje eno leto vlade še ne pomeni dolge dobe. gotovo pa ni dovolj sa slovesnosti m reminiscence. ako se nahaja država v običajnem razvoju. Ali v Rumuniji kot mladi državi imamo v tem pogledu precej izredno stanje: še večja posebnost pa je pri tem. da gre za vlado mlade stranke, ki pomeni zares nekaj novega v državi.
V Rumuniji je bil tradicijonalen režim dveh strank, ki sta se menjavah v vladi. To je bila najprej stara liberalna stranka, ki je družila v svojih vrstah predvsem gospodarsko vodilne sloje, kapitalistični svet stare Rumunije. Družina Bratianu je dala liberalni stranki vrsto zelo sposobnih voditeljev. Druga stranka je bila konservativna, ki je ponovno prevzela vlado, kadar so morali liberali za daljšo ali krajšo dobo -stopiti x rezervo.
Doba svetovne vojne je prinesla precej spremembe tudi v prej dovolj enolično politično življenje Rumunije. Konservativna stranka, ki je v glavnem zastopala tezo prijateljstva s centralnimi državami, je razpadla in politično ni prihajala več v poštev. Namesto nje so se pojavile nekatere nove stranke, ki pa niso mogle doseči med prebivalstvom večjega odziva, niti se dokopati v parlamentarni areni do učinkovitejšega uveljavljena. Danes imajo le še pomen neznatnih političnih frakcij in njihovi voditelji so v parlamentarnem rumuskem življenju povsem osamljeni Taki osebnost} sta na primer bivši general Avarescu in profesor Jorga. Liberalni stranki je ostala potemtakem situacija zelo ugodna.
Toda pojavila se je v rumunskem političnem življenju povsem nova sku-oina, narodno-caranistična stranka, ki \>cmeni za Rumunijo novost več kot v enem pogledu. Predvsem sta pri njej v ižni dve idejni komponenti. Prvič K v njej stopila nova Rirmuniia, to se pravi osvobojeni predeli Erdeljske ter Banata in do neke mere Bukovina z Besarabijo, v politično življenje Bukarešte. Erdeljska predvsem je prinesla povsem drugačno politično strukturo, drugačno tradicijo in tudi drugačne potrebe. Narodna politična organizacija Rumunov preko Karpatov se ni mogla vključiti v stare politične okvire predvojne Rumunije in je zato iskala sebi in svojim specijalnim težnjam primerne zaslombe. Našla jo je v socijal-nogospodarskem gibanju širokih množic starega državnega teritorija, ki je bilo novost tudi s svoje strani.
Kakor v vseh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, se je tudi v Rumuniji pojavilo močno gibanje s socijal-nrmi težnjami. Iskalo in našlo pa je tu zelo konkretno in realistično obliko ter se kmalu organiziralo v obliki radikalne agrarne stranke, ki je naperila svojo propagando med kmečkimi množicami za socijalno in gospodarsko emancipacijo poljedelskega prebivalstva. Nujno in logično je bilo. da so stare rumun-ske stranke z liberalno vred postale njene nasprotnice. Liberalci so hoteli paralizirati njena stremljenja z izvedbo zelo temeljite agrarne reforme, toda za-željeni učinek je izostal. Poglavitni vzrok, da je caranistično gibanje tako napredovalo, pa je bil v tem. ker se je o pravem času naslonilo na erdeljsko narodno stranko. Prvotna koalicija med obema strankama se je kmalu razvila v fuzijo in končno v popolno združitev. Proces je bil popolnoma priroden; Er-deljci sami so predstavljali pretežno kmečko prebivalstvo, v socijalnem m gospodarskem pogledu dotlej zapostav-Ijano, politično vzgojeno v borbi z madžarsko fevdalno aristokracijo ter z madžarskim meščanstvom. Zveza z radikalnimi kmeti s starega teritorija se je silila tedaj sama od sebe. Odpor zoper zastarele običaje in metode je vezal obe že po naturi borbeni stranki, poklicani, da stremita za tem. kako povesti Rumunijo na nova politična pota.
Ftrzija je narodno-caranistična stranko silno ojačila. Erdeljci so ji dali agil-ne, spretne in zelo borbene voditelje, a caranisti iz starih dežel znaten kontingent volilcev. Smrt starega Joana Bratianuja je tudi pripomogla k uspehu in danes je stranka že eno leto na vladi.
Izvedla je že vrsto reformnih zakonov, ki se tičejo predvsem sanacije gospodarskih odnošajev, izdelala upravno reformo, ki ji je glavna svrha decentralizacija administracije in ima v projektu še nove načrte, ki naj modernizirajo državo. Liberalci so sicer svojo opozicijonalno stališče še poostrili, toda celo inozemstvo je izrazilo Manin-ovi vladi svoje priznanje in soglaša v sodbi, da je stranka prvo leto svoje vladne ere prebila zelo uspešno.
Delo na organizaciji banske uprave
Ustanovitev petih sreskih tehničnih odsekov mesto do-sedanjh gradbenih sekcij - Imenovanje prvega oddel-nega načelnika - Začasno vodstvo drugih oddelkov
Beograd, 12. novembra. AA. Minister javnih del inž. Savkovič je na osnovi čl. 51. zakona o banski upravi in v sporazumu z ministrom notranjih poslov izvršil razvrstitev tehničnih oddelkov po srezdh. V dravski banovini se ustanavljajo tehnični oddelki:
1.)	v Kranju za sreza Radovljica in Kranj,
2.)	v Ljubljani za sreze Kamnik. Litija, ljubljanska okolica, Logatec in Ca-bar.
3.)	v Novem mestu za sreze Kočevje. Novo mesto, Krško in Brežice,
•4.) v Celju za sreze Dravograd. Gorenji grad, Slovenjgradec, Konjice. Celje. Laško in Šmarje,
5.) v Mariboru za sreze Maribor levi breg. Maribor desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dolenja Lendava.
Ljubljana, 12. novembra. AA. Minister javnih del inž. Savkovič je Imenoval inž. Matijo Krajca za načelnika tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani.
Do imenovanja ostalih definitivnih načelnikov posameznih oddelkov banske uprave v Ljubljani je ban dravske banovine g. inž. Sernec poveril z začasnim vodstvom splošnega oddelka g. dr. Miroslava Senekoviča, dosedanjega županijskega svetnika, z vod-
stvom upravnega oddelka g. dr. Rudolfa Andrejko, dosedanjega županijskega svetnika, z vodstvom kmetijskega oddelka g. Franla Trampuša. kmetijskega svetnika, z vodstvom Prosvetnega oddelka g. dr. Dragotin^ Lončarja, dosedanjega prosvetnega šefa. z vodstvom oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Ernesta Maverja, dosedanjega sanitetnega referenta, z vodstvom oddelka za trzovino, obrt In Industrijo g. dr. Rudolfa Mama, dosedanjega načelnika trgovinskega oddelka županijske uprave.
Dodelitev uradnikov
Beograd. 12. novembra AA Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovid je imenoval pri banski upravi dravske banovine za višjega pristav^ g. Ivana Legata, višjega pristava bivše ljubljanske županije iste gategorije in skupine: g. Frana Sinka, pristava bivše ljubljanske žunanije iste kategorije in skupine: za politično-upravne pripravnike gg. dr. Mirka Broliha. Andreja Biziiaka, Štefana Sernerja. Aloizija Lenarčiča in Frana Čermaka. politično-upravne pripravnike bivše ljubljanske županije iste kategorije in skupine. Za politično-upravna pripravnika kr. banske uprave savske banovine sta imenovana gg Uroš Žun in Jože Erjavec, politično upravna pripravnika bivše ljubljanske županjje iste kategorije in skupine.
Inozemske obsodbe fašističnih izzivanj
Veliki evropski listi o najnovejšem »incidenta" in novi
italijanski intervenciji
DtmaL 12. novembra, M. »Neue Freie Presse« objavlja pod naslovom »Nočni incident in njegove politične posledice« naslednjo vest svojega beograjskega dopisnika:
»V noči od petka na soboto se Je odigral v nekem beograjskem nočnem lokalu incident, ki bi lahko imel težke posledice. V službenih krogih o tem molče, četudi je imel incident za posledico diplomatsko intervencijo in je zopet dovede! do izročitve protestne note s strani italijanskega poslaništva Italijanski letalski ataše v Beogradu polkovnik Casone ie bil v znanem nočnem lokalu Palace-Bar, kjer se je precej glasno zabaval z nekimi barskimi damami. Naenkrat pa le začel govoriti tako glasno, da se le slišalo Po vse] dvorani: v francoskem jeziku ie sramotil Beograd In Srbe, pri čemur ie rabil skrajno žaljive Izraze.
V sosedni loži je sedel znani beograjski trgovec Radojlovič v večji družbi. Ob 2. zjutraj je stopi' Radojlovič k loži italijanskega atašeja in ga vprašal, aH Je res. da le nazval Beograd za Posr... mesto. Ataše ie to potrdil. Radojlovič mu je nato rekel: »Ce je Beograd posr... mesto, potem ie posr... mesto tudi Rim.« ItaHianskj diplomat je na te besede skočil k RadoJ-loviču in ga udaril po obrazu. Radojlovič Je reagiral s tem, da Je dal ataše-ju boksarski udarec po levi strani glave. Udarec ie bil tako hud, da se ie polkovnik zgrudil na tla in so ga morali odnesti.
Naslednjega dne Je Izročil Italijanski poslanik Jugoslovenskemu zunanjemu
ministru protestno noto, t kateri zahteva kaznovanje krivca In zadoščenje italijanskemu letalskemu atašeju. Beograjska policija je uvedla preiskavo ter zaslišala Radojloviča,. in vse ostale, ki so bili navzoči. Ugotovljeno je. da ie Incident izzval Italijanski ataše in ▼ tem smislu je bil tudi poslan odgovor Italijanskemu poslaniku. G. Galll pa Je kljub temu vztrajal pri svoji zahtevi, da se Radojlovfta kaznuje, zaradi česar Je bil Radojlovič res aretiran In obsojen na 20 dni policijskega zapora. O tem je bil obveščen italijanski posl-«-*k in smatra se, da je s tem ta afera likvidirana.«
Beograd. 12. novembra. M. Beogtrao-skfj Kisti beležijo koroerrtairje inozemskega tiska o incidentu, ki se je pripetili te+ailiskerrmi atašeju italijanskega poslaništva v Beogradu v nekem nočnem variijertenu. Tako piše pariški Fflst »Pariš Midi«, ki obširno opisuje incident na-sfiašaijoč. da ga je iizzvail italijanski ataše Cascme s skrarno žaljivimi opaiskami o Beogradu in Jwgos'avig'i. Italinansko pos'lam;|štvo v Beogradu pa je ne glede na to postopanne svojega uradnika vložilo protest pirj nmamiem ministrstvu.
»Miaindhester Guardian« magtaša v komentarju, da Italftiani že več mesecev na vse mogoče načme poskušaijo. da bi izzvali v Beogmadlu kak težji irn-cidrnt. Toikrait je iital^amtski polkovnik skušal izizvatf imrdent z napadom na splošno znanega bengraiiskesra trgovca, postoipaiioč oo-Vdno po ž etri Rima, ki bi rad na ta način šie povečad na<pefcost ki se iavlia z ital^arrckie strani od jiustifi-kacilie Vtedimiira Gortana dalje.
protogerovoev Kutfičev, ki ie pred dnevi LzgmiJ. se je obdal s telesno stražo, kea se je ba,1 za svoje življenje. Tej telesni straži ie pripadal tudi nekii mfladi Midko Vasiilev. V petelk zvečer so Va-sileva postali na pošto, da bi oddaj p*;-mo, odkoder se pa ni več vrnrl. Vsa poizvedovanja so ostala dosedaii brezuspešna. Domnevajo, da je budS ta čin dalo mafoajlovoev.
Medsebojno pobijanje v Bolgariji
Izumil je narodni poslanec Ktilšev — Grožnja z šentjeraejsko nočjo med ptrotogerovci — Bojazen pred emigrantskim kongresom
Sofija, 12. novembra, r. Današnji jutranji listi poročajo, da je pred par dnevi brez sledu izginil narodni poslanec Georgij Kulišev, znan pristaš Pro-togerova. V petek je odšel, z doma in se od takrat ni več vrnil. Domneva se. da so ga umorili pristaši Vanče Mihai-lova.
List »Varda« razipravlja o krvavem obračunavanju med makedonstvujuščl-mi ter piše, da govore vsi znaki za to da se bo borba še poostrila in da »mi-hajlovci« pripravljajo bartolomejsko noč za »protogerovce«. List ugotavlja, da je za umore med makedonstvujušči-mi v največji meri odgovarna skupina Vanče Mihajlova, ki je preplavil Sofijo s svojimi morilci, da bi se čimprej polastil oblasti. V kratkem se bo vršil kongres makedonskih emigrantov. Že v naprej se lahko reče. kako bo končal, če se ve. da mihajlovci že sedaj odkrito groze da bodo ubili vsakogar, kdor bi kritiziral njihovo delo. in da bodo s tem trenutku je Schillaci pozvonil slugi dokler ne bodo zamašili ust vsem. ki nastopajo proti njim. soflia. 12. novembra, g. Zsnasi viodfia
Poslanik Šeba zapustil Beograd
Beograd. 12. novembra, p. Danee ob 12.20 je odpotoval iz Beograda v Prago dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba. Na kolodvoru so se poslovili od njega zunanji minister Voja Marinkovid. osobje češkoslovaškega poslaništva in predstavniki d:plomatskega zbora. V imenu vlade je bilo navzočih več ministrov, kralja pa je zastopal maršal dvora polkovnik Di-mitrijevič.
Smrt državnega svetnika
Beograd, 12. novembra, p. Nocoj je po daljšem bolehanju preminul državni svetnik Bogdan Damjanovih
Umor policijskega direktorja v Trstu
Ustrelil ga je v njegovi pisarni policijski uradnik iz Sežane - Vzrok umora še ni znan
Trst, 12. novembra. Umor tržaškega policijskega ravnatelja dr. Sebastiana Schillacija razburja vse mesto. Zadeva se komentira tem živahneje. ker morilec Nikolaj Saliola trdovratno molči In so ga tekom današnjega dne komaj pripravili, da je dal preiskovalni oblasti svoje točne osebne podatke. Saliola je še vedno skrajno razburjen ter neprestano vzdihuje: »mamma mia, kaj sem vendar napravil!« Uradna agencija je izdala kratko poročilo o umoru, po-vdarjajoč. da za sedaj zaradi izredne razburjenosti storilca ni mogoče izvedeti ničesar o motivih, ki so ga vodili ori krvavem dejanju.
Iz izpovedb policijskih uradnikov, ki so se mudili ob času zločina v predsobi ravnatelja Schillacija. je policija rekonstruirala potek krvavega dejanja, ni pa še mogla nikakor razjasniti povoda in motivov zanj. V ponedeljek ob 12.30 se je javil podkomisar Saliola. ki ie bil prideljen policiji v Sežani kot poveljnik tako zvanega »letečega odreda«, pri tajniku policijskega ravnatelja dr. Locastru ter ga vprašal, da-li lahko govori z ravnateljem Schillacijem. V tem trenutku je Sclilaci pozvonil slugi in mu naročil, da naj mu prinese neki akt. Ko se je sluga vrnil iz sobe. sta odšla z dr. Locastrom v arhiv, Saliola pa je porabil priliko in je skozi priprta vrata smuknil v sobo svojega šefa ter zaprl vrata za seboj.
Kmalu nato sta se vrnila v predsobo dr. Locastro in tajnik Astolfi. ki je čul iz Schillacijeve sobe dva zamolkla udarca, kakor bi kdo vrgel po tleh dve poleni. Oprezno je odprl vrata v sobo svojega šefa. kjer je zagledal Schillacija sedečega pri svoji mizi. Salioli pa je stal pred njim in ga napol zakrival. Tajnik
Astolfi je nato pomiril dr. Locastra, češ da ni nič. Oba sta se vrnila k svojemu delu. Medtem pa je sluga prinesel zahtevani akt in zagledal v sobi ravnatelja že popolnoma spremenjen položaj. Schillaci je slonel na mizi in iz senca mu je kapala kri, Saliola pa je stal pred njim. strmel v svojo žrtev in neprestano ponavljal: »Kaj sem napravil.« Revolver je ležal na tleh poleg pisalne mize. Sluga je zavpil na pomoč, toda pomoči več ni bilo, kajti ravnatelj Schillaci je bil že izdihnil, kar je ugotovil takoj nato tudi policijski zdravnik. Razen smrtne rane na desnem sencu je zdravnik odkril še drugo na prsih, ti je bila tudi smrtna, ker je krogla predrla srce.
Kakor izgleda, je Saliola točno mera na svojo žrtev, ki se je sklanjala nad spisi in ni niti opazila, kaj snuje njegov podrejeni organ. Morilec je bil nedavno premeščen iz Turina v Sežano, kjer pa svoje službe očividno nj vršil v ijo-polno zadovoljstvo Sclillacija. kajti prejemal je dan za dnem opazke in očitke ter je zaradi tega imel oditi zopet na novo službeno mesto v Abruce. Kakor se poizveduje, je Saliola hotel prepro-siti ravnatelja, da bi ga premestil nazaj v Turin, kar pa je Schillaci gotovo odklonil, češ da on ne more spremeniti odloka, ki ga je izdalo ministrstvo. Ker je bil Schillaci znan kot osoren šef. je verjetno, da je zavrnil Saliolo precej ostro in ga s tem tako razburil, da je segel po revolverju.
Morilec Saliola je bil takoj aretiran in predan v zapore v ulici Coroneo, vendar pa je živčno tako razdražen in uničen, da je za enkrat vsako zaslišanje nemogoče.
Miren potek narodnega praznika v Avstriji
Proslave Heimwehra in socialnih demokratov so se izvršile brez večjih incidentov
Dona}, 12. novembra g. Današnji obhod socialnih demokratov je potekel v popolnem miru. Komunisti so skušali na raznih mestih motiti sprevod, tako da ie prišlo na nekaterih mestih do manjših spopadov, pri čemer je policija nastopila z golimi sabljami. 24 komunistov ie bilo aretiranih.
Po vesteh iz Gradca so tudi tamkaj potekli vsi obhodi mirno in brez incidentov. Heimwehrovcem so v Gradcu prirejali meščani velike ovacije. Tudi iz ostalih zveznih dežel do sedaj še ni poročil, da bi bilo prišlo kje do nemirov.
Gradec. 12. novembra. Ko ie včeraj ob 1. popoldan dospela z vlakom na glavni kolodvor godba dunajske štabne stotnije »Heimwehra«. da se udeleži današnjega razvitia zastave graškega »Heimatsschu-tza«, je prišlo do incidenta, ko je godba korakala po Annestrasse« skozi špalir občinstva. Skupina mladih ljudi, med katerimi ie bilo tudi precej komunistov, je pričela žvižgati in psovati člane Heimatwehra. Demonstranti so peli tudi sramotilne pesmi. Pri kavarni »Rosegger« se ie razvil celo manjši pretep.
Policijski stražniki, ki so peš in na motornih kolesih spremljali sprevod Heim-wehrovcev. so potisnili demonstrante nazaj.
Gradec. 12. novembra A A Ob priliki današnje proslave republike so bile prirejene velike demonstracije Heimwehrovcev pod vodstvom njihovega znanega voditelja dr. Pfriema in kneza Starhenberga. Heimweh-rovci so prišli oficijelno prisostvovat posvetitvi zastave akademske omladine. ki pripada Heimwehrovcem. V povorki Heim-
I wehrovcev je bilo 16.000 Kudl Na prosla*
vi sta govorila dr. Pfriem in Starhenberg, ki sta poudarjala, da morajo biti Heim-wehrovci vedno pripravljeni na to. da pomagajo doseči izpremembo ustave. Za njima ie govoril štajerski deželni glavar Rin-telen. ki je poudarjal posebno važnost akademske omladine. Senzacija niegovega nastopa ni bila toliko v tem. da je govoril in kaj je govoril, nego predvsem v dejstvu, da je nastopil pod Heimwehrovskim ščitom in se s tem odkrito postavil na njihovo stran. Ob istem časou so pred mestno hišo in drugod v mestu manifestirali socialni demokrati. V njihovi poveki se ie zbralo 20.000 ljudi, med katerimi je bilo več ko 5.000 članov Schutzbunda v vojaški opremi. Niim je govoril narodni poslanec Eisler z Dunaja, ki ie naglasil. da socialisti nikoli ne bodo pristali na to. da bi se ustava z nasiljem izpremenila.
Innsbruck. 12. novembra. Za današnje razvitje zastave napadalnega bataljona tirolskega Heimvehra v Innsbrucku so izvršili člani Heimwehra. kakor tudi socialni demokrati velike priprave. Socialni demokrati in republikanski Schutzbund so priredili velik manifestacijski zbor v dvorani razstavišča, na katerem ie govoril poslanec Oto Glockel Med deželno vlado, mestno oolicijo in obema strankama je bilo dogovorjeno, da se sprevoda enih in drugih po mestu ne bosta nikjer srečala. Policija in orožništvo sta b'la znatno oiače-na. K razvitju prapora Heimwehra Je do. šlo okoli 4000 članov Heirmvehra. Približno prav toliko se je zbralo tudi socialnih demokratov na njihovi proslavi.
Govor Hendersona o odnošajih z Rusijo
Angleška vlada bo poskusila iz poslovati plačilo ruskih predvojnih dolgov — Komunistična propaganda v dominijonih
London, 12. novembra, d. Zunanji minister Henderson je odgovarjal na včerajšnji seji Spodnje zbornice na interpelacije o obnovi diplomatskih odnošajev z Rusijo. Na vprašanje, ah se bo po vzpostavitvi normalnih odnošajev med obema državama rešilo vprašanje predvojnih dolgov ruske vlade, je izjavil Henderson. da se ne bodo samo te terjatve, temveč tudi vse ostale skušale rešiti. Na nadaljnjo vprašanje je Henderson ponovno povdaril. da angleška vlada ne namerava dovoliti Rusiji kaka posojila ali kredite. Istotako je izjavil, da angleška vlada ni pripravljena priznati članom ruske trgovske družbe »Arcos« diplomatsko imuniteto. Vprašanje komunistične propagande v angleških dominijonih se pr: razpravah z ruskim pooblaščencer poslanikom Dovgalevskim ni obravnavalo. ker je Henderson ureditev te zadeve prepustil vladam posameznih do-
v svrho mirne rešitve tega spora.
London. 12. novembra. AA. Minister zunanjih poslov Henderson je govoril na skupščini pacifistov. Izjavil je, da je razorožitev na morju prvi korak k splošni razorožitvi, kamor spada tako razorožitev na kopnem in v zraku.
London, 12. novembra. *Daily Mail< poroča iz Rige, da se vrši v Moskvi hud boj za mesto komisarja za zunanjepolitične zadeve. Karanan in Litvinov sta predlagala, naj se imenuje Cičerina za sovjetskega poslanika v Londonu.
minijonov.
Glede na rusko-kitajski spor v Mandžuriji je Henderson povdarjal. da angleška vlada ne namerava posredovati
Rusi nezadovoljni z Macdonaldom
Moskva, 12. nov. o. Zadnji Macdonaldov :->vor o obnovitvi diplomatskih odnošajev / Rusijo je naletel v ruskih političnih kro-;ih na oster odpor List »Pravda« ostro kritizTa Macdonaldove izjave m naglasa, da so imeli prav slične govore že angleški konservativni ministri List končno od loč« no povdarja, da bodo ostali brezuspešni vsi poskusi vsiliti ruski državi nesprejem* Ijive pogoje.

Nemčija zahteva sklicanje IL haške konference
Intervencija nemškega poslanika v. Hdssa radi izpraznitve Porenja - Einstein slavi Brianda kot največjega
državnika sedanjosti
Pariz, 12. novembra. AA. Onolnomočem nemški poslanik v Parizu von Hoss je včeraj obiskal Brianda in ga naprosil za pojasnila v zvezi z govori, ki sta jih imela T parlamentu Tardieu in Briand.
Briand je odvrni! nemškemu poslaniku, da popolnoma soglaša s Tardieuievimj izjavami in da izpraznitev in. porenske cone, ki je sporna, ne bo moči izvesti pred sprejemom obvez Youngovega načrta V. Hoss je nato odgovoril, da bi se moralo glede na to čim prej sklicati drugo haaško konferenco. Nemški poslanik je tu-di pristavil da je mogoče na podlagi glasov zadnjega referenda mirno pričakovati poteka plebiscita.
»Matin« pristavlja poročilu o tem sestanku, da ministri upniških držav pač ne bo do mogli mirno čakati v Haagu, da izveio mnenje nemškega naroda o Youngovem načrtu. »Nadejati se ie,« pravi »Matin«. da bo francoska vlada umela pospešiti posvete glede tega vprašanja.«
Pariz, 12. novembra AA. Včeraj so se sestali Tardieu, Briand, Chčron. Loucheur ln guverner francoske narodne banke ter razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z reparacijami m s pripravami za dtugo
haa-ško konferenco. Takisto so se na tem sestanku pretresala vprašanja organizacije mednarodne reparacijske banke.
Pariz, 12. novembra AA. Sloviti nemški učenjak in tvorec relativitetne teorije. Einstein, je prispel v Pariz, kjer bo spreie' diplomo častnega doktorja Sorbone.
Po prfnodu v Pariz je izjavil poročevalcu »Soira«: »V Parizu se počutim kakoi v najbolj prijateljski atmosferi. Po vseh krajih Francije sem naše! stare oblike in zveze prijateljstva, a med ljudmi ie opažati najfinejše odnošaje. Mislim, da ostanem v Parizu še nekaj dni Osobito sem srečen, ker sem lahko bil v Parizu na dan premirja. Z zadovoFstvom ugotavljam vedno jač.ie gibanje proti militarizmu.< — Na vprašanje novinarjev, kaj sodi o francoskih državnikih, je Einstein iz:avil: »Briand je vsekakor največji državnik sedanjosti. Njegova posebna zasluga je, da Izkorišča vsa sredstva za zbližanje narodov.« O Hugenbergu in plebiscitu v Nemčiji pa ie Einstein izjavil, da nima nobenega vpliva na odnošaje med Francijo in Nemčijo in da je Hugenberg izvedel plebiscit v prvi vrsti zato, da prešteie svoje glasove.
Svojevrsten paragraf novega italijanskega
kazenskega zakona
Odslej bodo italijanska sodišča sodila in centumaciam tudi vse inozemce, ki se bodo v inozemstvu pregrešili proti zakonom
za zaščito fašizma
Rim, 12- novembra d. Italijanski minister pravde Rocco je predložil nedavno zbornici v pretres zakonski načrt novega kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi paragrafe, važne ne samo za Itali;ane, temveč tudi za inozemce. To so odredbe, ki določajo, kdai je mogoče obsoditi inozemce, ki ne bivajo v Italiji, zaradi njihovega dela proti interesom Italije.
Dosedanji italijanski kazenski zakonik je določal, da morejo italijanska sodišča nastopiti proti vsem inozemcem. ki so zagrešili kak zločin aH pregrešek proti ita liianskhn zakonom le tedaj, če ni bil do-tični zaradi tega delikta že kaznovan pred kakim inozemskim sodiščem, ali če se Is odtegnil odsluženju prisojene kazni. Novi zakonik pa predvideva, da morajo italijanska sodišča obravnavati vse delikte. z* grešene proti Italiji, obsežene v italijanskem kazenskem zakoniku, ki so bfli za
grešeni ne samo v Italiji, temveč tudi v inozemstvu Po inozemcih. Posebno velja to za politične delikte, tako da bodo odšle] italijanska sodišča sodila vse inozem ce, ki se bodo pregrešili proti italijanskemu zakona za zaščito države in očuvanja pridobitev fašistične revolucije, ako bo to zahteval Italijanski minister pravde. Na ta način bodo italijanska sodišča sodila lahko vse inozemske novinarje, ki bodo kritizirali ali napadali fašizem in Italijo ter razširjali o obeh »neresnične vesti«. Ravno isto velja tudi za organizatorje protiita-lijanskih demonstracij in pripadnike raznih protifašističnih inozemskih organizacij.
Razprave se bodo vršile tudi v odsotnosti obtoženih, ki bodo nato takoj aretirani in prepeljani v zapore, da odsede pri-sojeno jim kazen, če bodo prestopili mele italijanske dTžave.
Romanje predstavnikov „Stahlheima" v Rim
Nemške desničarske oojne organizacije bodo izvedle svojo reorganizacijo v duhu fašizma — Zveze Heimwchra s fašizmom
mnenju nemških listov domneve, da uživa ta pokret poslednje čase direktno podporo Italije. Zaradi tega opozarjajo le ti nemške nacionalce to in onstran nemških državnih meja. naj dobro premislijo prej, ko se vdiniajo v službo Rima, ki zasleduje pri podpiranju njihove akcije samo slične cilje, kot pri že dokazanih zvezah z make-donstvujuščimi in madžarskimi iredentisti.
Glede na to Potovanje objavljajo daljše članke tudi desničarski listi, ki priporočajo nemškemu zunanjemu ministrstvu, naj že preneha s taktiko pasivnega zadržanja napram Italiji, ki ga ie zasledoval ves čas svojega ministrovania pokojni dr. Strese-mann ter da naj izrabi usodno konjunkturo. ki se nudi sedaj Nemčiji v Italiji, zaradi ohla.ien.ia prijateljskih odnošajev med Italijo in Anglijo.
Berlin. 12 novembra d- Nemški levičarski in demokratski tisk obširno razpravlja o poti delegacije članov desničarske bojne organizacije Stahlhelma v Rim in Floren-co. kjer je bila sprejeta na zelo svečan način od predstavnikov fašizma. Posebno slovesen je bil sprejem v Rimu, kjer je nagovoril Stahlhelmovce generalni tajnik fašistične stranke Turati.
Stahlhelmovce vodi dr. Heincke, ki je izjavi! italijanskim novinarjem, da ie ugotovil pri proučevanju italijanskega fašizma, da presegajo uspehi tega njegovo, sicer ne malo pričakovanje. Delegacija ie proučila natančno ves ustroj fašizma in bo predložila temeljit referat vodstvu »Stahlhelma« o potrebi izvedbe pofašistenja pokreta nemških desničarskih bojnih organizacij.
S Stahlhelmovci potuje tudi nekaj članov avstrijskega Heitmvehra. kar potrjuje po
Pogajanja za sestavo čsl. vlade
Praga, 12. nov. h. Ministrski predsednik Udržal je pričel danes zopet pogajanja z zastopniki strank. Kakor računajo, bodo zastopniki posameznih strank najkasneje do četrtka izročili ministrskemu predsedniku svoje programatične izjave.
Volilno sodišče za verifikacijo volilnih izidov je sklicano za 23. t m. Predvsem bosta zadela pri verifikaciji na težave dva mandata komunistične stranke, in sicer mandat Harusa, ki je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe in je sedaj v zaporu in mandat Vodičke. ki je bil pred dvema letoma obsojen zaradi vohunstva in veleiz* daje na petletno ječo.
Pozabljivi avstrijski general
Innsbrnck. 12. novembra, d. Poveljnik 6. gorske brigade generalni major Kirsch je bil odpoklican iz Innsbrucka ter d odtujen izpitni komisiji na Dunaju. Kakor poročajo »Innsbrucker Naehrichten«, je vzrok njegovega odpoklica dejstvo, da so mu izginili iz aktovke važni spisi. O tem se doznava, da je general Kirecb pozabil svojo aktovko v vlaku, ko se je vrnil z nekega službenega potovanja. Našel jo je neki železničar, ki jo je čez nekaj ur vrnil generalu. V aktovki so bili važni vojaški dokumenti, od katerih pa je eden izginil. Ta dokument je vseboval načrt o sodelovanju operacijskih čet v slučaju izgredov. Kdo je ta dokument vzel iz aktovke, doslej še ni ugotovljeno.
Spopadi na me ji med Rumuniio in Botoariio
Bukarešta, 12. nov. AA. Po poročilu »Universula« je bolgarska komitska četa, oborožena z vojaškimi puškami in bombami napadla romunskega obmejnega straž; nika, ki je straži! karavlo št. 112. Bolgarsko četo so podpirale bolgarske obmejne straže Rumunski stražnik je bil ranjen. Šc v isti noči je druga bolgarska četa, oborožena z bolgarskimi vojaškimi puškami in
bombami, napadla romunsko vas Armur-faka, da izropa prebivalce. Rumunski pod= oficir Parisianu, poveljnik rumunske karav-le Trupcular, je začei z dvema orožnikoma in s kmeti zasledovati bolgarske četni-ke. Dohitel jih je v gozdu Rerkuru. Tu se je razvila revolverska borba, ki je trajala 40 minut. Bolgarska četa je odtod prešla na bolgarsko ozemlje. Rumunski podoficir s bil v borbi težko ranjen ter prepeljan v bolnico v Silistriji.
Tretji napad je bil izvršen v vasi Serko-ne. Bolgarski komitaši so izropali nekega kmeta in mu pobrali 400 000 Iejev Bolgarski četniki so vrgli na rumunske orožnike m kmete, ki so jih zasledovali, bombo. Bomba je ranila 4 rumunske kmete.
Popuščanje vlade v indmkem vorašaniu
London, 12. nov. o. Voditelj konservativne stranke Bakhvin je primerno opozori! ministrskega predsednika Macdonalda, da je indijska debata v spodnji zbornici končala brez odgovora tajnika za Indijo, vprašal, da li pomenja proklamacija indijskega podkralja kako izpremembo v dosedanji angleški indijski politiki.
Macdonald je odgovoril Baldwinu s pismom. ki ga je zaključil sledeče: »Indijska politika vlade je začrtana v predgovoru vlade v indijskem zakonu iz leta 1919. in bo ostala tako dolgo neizpremenjena. do« kler ne bo parlament izpremenil tega zakona.«
Alahabad. 12. novembra. AA. Kongres ujedinjene »Indije« je v svoji resolucii glede na podkraljevo ob'avo. ki ne ustreza indijskim narodnim težnjam, naložil odboru panindrskega kongresa, da vse pripravi za nadaljno narodno borbo v prt-hodniem '»tu.
Tihotapstvo orožja v Palestini
Jeruzalem, 12. novembra o. Arabsko časopisje poroča o načinih, kako uvažajo Židi ^tajnim potom v Palestino revolverje, puške, bombe, strojne puške jn municijo. k. prihaja v velikih množinah iz Sirije. Zaradi tega je policija v Siriji aretiraia dva Zida.
Rudniška katastrofa pri Knjaževcu
V nekem rovu so eksplodirali plini — Več rudarjev je mrtvih — Med žrtvami so tudi Slovenci
Beograd. 12. novembra p. V rudniku Tre-sibaba v bližini Knjaževca se je pripetila snoči težka katastrofa, ki ie zahtevala tudi več človeških žrtev, med njimi slovenskega rudarja, ki je bil že več let zaposlen v tem rudniku.
2e večkrat ie poslevodeči inženjer opo-zaria! rudarje, naj bodo pri zažiganju min previdni in naj se vselei dobro prepričajo, ali ni morda v rovu preveč plina. Zlasti v enem rovu se je stalno zbiral plin. zato je bilo v tem rovu razstrelievanje vselej zelo nevarno. Rudarii. k delajo večinoma v akordu, seveda zelo hite. da bi čim več zaslužili Zato so že ponovno opustili predpisane varnostne mere in hiteli z razstre-Ijevanjem.
Tudi včeraj popoldne so pripravili v naj-boli opasnem rovu štiri mine. Inženjer jih je še malo prej opozarjal, da je v rovu preveč plina in naj zato počakajo Rudarji pa so. čim ie inženjer odšel, takoi začeli z razstreljevanjem. Tri mine so eksplodi-
rale normalno. Ko pa so zažgali četrto mino, je naenkrat nastala silna eksplozija.
Ves rov je bil v hipu v plamenih. Rudarji, ki so bili zaposleni v rovu, so planili proti izhodu, vendar pa se jih je rešilo le par. Dva sta ostala v rovu in so njuni trupli potegnili iz rova šele davi. Bila 6ta popolnoma ožgana. Pet rudarjev je bilo težko ranjenih in so jih morali odpeljati v bolnico, dva pa sta dobila težje, a ne smrinone-varne poškodbe.
Med mrtvimi je tudi slovenski rudar Jožko Kozjirog, rodom iz Litije, oženjen, štor 35 let. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Med ranjenimi sta Rudolf Skenik, star 43 let, rodom iz Kočevja, in Fran Rumpelj iz Kozičja. star 35 let. Danes je bil rov očiščen. tako da so zvečer že zopet pričeli z delom. Nadzorna oblast je zaradi eksplozije uvedla strogo preiskavo. Pogreb žrtev bo jutri dopoldne. Nesreča je izzvala med prebivalstvom veliko razburjenje.
Rapallo na beograjski univerzi
Beograd, 12. nov. p. Na beograjski uni« verzi se je vršilo danes zborovanje dija» štva, na katerem je povodom obletnice Ra-palla govorilo več govornikov. Sprejeta je bila resolucija v smislu izrečenih govorov. Prečitana je bila tudi pesem v spomin Vladimira Gortana. Dijaštvo se je nato mirno razšlo. V bližini univerze so bili koncentrirani močni policijski oddelki, ki so ime« li nalogo, da za vsako ceno preprečijo mo» rebitne demonstracije. Policija pa ni imela ni kakega povoda za intervencijo.
Poljska m Jugoslavija
Beograd. 12. novembra r. Poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski se ie včeraj mudil v Kragujevcu, kjer se je vršila večja prireditev »Društva prijateljev Poljske«. Pri tei priliki je poslanik v razgovoru z novinarji obrazložil tudi svoje stališče ter naglasil, da mu je zelo drago, da more kot zastopnik svoie države in svojega naroda v Jugoslaviji aktivno sodelovati pri zbližanju obeh narodov. Za zbližanje Jugoslavije in Poljske ne govori samo narodna sorodnost, marveč tudi skupni gospodarski interesi. Poljska razpolaga z veliko industrijo nafte, olja in premogovniki ter ima dobro razvito industrijo baš onih strojev, ki so Jugoslaviji potrebni. Obžalovati ie le, da so prometne zveze med obema državama še dokaj pomanjkljive. Izboljšanje teh zvez mora biti glavni cilj dela na medsebojnem zbližanju. »Ko bo ustvarjena zveza med vašim Jadranskim in našim Severnim morjem, bo lahko prišlo naše prijateljstvo tudi na gospodarskem polju do popolnega izraza.«
Odlikovanja funkcijonarjev Priv. agrarne banke
Beograd, 12. nov. AA. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom Belega orla 5. stopnje dir. Vojina Gjuričiča, vladnega komisarja Državne hipotekarne banke, z redom sv. Save 4. stopnje Dobrivoja Toševiča, glavnega tajnika Privilegirane agrarne banke, Antona Šusterja, vršilca dolžnosti direk* torja bivše direkcije za poljedelski kredit in Ivana Milina, direktorja nabavljalne za* druge v Beogradu; z redom sv. Save 5. klase dr. M. Glomoviča, Dušana Tasiča, dr. M. Vilmana, uradnike Državne hipotekarne banke, Petra Goluboviča, glavnega blagajnika ministrstva financ, inž. agr. Dra« gošo Asiča, tajnika bivše direkcije za po» ljedelski kredit, in Dušana Nastiča, urad-
ka bivše direkcije za poljedelski kredit.
Povratek zagorskih
seljakov
Zagreb, 12. nov. n. Včeraj so se vrnili iz Beograda hrvatski seljaki, ki so bili sprejeti od kralja in članov vlade in ki so posetild tudi Topolo in Kragujevac. Sku* pina 300 Zagorcev je takoj nadaljevala svojo pot domov, manjša skupina iz bližnje okolice pa je ostala v Zagrebu ter po-setila bana dr. Šiloviča, ki se je zanimal za njihovo bivanje v Beogradu.
Zaprisega predsednika upravnega sodišča v Zagrebu
Beograd; 12. novembra č. Predsednik upravnega sodišča v Zagrebu dr. Milovan Zoričič, ki se je mudil danes v Beogradu, ie bi! zaprisežen od ministra pravde dr. Srškiča ter je poseti! tudi predsednika vlade generala Zivkovica in druge ministre. Zvečer je odpotovaT v Zagreb, kjer bo ju-tri prevzel svoje dolžnosti.
Pustolovščina črnogorskega razboinika
Podgorica, 12. nov. č. V tukajšnji okrožni bolnici se je pripetil zanimiv dogodek. Znani razbojnik špiro Miletič je prišel k ekonomu bolnice in zahteval, naj mu izroči klešče za dretje zob. Ker je ekonom njegovo zahtevo odklonil, ie stopil sam k omari z operacijskimi instrumenti, razbil šipo. vzel iz nje klešče, kakor tudi stekle« nico joda in ovoje. Nato je stopil k tele* fonu, poklical sreskega poglavarja ter mu dejal, d? se nahaja v bolnici in da ga nai nikar ne zasleduje, ker bi drugače napravil eliko zlo. Nato je hitro odšel iz poslopja, ustavil na cesti mimo došli avtomobil, sedel vanj z dvema tovarišema ter se odpeljal 40 km daleč do kraja Kokota. Tu je vročil šoferju, naj izlije ves bencin iz rezervoarja, kar se je tudi zgodilo, nakar je bencin zažgal. Šoferju je odvzel uro ter ga pustil z avtomobilom sredi ceste in izginil v bližnjem gozdu.
Medna/rodno carinsko oremfcje
Ženeva, 12. novembra, d. Generalni tajnik Društva narodov Drummond je poslal vsem članom Društva narodov okrožnico, v kateri naproša vlade, naj do 31. deeemVa naznanijo, ali so Pripravljene udeležiti se konference za zaM-čitev carinskega premirja. Obenem naproša vlade, naj istočasno javijo sestav svojih delegacij.
Briand svari Bolgarijo
Pariz, 12. nov. AA. d. Po poročilu »Petit Parisiena« je Briand včeraj sprejel bolgar« skega zunanjega ministra Burova in mu sporočil, da pomend predvideno znižanje bolgarskih reparacijskih plačil nenavadno veliko korist za Bolgare. Briand je o pozo* ril Burova. naj bolgarska vlada vpošteva dobro voljo držav upnic in z zgledi dokaže, da je vredna izkazane ji prizanesljive naklonjenosti.
Angleški glasovi o Hooverjevem govora
London, 12. nov. Angleški listi obširno razglabljajo govor ameriškega predsednika Hooverja ob priliki obletnice premirja. »Daily News« pise, da so vsi napori za omiljenje grozot vojne več kot iluzorični, kljub temu zasluži Hooverjev predlog gle« ie poenostavljenja problema svobode mor« ia resno pozornost »DaiJv Telegraph« piše, da je Hoover objavil svetu načrt, ki ; ravno tako revolucijonaren, kakor eno-taven.
Gombos grozi z ostavko
Budimpešta, 12. novembra, g. Na današnji seji poslanske zbornice je prišlo do razburljivega političnega incidenta. Hon-vedski minister Gombos je pri razpravi o novem vojaškem kazenskem zakoniku napovedal ostavko, če bi ne bili sprejeti členi tega zakonika o uporabi orožja za častnike v sporih s civilnimi osebami. Povod za to izjavo ie dal precej oster govor liberalnega poslanca dr. Rassaia. ki je odločno nastopal proti sprejemu teh paragrafov.
Užaljeni Viljem II.
Berlin, 12. nov. d. Berlinski odvetnik P. Bloch je kot zastopnik bivšega cesarja Viljema II. vložil tožbo proti listu »Berliner Morgenpost« zaradfi članka, v katerem se je trdilo, da je bil Viljem II. udeležen pri Kruppovih tvornicah in da se je prav zaradi tega zavzemal za to, da so se za nemško vojsko dobavljali izključno Krupipovi topovi, čeprav so bili manj vredni, kakor drugi fabrikari.
Smrt atentatorja na Lencinesa
London, 12. novembra. AA. Glasom pomočila iz Mamdoze je preroimrl atendator na bivšega guvernerja don Carlo«a Lencinesa. Podtege! je ranam, ka jih ie dobil po izvršenem a.temtaito.
Mostiščarska naselbina
v Italiji
Rim. 12. novembra g. Že daij časa odkopavajo na Lago di Idro zgodovinske stavbe na koleh. Po uradnih informacijah so do sedaj odkopali do 10.000 kolov, ki so bili 2 m globoko zabiti v tla. nad pol metra pa jih je gledalo iz zemlje. Les je zaradi vlažnih tal in ognja zelo poškodovan. Po mnenju strokovnjakov je svoječasno strašen požar deloma uničil to naselbino. Med koli in kamenitimi plastmi so našli ostanke lončenih posod, orožja in raznega orodja.
Rim 12. novembra g. Listi poročajo iz Lecce. da so v bližini starodavnega mesta Rudiae odkopali temeljne zidove templja, ki je bil zgrajen eno stoletje pred Kristusovim rojstvom.
Silen vihar nad Anglijo
London, 12. nov. o. Sinoči je divjal nad Anglijo strahovit vihar, spremljan z velikanskimi nalivi, ki so povzročili na več mestih posebno v NValesu in v jezerskih okrožjih velike poplave. Na voč krajih so bile ceste porušene in pretrgane vse brzo-avne in telefonske zveze. Mnogo ladij je moralo iskati zavetja v lukah. Povprečna Vitrost vetra je znašala do 105 kilometrov i<i uro. V Cardingtonu je divjal vihar s 83 miljami hitrosti na uro.
Med Calaisom in Doverjem sta trčila drug ob drugega dva parnika. Po dosedanjih poročilih je poginilo v viharju 8 oseb. Parnik »Jaubrevdel« je moral pristati ▼ Dunkerque, ker mu je vihar zlomil krmilo.
Naporno reševanje italijanske ladje
London, 12. nov. o. Eden najbolj dramatičnih dogodkov minule viharne noči je bi!o reševanje posadke italijanskega pami* ka »Nimbo«, katerega je vrglo morje v bli« žini Brightona na obrežje. Na mesto nesreče je prispel rešilni čoln iz Newhavena, ki se zaradi nemirnega morja ni mogel približati parniku. Zaradi tega je rabil rešilni čoln raketni aparat. Sele po drugem strelu se ie posrečilo zasidtati rešilno vrv na ladjo Na ta način se je rešilo 21 mož posadke dočim je ostalo 9 mož in kapetan na pazniku pri sesalkah Ko se je vreme poslabšalo, je zapustila parnik tudi ostala oosadka s kapetanom vred, ki je bila srečno pripeljana na suho.
Hmelfcki trg
Žater. 12. novembra, h. Tendenca mirna. Promet 150 stotov. Cene nespremenjene od 45o do 750 Kč.
Bestijalen umor v Pragi
Praga, 12. novembra. Preteklo soboto je 291etni Franc Lukšik umoril 2i31etno uradnico Ludinilo Gnijbarja, ki je bila nameščena pri nekem podjetju. Umor je izvršil opoldne v uradu, v katerem je bila Grujbarjeva nameščena. Lukšik je prišel v urad s pretvezo, da hoče imeti bolniški list. Pri tej priliki je udari! Grujbarjevo s kladivom po glavi, da se polasti 5000 Kč, o katerih je vedel, da so pri njej. Morilec je z velikim cinizmom prizna! svoj zločin.
Eksplozija francoske smodnišnice
Par«, 12. novembra. AA. V Nancy.ta je efcsr>Jo.
dirala siruodimšinica s 50 tonami s-modn-ita. Človeških žrtev ni bilo.
Thomas Mann dobi! Noblovo nagrado
Stockholm, 12. novembra. AA. Letošnja lova nagrada za literaturo je bila po-deljena nemškemu torž-evnr/ku Thoimasu Mammi.
Največji viseči most na svetu
Detroit, 12. novembra. AA. Včeraj je bil dograjen na jvečji viseči most na svetu. Mc-st se bo imenoval »Most ambasadorjev«. Svečana izročitev prometu je bila opravljena popoldne. Most se dviga preko reke Detroit Na spominski plošči je posvetilo, ki pravi, naj bi most družil Kanado in Zedinjene države s kar najtesnejšim prijateljstvom.
»Sovjetska zemlja« se vrne v Rusijo
Newyork, 12. novembra. AA. Pilot velikega ruskeg^ letala »Sovjetska zemlja« je dobil iz Moskve obvestilo, da mu sovjetska vlada prepoveduje polet preko Atlantika. Zato se bo letalo vrnilo v Rusijo.
Atentat iz ljubosumnosti
Teruel, 12. novembra. Neka oseba je s streli iz revolverja ubila župana in občinskega svetnika Alcalo de Fierra. Domnevajo, da je bil povod temu zločinu ljubosumnost
Ostra obsodba zaradi uradne poneverbe
Subotica. 12. novembra, n. Okrožno sodišče je danes obsodilo bivšega šefa poštnega carinskega oddelka pri pošti Subotica II. Ilijo Neumanna na 8 let težke ječe zaradi poneverbe 177 000 Din. ki jo je zakrivil 1. 1927. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo, v kateri se sklicuje na to, da se grafološki strokovnjaki ne strinjajo o nekaterih podpisih obsojenega Neumanna na dokumentih, s katerimi je bila izvedena poneverba.
Včerajšnji nogomet na Ehmaju
Dunaj, 12. novembra g. Danes so bile trakaj odigrane naslednje prvenstvene tekene I. pnofe-sijooatee lige: Adimira : Nicho-lson 6:2 (4:0; WAC : Waoker 4:2 (1:1); SportMuto : FAC 3:3 (1:2). Pnija-teijskii telkrnj sta odigrate dumanskE in praški Rapčd, kjer je zmagal dtuoajskč Raipiid a •4:1 (2:1), ter diumajska in gjraška ttafkoah. k<jer so taida Dumajčard odnesli zmago s 1:0 (0:0).
Večkrat in bolje se boš bril.....
Z vsako britvico Gillette se boš večkrat in bolje bril kakor z drugimi, zakaj izdelane so iz najboljšega jekla, kar ga poznamo, in imajo kar moči ostro jekleno rezilo. Kupite si jih še danesl

« « »
»r.0
»,o»LOCr»t*
Gillette
Pismo iz Julijske Krajine
Trst, 10. novembra.
Pojutrišnjem poteče devet let, odkar je bife podpisana rapallska pogodba. Zanimivo je, da se fašisti te obletnice ne spominjajo; obratno, rapallski dan beležijo med svoj« >črne dnevec, med dneve neuspehov. Mus-solini govori v svojih memoarjih tudi o tem in pravi, da so bili Italijani v vojni zmagovalci, ali »neusmiljeno so bili poraženi v diplomatski bitki. Močnemu in plodovitemn italijanskemu narodu, kateremu so potreb ne 6irovine in izhodi na tržišča in ki rabi neobhodno zemljo za odvišek svojega prebivalstva, so dali samo nekoliko neznatnih mejnih korektur, dočim so drugi globoko zarezali kolonijalni kolač.«
Zato fašisti Rapalla ne beležijo med svojimi zmagami.
•
Na tržaški prefekturi nadaljujejo s preoblikovanjem priimkov. Par primerov: Cedilnik Cedi. Jeršek Gerei, Keber Cheberi, Knabe Ragazzi, Kurinčič Corini, Logar, Lo^ garini, Kožuh Cozzi, Skočaj Salti.
V	Trstu se je rodilo v prvih letošnjih mesecih 3188 otrok, umrlo pa je 3347 oseb. Torej je bilo 159 smrtnih primerov več kot rojstev. Leta 1913. je bilo v Trstu v prvih desetih mesecih 6895 rojstev.
Demisijoniral je Antn Orzan, podpredsednik deželnega gospodarskega 6veta v Gorici. Orzan je moral odstopiti ker ie služil v vojni kot avstrijski nadporočnik. Do-meneghini pa zahteva, kakor znano, da se morajo odstraniti z javnih mest tudi vsi oni. ki so imeli v vrstah sovražnika častniške občine, čeprav so moralno neoporečni
Svoje pisarne so otvorili novi odvetniki: dr. T. Simčič v Idriji, dr. A. Vosrič v Tolminu in dr. J. Jakončič v Kanalu.
V	Gočah pri Vipavi so pokopali 211etne-ga visokošolca Borisa Lasiča, najmlajšega sina pok. tolminskega okr. šolskega nadzornika. Mlado življenje ja uničila jetika.
Maši Kraji m
Rovi roman »Jutra"
Izmed romanov, katere smo doslej priobčili v >Jutra«, je bil »Gusar v oblakih« nesporno eden največjih uspehov. Vsak dan nam je prinašala pošta pisma z vseh vetrov, v katerih nam hvaležni atatelji sporočajo svoje priznanje.
Nadejamo se. da bodo enako zadovoljni tudi s prihodnjim romanom, ki prične izhaiati
v nedeljo, dne 17. t m.
Belfegor
Je delo A- Berneda. enega tistih redkih sodobnih piscev, ki umejo res mojstrsko spojiti senzacijonalnost vsebine z odličnimi oblikovnimi kvalitetami.
Belfegor
pustolovnl In kriminalni roman h sodobnega Pariza
je delo. katerih smo vajeni samo izpod peresa mojstra Leblanca. izumitelja nesmrtnega »Arsena Lupina«: sveže, zmerom napeto, vsaka stran prepojena s pravo francosko duhovitostjo.
Dejanje našega novega romana se prične s skrivnostnim zločinom v louvr-skem muzeju, ki vznemiri ves Pariz. Storilec bi ostal neodkrit in nekaznovan, da se ne loti zasledovanja
novinar Jacaues Bellegarde s katerim je pisatelj ustvaril Sherloclcu Holmesu polnovrednega vrstnika.
V dramatični stopnjavi oodijo nezaslišani dogodki drug drugega, v dramatični stopnjavi se vzpenia igra Bellegar-dovega živlienja k višku in srečnemu rapletku... Ne. v prvem poglavju si ne bo izlahka kdo prav odgoviril na vprašanje:
»Kdo je skrivnostni KHivrsk! zločinec?«
Skratka, naši čitatelji in naročniki naj se zanesejo, da jih
Belfegor
ne bo dolgočasil! Zato glejte, da boste
imeli
v nedeljo, dne 17. t. m. »Jutro«
zanesljivo v rokah, in poravnajte v ta namen naročnino, če je še niste!
- Prispevek k zgodovini sarajevskega atentata
»Spomin na one. ki so pripomogli k našem
osvoboienju.«
Jožef Laube ie priobčil v praški »Narodni politiki« naslednji članek:
^Prvi udarec ie prejela Avstro Ogrska v Sarajevu. Služil sem leta 1914 v pešpolku v Terezinu. ko so dovedli glavne udeležence sarajevskega atentata: Principa. Gra-beža tn Čabrinoviča. ki bi mora i prestati dvajset let ječe.
Naloza naše čete le bila vršiti stražo ▼ terezinskih zaporih Tisto noč jc b:'a vsa posadka na nogah. Ukazano nam je bilo p »jačati straže. Principa so zaprli v samotno celico na levem fcri'u terezinske trdnjave, njegova iugosioveri«ka tovariša pa na desnem krilu. Sprva sem bil iaz pri njih na straži, pozneje sem vodil tjakaj druge straže. Spominjam se — kakor da je danes — vese'ih mladih Srbov s črnimi in svetlimi očmi...
Nas Čehe so imeli radi, a mi njih. Smilili so se nam. ker so bili kruto zvezani s težkimi verigami v nezdravih celicah, ki so jih često Dremazali z apnom. V celici je bilo malo prostora, svefoba je kradoma prihajala skozi malo. zamreženo okence, ki je bilo visoko pod stropom, da jetniki vendar ne bi videli belega dne.
Najbolj vesel ie bil Čabrinovii, ki Je če-?lo prepeva' »Hei Slovani«. Njega serr, tudi naičešče videl. Ko je prihajala češka straža, so se iim zasvetile oči, ker so vedeli. da bodo zopet nekaj čuli o dogodkih v svetu. Hrepeneli so po skorajšnji revoluciji v Pragi, toda dan se iim je dozdeval večnost. In vendar so dogodki hitro napredoval ...
Sovražili so ti fantje Svabe, kakor so zvali Nemce, a imeli so tako fin instinkt, da so takoj spoznali Nemce, še preden so ti odprli usta. Nihče izmed njih se ni ke-sal tistega, kar so bili napravili in vsak je verjel, da bo prišel dan pravičnega povračil. Želeli so dočakati čas, ko bodo spet videli svojo domovino, svobodno...
Mi Cehi smo jih imeli radi in smo iim pomagali, kjer smo le mogli, in sicer vsi: ietničarji. kakor straže, dasi ie na nas do-
bro pazil prof os m smo vede i, Irci nas čaka. če nas zasačijo. Pjvosto nam le uspelo. da smo utihotapili r.c sau.o covine, temveč tudi kruh in tobak.
Jetniki se niso mogli mnogo gibati na čistem zraku. Samo nekoliko minut dnevno so se smeJi sprehajati na dvorišču, seveda s težkimi okovi na rokah in nogah in s po-jačano stražo, dočim so tedaj vsi ostali jetniki bili v svojih celicah. V takem stanju ni mogel nihče izmed njih dolgo vzdržati.
L. 1917. sem na dopustu zbolel Prepeljali so me v garnizijsko bolnico, katere šef ie bil Čeh, polkovni zdravnik dr. Mazel. Tu v bolnici sem poslednjič srečal Principa Dovedli so ga v zaprtem vozu, obda-nem z vojaškimi bajoneti, v spremstvu profosa z golo sabljo. Principove roke in noge so bile vse krvave od železa. Ležal je mirno in nepremično, kakor živ mrtvec. Roke so mu bile ledeno mrzle, kakor brez krvi. Bolehal je na podagri. a dovedli so ga, da ga operirajo na rebrih. Šef kirurškega oddelka ,ie bil dober Čeh dr Levit, danes znani zdravnik divizijske bolnice v Pragi. Dodeli eni so mu bili zdravniki Čer-nicki in Stein. Tu je bil Princip kakor doma, toda njegovo izsušeno telo. oslabljeno po tuberkulozi, si ni opomoglo. Muke Ga-vrila Principa so se končale 1. maja 1918, — še pred njim je bil znorel Čabrinovič in umrl 23. januarja 1916, dočim je Trifko Grabež umri 28. oktobra 1916. točno dve leti pred našim osvobojen jem.
Vse so zagrebli v največji tajnosti ta vedno ponoči med grobove na terezinskem pokopališču. Šele Po jrevratu so našli njihove grobove in sicer po zaslugi nekega češkega vojaka. Njihove ostanke so najprej namestili v grobnico g. Žaluda in pozneje prepeljali v osvobojeno Jugoslavijo.«
Smrt slovenskega duhovnika v Ameriki
Po večletnem bolehaniu le dne 22. oktobra v West Ailisu v Zedinjenih državah umrl eden onih redkih duhovnikov med našimi ameriškimi izseljenci, ki so v svo-iem življenju posvetili vse svoje moči edi-nole svojemu poklicu. Umrl ie g. Marko Paklž. župnik slovenske župnije v West AHisu v starosti 70 let.
Pokojnik ie bil rojen v Sodražicl pri Ribnici leta 1859 L. 1892. je šel v Ameriko, kier ie deloval v raznih slovenskih naselbinah. od 'eta 1908.. torej celih 21 let pa kot župnik v West Ailisu.
Kakor poroča »Jugoslovenski Obzor«, le bil pokojnik med farani zelo priljubljen zaradi svojega tolerantnega zadržanja. V politiko se ni vtikal. Bil ie na glasu kot mož širokega obzorja in vzor-duhovnika.
Osnovna šola kraljeviča Andreia
■9
Lesce. 12 .novembra.
Lesce, že dolga leta važno tujsko-pro-metno in gospodarsko središče na Gorenjskem. se prizadevajo, da čimbolj olepšajo svoje lice. Ko ie postala železniška postaja tekom zadnjih sezij premajhna, je bila zgrajena dvorna čakalnica, a kolodvor sam se bo drugo leto znatno povečal, kar bo velika zasluga sedanjega postannega načelnika g. Žužka, ki se vsestransko trudi, da se bo kolodvor na Lescah dostojno re-stavriral. Občina pa je uvidela. da poslopje stare osnovne šole ne zadostuje več. Sedanje poslopje ravno doseza častitljivo starost 100 let prostori so pomanjkljivi in število otrok narašča od leta do leta. To pač zaradi lepega razvoja industrije. Občinski odbor z županom Ivanom Ažmanom na čelu ie zatorei soglasno sklenil, da zgra-
di novo šolsko poslopje, ki bo 47 metrov dolgo ter bo v njem prostora za štiriraz-redno šolo. v pritličju pa bo nameščena tudi gospodinjska šola ter kmetijska in obrtno-nadaljevalna šola. obenem pa bodo urejena tudi stanovanja za učiteljstvo.
Nova stavba bo zgrajena prihodnje leto in se bo pouk prihodnjo jesen že pričel v njej. Načrt za novo zgradbo je izvršil arh. Rainer in ga je gradbena direkcija že odobrila Da pa dobi nova leška šola še svod posebni pomen in ime, je župan Ažman vložil 23 oktobra na dvorno pisarno v Beogradu prošnjo za dovoljenje. da bi se smela nova šola imenovati po kraljeviču Andreju Že čez dva dni ie maršalat dvora poslal županu Ažmanu naslednje pismo:
»Gospod! V zvezi z vašo prošnjo ie mar-šalatu dvora čast sporočiti vam. da le NJ. Vel. kralj blagovolil odobriti, da se osnov" na šola v Lescah nazove Osnovna šola Ni. Visočanstva kraljeviča Andreja.«
Da se za to naklonjenost na pristojnem mestu zahvalita, sta danes odpotovala v Beograd župan Ivan Ažman in član stavbnega odbora Pavel Olip. Za vsestransko smotreno izvedbo nove gradnje je namreč občinski odbor izvolil poseben stavbni odbor. ki ga tvorilo gg. župan Ivan Ažman, podžupan Franc Vidic. Pavel Olip, ing. Herman Hieng. ravnatelj tovarne verig, in župnik Fran Avsec. Ta odbor ima vsa pooblastila, da stavbo dovrši in izroči njenemu namenu. Po zadnjem učiteljskem imenovanju smo dobili novega šolskega unravitelfa v osebi g. Rudolfa Kneza, ki je doslej služboval na Igu nri Ljubljani Želimo mu vse najboljše na novem mestu. O gradnji nove šole. ki bo ponos vsega le-skega okoliša, bomo še poročali.
Trboveljski vodovod in vodarina
Trbovlje. 12. novembra.
Občinski vodovod ie bil zgrajen, ko Trbovlje še niso imele toliko prebivalcev in tudi ne naprav, ki bi rabile vodo v taki množini kakor danes. V zadnjem času se je vodovod razširi za približno 4 km v delavske kolonije. Tudi se z vodo doslej ra ravnalo ekonomična Rabila se je za škropljenje cest in vrtov, za pranje itd. Vse prošnje in javne opozoritve županstva, da bi se z vodo varčevalo, so bile brezuspešne. Kljub temu. da daje vodovod 71 vode na sekundo, smo bili poleti brez pitne vode ravno zaradi neekonomičnega ravnanja z njo. VzdTžavanie vodovoda stane občino letno 40 do 50.000 Din.
Vse to je dovedio občinski zastop do tega, da je začel razmišljati, kako bi se odpravilo veliko tratenje z vodo in obenem vsaj nekoliko razbremenil občinski proračun. Do sedaj se ni plačevala za uporabo vode nikaka vodarina. Občinska uprava se peča že nad leto dni z vprašanjem upeljave vodarine. kakor io imaio n. pr. drugi kraji, vendar na način, ki ne bi preveč obremenjeval socialno šibkejših slojev. Županstvo je stopilo v stik z vodovodnimi upravami v Ljubljani. Celju in Mariboru, da si je ustvarilo približno sliko, kako bi se glede na naše lokalne gospodarske razmere najbolje rešilo to vprašanje. Ožji gospodarski odsek je v večkratnih seiah razpravljal to zadevo in je sestavil tudi že pravilnik, ki je bil na seji širšega gospodarskega odbora dne 9. t. m. po vsestransko stvarni debati soglasno sprejet
Vprašanje štedenja bi se najbolj korenito rešilo s takoišnjo instalacijo vodomerov, ki pa so zelo dragi. Zategadelj se bodo zahtevali vodomeri le v takih hišah, kjer se porabijo večje količine vode. Hiše z manjšo uporabo vode pa se bodo pavšali-rale. Za prehodno dobo se bodo uvedle takse, ki pa so razmeroma zelo nizke. Za
Danes premijera UFA FILMA
romantika srca! Posneto na Semmeringu! Divno!
Jenny Jago in Enrieo Benfer
Predstave ob Vz 6., X 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 2124.
I
mirnimi Je ^
imate na licu,, rokah in na vsem telesu*
brez števila majhnih in drobnih luknjic. Te luknjice se i-pienujejo znojnice Če sB snojnice zmerom za-mašene s prahom in kužnimi klicami, poslane kožna mastna in dobile zajedavce in mozolje, koža sama pa več ali manj oboli. V vašem interesu je, daseiega obvarujete. To dose g žete.če rabite vsak dan milo Albus za umivanj
Milo Albus za umivanje odstranja iz znojnic, nesnago in prah, kožo pa pokrije s tanko in nevidno plastjo. Milo Albus za umivanje da naglo o-bilno peno in deluje zelo ugodno in blago ter kožo osveži. Milo Albus za umivanje je v vsakem gospodinjstva neophodno potrebno.
KUPITE GA SE DANESJ
LBif
Dobite v svaki trgovini MILO ALBUS ZA UM1VAME
nad 14 let staro osebo se bo plačevalo mesečno 2 Din, za kopalnico 4 Din, za pralnico 5 Din. za 1 stranišče 2 Din, za vsakega konja 2 Din in za vsako govedo 2 Din za 1 obrtno pipo pri gostilničarjih, vinotočih, pekarijah. slaščičarnah, zobozdravnikih po 10 Din za mesarje 15 Din in za avtogara-že po 10 Din mesečno.
Občinski zastop ne smatra dohodkov iz vodovoda za bogve kakšno denarno pridobitev. tudi ne smatra vodovoda za kakšno gospodarsko podjetje, pač pa hoče le kriti svoje izdatke vzdrževanje vodovoda In na ta način razbremeniti občinski proračun.
Odstreljevanje nevarnih skal nad železniško progo
Sava. 12. novembra.
Na vožnji skozi Zasavje se moraš posebno na ozkem savskem predelu čuditi neobičajni igri narave, ki je v soteski med postajama Sava in Zagorjem pa še dalie do Trbovelj izgrizla tok v kamenit žleb. Romantika, ki gledalca osvaja. Toda ti skalni predeli so bili doslei posebno ob Jesenskem deževju in ob pomladnih plazovih zelo nevarni. Kronika nesreč je bila na tej progi precel obilna. V spominu je velika nezgoda v dobi svetovne vojne. Podrobnosti niso znane v vsem menda nikomur. Vojna cenzura ie zbrisala vse
Kljub pazljivosti železniških organov, ki so podvzeli za vzdrževanje tega predela še posebne varnostne odredbe, se je primerilo večkrat, da le nepričakovano zdrča-la kaka skala na tir in ogrožala varnost potnikov kakor tudi samih železniških naprav. Pohvalno pa moramo povdariti. da vrši vse osobje na tej progi prav tankovestno svojo službo: stalni obhodi nadzornega osobja kakor tudi sopomoč stanovalcev ob progi ie celo že v zadnjem času preprečila marsikako nezgodo. Posebno junaško se ie odrezela lansko zimo gospodična Tončka Novakova, čuvarjeva hčerka iz Renk. Začula ie sumljiv ropot in težke pad" ce na progo Pogumna devojka ie zdrvela na progo, od koder je čula neobičajno Topotanje. Sredi proge je ležala velika skala. Tisti hip Pa je že prihajalo izza ovinkov sopihanje lokomotive, ki ie vlekla tovorni vlak. Do najbližjega telefona ie bilo predaleč. Znajdljivo dekle je steklo v smeri proti vlaku: spotoma si je odtrgala predpasnik in ie z mahanjem ustavi'a vlak. Mladenka je rrejela za to denarno nagrado.
V letošnji pomladi, ko Je nastopila od Juga. je takisto zdrvela na progo med Savo in Zagorjem več stotov težka skala. Ob-hodnik je že pregledal progo, skala Pa se ie odtrgala potem, ko je puhal s postaje vlak proti zapori. K sreči se je vračal tisti čas proti domu železničar Drnovšek. Ta je v odsvitu svoje službene svetilke opazil
nevarno ovira Da reši vlak pred gotov«
nesrečo, mu je hitel nasproti. Z dvignjeno svetilko je signaliziral strojevodji: »Stoj!« Tako .ie tudi on preprečil nesrečo. Kronika pa beleži še več drugih poškodb železniške proge, ki so bile vse še pravočasno opažene in s tem vse nesreče preprečene. O zadnjih primerih, ko je bila proga poškodovana, tako n. pr. pred mesecem, ko je neurje odtrgalo pri zagorski postaji težak hlod in ga je zvalilo poleg postaje na progo, in pred dnevi, ko je 13 ms obsežno skalovje padlo v Renkah na progo, smo poročali Tudi v obeh teh primerih so si stekli budni železniški uslužbenci vso zahvalo, da so, preprečili nesreča
Železniška uprava Je zdai storila vso hvale vreden korak, da prepreči podobne kalamitete. Posebna komisija je preiskala že pred dnevi nevarno skalovje v soteski. Včeraj so posebne delavske skupine čistila progo. Očiščevalno akcijo sta vodila g. in-ženjer Sedlak, šef progovne sekcije iz Zidanega mosta in šef prometne službe iz Celja g. Lojze Kavšek s pomočjo zagorskega progovnega nadzornika. Po odhodu brzovlaka kz zagorske postaje ob 9.15 do popoldanskih vlakov je biia vsa proga med postajo Zagorjem in Savo popolnoma zaprta. Tedai so se speli delavci na visoke stene in so podminirali one skale, ki iih je pregled ugotovil za »sumljive«. Tekom dopoldneva ie zdrvelo v nižino 13 skal, ki jim ie bil s tem prihranjen lasten trud. Delavsko osobje ie sproti čistilo progo hi popravljalo nastale poškodbe, ki so jih povzročali padajoči kolosi. To pot so se vršila čiščenja v bližini znanih Renk. fcjer je zdaj proga po strokovnih izvidih urejena in ni opasnosti nič več, da bi priletel na progo kak nezaželjen »zamašek«. Potujoča publika bo vzela korak progovnega nadzorstva vsekakor z odobravanjem na znanje.
najcenejše!
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 30. Sreda, 13 : Velika abeceda. B. Četrtek, 14: Utopljenca. K wetek, 15.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Sreda, 13.: Beneška noč. Opereta. Premijera. Izven. Četrtek. 14 : Zaprto. Petek, 15.: Gorenjski rtavček. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 13: Zaprto.
Četrtek. 14: Morala goepe Dulsike. C. Kuponi.
Petek, 15.: Zaprte.
Sobota, 16.: Ameriški koncert Pavle LovSe-tove.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 13.: Morala gospe Dulske. Gostovanje Mariborčanov.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 15.: Piskrovez. Gostovanje Mariborčanov.
Koncert Brandl-tria v Ljubljani
V ponedeljek 11. t m. je prvič nastopil ▼ Ljubljani komorni tria ki ga tvorijo dame P. Brandl, H. Folger in H. Reiss. Spored je bil dokaj bogat in je obsegal dva tna (Beethoven, op. 97 in Smetana, op. 15), eno sonato za violončelo (Handel) in eno sonato za violino (Brahms, op. 108). Veliki spored so vse umetnice izvedle z minuciozno natančnostjo. Najenotnejša točka sporeda je bil gotovo Beethovnov veliki trio — eno najuspelejših skladateljevih del, ki ee odlikuje po dionizijski barvitosti, ki je značilna za to dobo Beethovnovega ustvarjanja (priin. 7- simfonijo!). Scherzo mi je bil skoro prepočasen, zmanjkalo mu je onega zanosi tega duha, ki mu je lasten in podan je bil malce okorno, preliteralno Fino sta bila izvedena Andante z varijacijami in živahni finale. Smetanov trio, ki je začetkoma vele-dramatičen in ima mnogo prekrasnih mest, trpi v celoti na ponavljanju in mrtvih točkah. V mnogočem podoben Chopinu, posebno seveda v klavirskem partu, ga odlikuje samoniklost, ki se javlja v topli kantileni ter nenavadnih dramatičnih izbruhih, ki jih ima vsak stavek. Pač lep cvet romantike v češki glasbi, in to v dobi, ko n. pr. pri nas še niti zborovska pesem ni bila v razmahu! — Trio je prav dobro vigran ter so vse umetnice tehnično dobro podkovane. Seveda zaokroženost in toplina tona še ni
dosežena in nežnejši, manj sočni violončelo še dokaj kontrasti ra napram violini, ki jo s priznano temeljitostjo obvlada gospa Brandlova. Pianistinja je samostojna in per-fektna, trio sam pa še trpi na neizenačeno-sti, katere malo hibo pa bo gotovo kmalu popravil, sodeč po vestnosti, e katero so se umetnice pripravile za ta prvi nastop pri nas.
Celistinja je lepo zaigrala HSndlovo sonato za violončelo v štirih stavkih, od katerih je težko reči, je li boljši Grave od Allegra ali Sarabanda od sklepnega Allegra. tako enotno je koncipirana in mojstreko izr vedena. Violinistinja pa nam je s toplino podala sicer dokaj krhko Brahmsovo D-mol sonato, ki v vsem očituje roko pozno - klasicističnega mojstra.
Večer je navdušil sicer Jako maloštevilno publiko, ki se je s šopki in bogatim aplavzom oddolžila umetnicam. Mladi trio bo, sodeč po uspehu, ki ga je imel njegov nastop pri nas, kmalu zavzel lepo mesto med komornimi ensemblL	L. M. S.
Kaša provincijalna gledališča. Novosad-
sko osiješko Narodno gledališče je začelo sezono 1929./30. v Varaždinu, kjer je la'o od 15. septembra do 31. oktobra 46 predstav. Vssk ponedeljek je gostovalo v Cakov-u ia aalo ondi 6 piedstav za dijake ;n 6 veterr • limed domačih del je im>l.> n» repertoarju »Kriza Janjo< T. St Poo wt6a. Krleževi drami »U agoniji« in »Gospoda tileinbdjevK Knirndžifievo »Gabrijelovo lice« in štiri Nušideve komedije. Izmed tujih je dajalo resnejša dela kakor n. pr. Tolstega
»Ano Kareninovot, Dostojevskega »Idiota«, Ibsenovo »Noro« in dr. poleg lahkih zabavnih komedij, kakor jih čisla zlasti malomeščansko občinstvo,
Nezanimanje Nemcev sa jugoslovenska literarna dela priznava tudi Gerhard Gese-mann, profesor praške nemške univerze in urednik revije »Slavische Rundschau«, ko pravi v nekrologu Ivi Vojnoviču (»Slavi-sche Rundschau«, novemberska številka): »Nemški prevod Dubrovniške trilogije je ležal dolga leta na pisalni mizi dveh tino-čutnih žena, ne da bi bilo njima in meni mogoče najti nemškega založnika, ki bi krdelom nemških izletnikov v Dalmacijo stisnil poleg Baedeckerja ▼ roko tudi to knjigo, ki bi se iz nje več naučili in več doživeli nego iz vseh priročnikov.«
Ustanovitev UdruSenja jugoslovenskili glasbenih avtorje* (USMA). Kakor smo na tem mestu že zabeležili, se je sprožila akcija za ustanovitev organizacije glasbenih avtorjev, ki naj bi skrbela za brezhibno pobiranje honorarjev ali tantijem za izvajana dela svojih članov, ko stopi v veljavo pripravljajoči se zakon o avtorski zaščiti. Ta organizacija je bila ustanovljena 27. pr. im. v Zagrebu za vse državno področje. Redni člani so skladatelji, pesniki ali pisatelji libreta, oziroma teksta glasbene kompozicije, izredni pa prevajalci, založniki, pravni dediči rednih članov in dr. Za predsednika je bil izvoljen Krešimir Baranovič. V upravnem odboru so po trije delegatje zagrebške, beograjske in ljubljanske skupine. Sedež društva je v Zagrebu, Stroesmayerjev trg UL
»Dubrovnik«, mesečnik, ki izihaja v ten mestu, vsebuje v najnovejši (8.) številki razprave in članke: O hrvatskoj kraljici Margareti (Ferdo šišič); Iskopine u Sv. Stjepanu u Dubrovniku (Ljubo Karaman); Torkvato Taso i Cvijeta Zuzorič (Josip Torbarina); O otkopanim razvalinama cerkve Sv. Stjepana (Niko Gjivanovič), knji-živni i naučni rad Franja Marija Appendi-nija (Ilija Golemišev - Kutuzov); Akademski neakademizmi (Z. Vekarič). Pregled in beležke. »Dubrovnik« je postal po svoji znanstveni višini v kratkem času eden najboljših lokalnih časopisov.
Našim odnosom s Italijo in Italijani je
posvečena 10. številka »Nove Evrope« z dne 11. novembra. O politični strani tega problema piše C. v članku »Streljanje Vladimira Gortana«. Dr. Ivo Kolbe se v članku »Naša zavest i njihova« dotika duhovnih nasprotij med nami in fašizmom. Dr. Krunoslav Bega podaja v prispevku »Talijanska kultura i Jugosloveni« kratek pregled večstoletnih italijanskih vplivov na našo kulturo, ki jih hoče »današnja italijanska politika izkoristiti kot sredstvo za svoje imperijalistične ci-'lje«. Podobnim vprašanjem in sedanjemu stanju italijanstva v Primorju je posvečen članek »Tradicije i borba sa tudjinštinom na našem Primorju«. Iz Scipia Slateperja knjige »II Mio Carso« je prevedena pesem v prozi »Hotel bi biti drvar na Hrvaškem«. Izven okvira te številke 6o objavljene jugo-slovenske impresije Angležinje L. F. Wa-ring in članek B. Radice o Andreiu Gei* mainu.
Domače vesti
•	Notj komandant Savske (Uvizijske oblasti. Po odhodu komandanta Savske divizij ske oblasti generala Voiislava Tomiča. ki Je bil imenovan za komandanta mesta v Beogradu, je prišel na njegovo mesto kot nov komandant Savske divizijske oblasti v Zagrebu general Aleksander Daska-lovič, znani pisec dela o bitki pri Kobaridu.
*	Promociji. Dne 11. t m. je bil promo-viran na univerzi abs. jurist g. Boris Pre-rcrov iz LJubljane za dcktorja prava. — Dane« opoldne bo promoviral v tukajšnji univerzitetni zbornici g. Franc Zwitter iz Bele cerkve na Dolenjskem za doktorja filozofije.
•	Zdravniške vestL V državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolščici je imenovan za zdravnika dr. Svetislav Kostič, na šolski polikliniki v Ljubljani za kontrak-tualnega zobozdravnika dr. Stane Tavčar, na šolski polikliniki v Celju pa dr. Alojzii Krautberger.
*	Usposobljenosti Izpiti učltellstva. Pri »sposobljenostnHi izpitih, ki so se vršili na moškem nčiteljiŠču v Ljubljani v času od 4. do 12. t ra, so bili usposobljeni: Bercc Vladimir, Černelč Božidar, Dodič Ivan, Grabelšek Karel, Grum Ivan, Korbar Via-drnir, Košmerl Vinko, Pergar Viktor, Pre-šern Adolf, Rataj OskaT, Roje Arnelij, Škafar Ivan, Švigelj Viktor, Tratar Josip, Za-vršnik ATbin, Zupančič Josip, Ambrožič Angela, Avsec Nada, Benedik Stana, Ber-irik Irma, Bevka Ivana, Bezeliak Marija, Božič Antonija, Brecelj Vera. Cindrič Terezija, Čadež Marija, Demonte Margareta, Engelman Vladimira, Gabrejna Ivana, Go-stinčar Danica, Hauptman Zora. Hayne Adela, Hladnik Julija, Fbrsil Natalija, In-glič Marija, Jerše Daniela. Jezeršek Vera, Jurca Marija. Kastelic Matilda. Kerševan Ida, Kravcar Jedert, Krištof Vera, Kunčič Antonija, Lavrin Katarina, s. Lesjak Fran čiška, Leskovec Friderika, Marok Boža, Modic Olga, Nartnak Marija, Pavlovčič Neža, Perčič Angela. Pettauer Ana, Pre-šern Štefanija, s. Rili ar Alojzija, Rus Stana, s. Schinko Marija, Škuli Vladimira, Slapšak Stanislava, Strebovec Pavlina, šuman Elizabeta, Šumi Gabrijela, Šušter-šič Franja, Tavželj Avrelija, Terček Angela, Urbančič Justina, Verdir Ana, s. Zar-gl Blvira, Žitnik Franja in Žlebnik Josipi-na. — Trije kandidati in dve kandidatinji so bili reprobirani.
*	Upokojitve v šolski službi. V Dravski banovini so tra:no upokojene osnovnošolske učiteljice: Franja Šonc - Drnovšek v Jarenini, Marija Savič - Wach v Mariboru, Matilda Mihelčič - Kovačič v Ljutomeru, Marija Lukman v Ljubljani. Marija Ko-privc-Šumeniak v Ščavnici, Angela Lokar-Kunej v Št. Jurju pod Kumom, Alojzija Kersnik v Radomljah in Marija Bezeljak-Ba.ier v Litiji.
*	Rudarsko glavarstvo r Ljubljani. S § 4 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929 (Službene Novine z dne 7. novembra 1929. št. 261-529) sta z 11- novembrom 1929 ukinjena oba Okrožna rudarska urada v Ljubljani in Celiu. Vsi njuni dosedanji uradni posli so prešli z it. novembrom 1929 v pristojnost rudarskega glavarstva v Ljubljani, ki ima svoje uradne prostore na Turjaškem trgu št 1. Na to se opozarjajo vse stranke, ki imajo opravka z rudarskim uradom, da naslav-Ijajo v bodoče svoje vloge na rudarsko glavarstvo v Ljubllani, katerega uradni okoliš ie ostal nespremenjen. Rudarsko glavarstvo vrši kot oblastvo 1. stopnje vse posle, ki so spadale do sedaj v pristojnost rudarskega glavarstva in Okrožnih rudarskih uradov. — Rudarski glavar: Strgar.
*	Nov Ust v Beogradu. V Beogradu ie predvčerajšnjim izšla prva številka novega lista pod naslovom »Društvena obnova«. Glavni urednik lista je dr. Gjurič, v redakcijskem odboru pa je med drugimi tudi Niko Zupanič. Na uvodnem mestu je objavljen članek pod naslovom »Za Jugo-slaviju«, ki ga je Dimitrije Mitrinovič dne 1. maa 1914 objavil v zagrebškem »Viho-ru«. List bo izhajal mesečno na 16 straneh.
*	Srpska književna zadruga v Beogradu je te dni izdala 32, kolo svojih knjig in jih bo pričela te dni po poverjeništvih razpošiljati naročnikom. Ljubl:anski poverjenik sprejema naročila samo še do 16. t. m. na naslov: Kravos Vladimir, palača Delavske zbornice, Ljubljana. Na poznejša naročila se poverjenik ne bo mogel ozirati.
*	Zdravje«. Pravkar je izšla dvojna številka zdravstveno poučnega lista »Zdravje« za meseca oktober in november z naslednjo zanimivo vsebino: Dr. Bojan Pire: »Življenska moč naroda«; dr. V. Meršoi: »Ne boj sel«; dr. K. Petrič: »Širjenje in zatiranje nalezljivih bolezni«; dr. K. V.: »Ali je kaj čarovnije vmes?«: dr. F. Debe-vec: »Tuberkuloza dece«; dr. K. Petrič: »Zajedavci človeškega telesa«; dr. F. Gesti: »Duševno zaostala deca«; inž. H. Mo-sflorčič: »Ali nam utegne škodovati vino in sadjevec pri zavživanju«; dr. Lojze Kraigher: »Deset zapovedi zdravnika za zobe«. Razen tega ima list zanimivi rubriki »Glasnik higijenskih ustanov v Sloveniji« in »Drobiž«. »Zdravje« izhaia mesečno in stane celoletno 30 Din.
*	Dom na Mirni gori bo po obvestilu podružnice SPD v Črnomlju čez zimo zaprt. Otvoritev se bo prihodnje leto pravo-časno javila.
*	Redko slavje zaslužnega obrtnika. Na-čelstvo obrtne zadruge mesarjev in preka-jevalcev v Celju je imenovalo g. Ivana Raka, mesarskega mojstra v Velenju, za častnega dosmrtnega člana zadruge ter mu je izročilo po zadružnem načelniku g. Rebeusoheggn umetno izdelano diploma, delo domačega akad. slikarja g. Seebachei-«. ja v Celjn. G. Ivan Rak je najstarejši mesar v območju celjske zadruge, saj izvršuje to obrt od leta 1878.. torej že nad 50 tet kot samostojen mojster, z vajeniško m
pomočniško dobo skupaj je pa že nad 60
let obrtnik. Rojen leta 1851. v Velenju je ta veteran obrtništva še vedno čil in zdrav ter vodi hotel m mesarijo kliub visoki starosti vestno in prizadevno. Velespošto vanemu zaslužnemu obrtniku čestitamo iskreno ter mu želimo še biserni obrtniški jubilej.
*	Padec nezaposlenosti v državi v mesecu avgustu. Kakor nam poroča Centralni odbor za posredovanje dela v Beogra^ du, je v avgustu preostalo iz meseca Ju lija prijavljenih nezaposlenih 5517 moških in 2135 žensk. Prijavilo pa se je v avgustu na novo 14.421 moških in 2089 ženskih nezaposlencev. Ponudeno je bilo delo za 5691 moških in za 1664 žensk. Posredovanj se je izvršilo za 3980 moških in za 1005 žensk, a odpadlo je tekom meseca 11.553 moških in 1844 ženskih moči. Koncem meseca avgusta je ostalo nezaposleni".! 4405 moških in 13S5 ženskih moči, skupno 5790 oseb proti 7650 prijavljenim nezaposlenim osebam v juliju.
*	Smrtna kosa. Na Viču je umrla gospa Marija Marinko v visoki starosti 85 let. Danes ob pol 16. jo polože k večnemu počitku na farnem pokopališču. — V Ljubljani sta umrla hranilnični sluga g. Josip Vimpolšek in npoko:eni železniški nad-sprevodnik g. Ivan Brodnik. Prvega so izročili materi zemlji včeraj ob 14.. drugega bodo pa danes ob pol 16. na pokopališču prj Sv. Križu. — Pokornim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje.
*	Težka nezgoda na lovu. Lovska paznika Stevo Kolarovič in Marko Horvat v No-vemgradu Podravskem sta se preteklo nedeljo podala na lov na zajce. Zajec, ki ga je Kolarovič obstrelil, je ves iznemogel pritekel v neposredno bližino Marka Horvata, ki ga ie z udarcem s puško namerava! usmrtiti. Puška se ie pri tem nenadoma sprožila in naboj ie Kolariča zadel v koleno leve roge. Ranjenca so prepeljali v bolnico.
Na splošno zahtevo še danes zadnjikrat
ob 3., 5., 7., 9.
Stric Tomova koča
V-efefrhn, kaitarega si morate nai vsak način ogledati!
KINO IDEAL
*	Poskus samomora zaljubljenega ko-čliaža. V Zagrebu je v nedeljo ponoči poskušal izvršiti samomor 28-letni kočijaž Anton Kregar. rodom iz Rogaške Slatine. Izpil je poldrugi deciliter ocetne kisline. Domačini, ki so slišali n;egovo klican'e na pomoč, so poklicali rešilno društvo, ki g« je prepeljalo v bolnico. Njegovo stanje je kritično. Vzrok obupnega čina je baje dejstvo, da ga ie niegova izvoljenka zapustila.
*	Kradel na debelo. V Baniji in širši njeni okolici je bilo v zadnjih letih izvršenih mnogo tatvin, ki .iih je — kakor je sodno postopanje dognalo — zagreši] Ivo Orešča-nin. Pokradel je volov, krav in prašičkov v vrednosti nad 200.000 Din. Sodišče ga je obsodilo na deset let težke ječe. Te dni so ga oddali v kaznilnico v Stari Gradiški.
*	V naši včerajšnji Številki ie zaradi tehnične zapreke izostal parte Josip Vimpolšek, zato ga danes naknadno objavljamo.
*	Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Relch.
*	Obleke ln klobuke obledele barva v različnih barvah in piisira tovarna Jos. Reich.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda ie nakazal g V. Zanrastnik, šol. upravitelj v Škof j i Loki, 536 Din, katere je nabral kot prispevek za 1. 1929 namesto članarine. G. nabiralcu in darovalcem iskrena hvala! 1435
*	Lepi zobje, ki se belo svetlikajoč vrstijo dTuge za drugim kakor niz biserov, so uspeh redne nege s skozi 40 let izkušenim Kalodontom. ker ta, močno pena;o-ča se krema temeljito očisti vsako najmanj razsedlino zobovja in se bori zmagovito proti zlokobnemu zobnemu kamnu. To je že milijonov ljudi po vsakodnevni uporabi Kalodont - zobne kreme potrdilo.
208
*	M} ne živimo od tega, kar jemo, marveč od onega, kar naš organizem iz hrane pretvarja v kri in meso. Ovomaltine je koncentracija hrane in vitaminov, ki se popolnoma asimilira.	45
Iz Ljubljane
Za dame!
Za dame!
(Pc$rn$etia miza
Strokovni teča<j o farnem serviranju miz, ria-garaju servijertov s predavanjem o prireditvah tiamh gostij — sprejeanaraju gostov, o občevanju z istarfi itfod. pmredi na spložno željo gospa Helena Weyand, pisateljica iz DiisseMorfa ponovmo v dneh 14, 15. in 16. novembra 1939 v zeleno dvorani Uiriorva dtoevno od 16. do 16. in 20. do 22. ure.
Fredprodiaja vstopnic t« oefi 3 dnevni tečaj po 100 Din v Matični knjigarni ki 14. novembra 1929 od 15. are daije pni blagajni v Uoiomn.
u—Avstrijski narodni praznik. Včeraj je avstrijska republika slovesno praznovala obletnico dneva, ko je bila na Dunaju pro-klamirana republika. Ljubljanska konzularna zastopstva so ob tej priliki izobesila zastave, na avstrijskem generalnem konzulatu pa se je vršil opoldne sprejem, na katerem so sporočili svoje čestitke poleg članov ljubljanskega konzularnega zbora tudi predstavniki naših oblasti, raznih kor-poracij, časopisja itd. Med drugimi so bili navzoči: divizijonar general Sava Tripko-vič, škofa dr. Jeglič in dr. Rožman. zastop-nik dravskega bana dr. Rudolf Andrejka, mestni župan dr. Dinko Puc. direktor »Jutra« dr. Albert Kramer, dvorni svetnik dr. Marn. za univerzo rektor dr. Metod Dolenc in dekan dr. Ujčič. za Zbornico TOI generalni ta'nik dr. Fran VVindiscner. francoski konzul g. Neuville, čsl. konzul g dr. Resi, honorarni konzuli gg. dr. Dular, Hieng, Jelačin, Sfcrucelj, gg. dr. Souvan in dr. Luckmann, v zastopstvu »Slovenca« g. Kremžar, predsednik Novinarskega društva g. Virant itd. Čestitke je sprejemal kot dbmačin avstrijski generalni konzuli g. dr. Pleinert, ki je povabil navzoče na intimno zaikusko. Sprejem je znova dokazal, kako velike simpatije uživata avstrijska republika im njen tukajšnji predstav« nik med našim prebivalstvom.
Tel. 2730
Start ob 4, 7J, pol 8 in 9. uri
		
	L	■B9H
		
	J	
	U	
	B	
	L	
	J	
	A	
	N m	
	m s	
	K	
	I	
	D	
	V	
	0 R	
|DK		SBIfeRs
		
DANcS
K NEBU-
POD
OBLAKE!
PPVIČf
K netra — pod o-bloke — to je klic vsakega pilota, ki ljubi srvoj aeroptan, ki si hoče pridobiti simpatije in srca lepih deklet! In mnogokrat je srčni nagon tisti, ki požarve pilota v drzne zračne pustolovščine, da stnmaglatvTi na zemljo in ženske oči za,manj iščejo v razbitem aeroplami, v razimesairijeneim truphi pilota svojega srca. f® ga več — vrneza zraka m ljubem;! Toda vedno ni taiko nesrečno in tudi to Vam pokaže ta fjJm! Prid&te, da tudi vaša srca polete s piloti in lepim dek!etom-pilotom dateč tja goT k nebu pod oblake!
V AEftOPiANU!
I IIIRF 7PM Rezervirajte
LJU JLLLlI SI VSTOPNICE!
in potrebščine najceneje v drogerijai KAN C, LJUBLJANA
ln
KANC fWoltram>, MARIBOR CENIK GRATIS'
u- Violinski koncert v LJ ibii mL V p..
nedeljek 18. t. m. ob 20. bo v veiiki union-sk dvorani koncert vio.I.iskega vir'uoz& Antona Maskova. Virtuoz, zrel umetnik, ie prepotoval s koncerti Evropo in Severno Ameriko z največjimi umetniškimi uspehi. Maskov lzvira_ iz izredno muzikalne ruske družine in kritiki ga imenujejo pravega umetnika po volji božji. — Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Matični knji garnl.
Milica in Tonček, izpraznila sta lonček, srečna sta oba s©daj saj to bil je BUDDHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica
u— Opozorilo. V dneh 14.. 15. in 16. t m. priredi gospa Helena Weyand iz Dilssel-dorfa v zeleni dvorani hotela »Union, strokovni tečai o finem serviranju. Pripo ročamo vsem cenjenim članom, da dajo priliko svoTi-n hčeram, kakor tudi natakaricam. da posetijo ta zelo koristni in zanimivi tečaj. Pouk se vrši dnevno od 16. do 18. in od 20. do 22. Vstopnica za celi tridnevni tečaj je 100 Din. Dobi se v Matični knjigarni ali pa pri blaeraini »Unlona« dne 14. t m. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani.
u— Reviziia davkov na nezazidane parcele. Gradbeni odsek občinske uprave l ublianske je na svoji včerajšnji se'i v soglasju z g. županom skleni! sestaviti komisijo za revizijo predpisanih davkov na nezazidane parcele. Obdavčenci se pozivajo, da stavijo svoje pomisleke na gradbenem uradu, nakar se jim bodo izstavili novi plačilni nalogi po intencijah revidirane uredbe o obdavčenju.
u— Razvijanje in zazidavanie Ljubljane. Udruženje jugoslovenskih inženjerev in arhitektov — sekci'a Liubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 15. t. m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Predaval bo g. inž. Ivan Sbrizaj o »Razvijanju in zazi-davanju Ljubljane«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
CHARLES FARRELL MARY DUNCAN
MELODIJA KRVI
Med. nniv.
dr. Davorin Flis
praktični in zobozdravnik na Prevaljah do 26. novembra ne ordinira
DIŠAVE SLON
u— Iz gledališča. Premi era »Beneške noči«, melodijozne operete Joh. Straussa, bo drevi v operi. Sodelu'ejo: ge Poliče-va, Balatkova in gg. Drenovec. Gostič, Peček, Pcvhe in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava bo izven abonmaja in ne za abonma A. kakoT ie bilo včeraj pomotoma ob avljeno. — »Val-kira«, klasična opera nemškega mojstra Wagnerja, se bo uprizorila v naši operi. Imena vodstva in nastopajočih jamčijo za velik uspen. Skušnje in težke tehnične predpriprave so v polnem teku. — Drama uprizori drevi francosko komedijo »Velika abeccda« ali »gospod Topaze« za red B v običajni zasedbi. — Jutri pa bo prvikrat letos Nestroeva burka »Utopl enca«.
u— Društvo »Treznost« v Ljubljani pri-ČTi danes v sredo zopet z rednimi članek m: sestanki. Sestanki se vrše ob 8. zve č$r na moškem učiteljišču, Resi!eva ce. ta, rt-'."čje levo. Predava br. Angeb C?rk'-r-t.ik Na sestanek vibi no vse člane in so-nvi'Ijenike. — Odbor.
o— Predavanje za fotoamaterje in prijatelje lotograiije. Kakor javljajo lepaki po mestu bo danes v sredo ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« poučno predavani o fotografiii. Opozarjamo vsakogar, ki se za njo zanima in v njej udejstvuje, na to, da bo predavanje zelo zanimivo ln poučno, zlast; ker bo fcnel priliko na podlagi nazornih diapozitov spoznati vse pojavi a-ioče se napake, ki bodo tvorile snov prvega dela predavanja. V drugem delu se bo nasprotno pokazalo večje število di-apMitov priznanih mojstrov na tem polju z namenom, kako tičinkujočih lepot Je mogoče doseči tudi s fotografičnim aparatom. Predavatelj g. Karol Koranek. ki je naši
javnosti že iz prejšnjih alpinskrh preda vanj T. K. Skale dobro znan. nam jamči, da bo vsakdo imel od tega predavanja brezdvomno velike koristi. Brezplačne vstopnice dele vse ljubljanske fototrgo-vine.
u— Nezgode In nesreče. Predsnočnjim so pripeljali v splošno bolnico delavca Hinka Zalokarja iz Zagorja, ki se je pon*. srečil pri sekanju drv. Zalokar si je ranil kost in bo moral ostati v bolnici dalje časa. Istotako je moTal iskati pomoči v bolnici trgovski pomočnik Rudolf Plečnik Spodnjega Kašlja, ki ga je nekdo po nesreči obstrelil. Krogla iz floberta je prodT-la Plečniku v prsa in ga precej nevarno ranila. Tretja nesreča se je pripetila predvčerajšnjim ob priliki nekega pretepa na Rudniku, kjer je udaril nekdo posestniko-vega sina Jožeta Globokarja s kolom po rami in mu zlomil levo roko. Globokarjev* poškodba je težke narave in je moral iskati pomoči v bolnici.
u— V parku obnemogel. Ko Je patruljiral stražnik predsnočnjim na Ambroževem trgu in okolici, je opazil v parku na tleh ro-leg neke klopice ležati skoro nezavestnega 33-Ietnega delavca Ivana T., stanujoče-ga v Štepanji vasi št. 50. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v splošno bolnico, kjei so konstatirali, da je bil T. žrtev hudega živčnega napada in so ga obdržali y bolniški oskrbi.
u— V mestni klavnici Iiublianskl se bo v četrtek 14. t. m. ob 15. na prosti stojnici Prodajalo prašič:e meso.
u— Prepir v barakah. V eni izmed ba rak v Mestni jami ob Vodovodni cesti je prišlo že večkrat do neverjetnih kravalov, vpitja in razgrajanja. Včeraj ponoči je moral slednjič intervenirati stražnik, ki je prijel 30-letnega razvažalca premoga Ivana V., ki ga je obtožila L'egova 31-letna pri-ležnica Agata K., da ji je grozil z nožem, da jo ubije. Ivana V. je odvedel stražnik na policio, kjer je pri zaslišanju izjavil, da je njegovemu nastopu kriva upravičena ljubosumnost. Omenjeni živi z Agato že okrog 4 leta v skupnem gospodinjstvu in jo tudi materiialno podpira. Ker pa se je pričela ta v poslednjem času družiti z raznimi drugimi moškimi in io j« Pričel V. prositi. naj to pusti, česar pa ona ni hotela, ie posta! v vinjenem stanju res nasilnejši, vendar ji ni grozil. Na podlagi njegove izpovedi je uvedla policija obširno preiskavo.
MELODIJA KRVI
Hjiinma Bubeeni mlade žene m pnjpnostega mladeniča iz forai
ELITNI JONO MATICA
u— Obupanec v skednin. V nekem
skednju v bližini hiš na Cesti r Mestni log so našli včeraj popoldne neki ljudi e mladega človeka, zaritega v steljo tn slamo. Da so ga izsledili, je bilo povod njegovo obupno stokan e. Cim so prišli do njega, so ugotovili, da puhti od njega duh po lizolu. Neznanec je bil že skoro ne zave«, sten. Ljudje so hitro obvestili stražnico, odkoder so telefonirali po rešilni avto, s katerim so obupanca odpeljali v bolnico. Bil je to 26-letni brezposelni železostru-gar Pavel K., doma iz Lok pri Zidanem mostu. Fanta, ki je prišel šele nedavno od vojakov, je silila k obupnemu dejanju beda. Izpovedal je pozneje, ko so ga v bolnici spravili zopet k sebi in mu izprali želodec, da je povsod spraševal za delom, ki ga pa ni našel . .
u— Tatvine. Hlapcu Alojziju Sajetu, zaposlenemu v Igličevi ulici št. 16. je predsnočnjim med njegovo odsotnostjo neznan zlikovec ukradel iz hleva kompletno črno
TRttANJK V GLAVI IN ZOBEH
ob spremembi vremena, ob dežju bi vetru odpravj takoj z masiranjem »ALGA«.
V drogeriiali im lekarnah 1 steklenica t aavodiikmi 16 dinarjev.
obleko, klobuk, čevlje m perilo v skupni vrednosti 1400 Din. Tatu doslej še niso mogli izslediti. — Delavec Aleksander Rodi, stanujoč na Tržaški cesti 9, je ime] spravljene v skednju poleg hiše več razne obleke. Predvčerajšnjim pa se je polastil dveh suknjičev neznan tat. Zlikovec ie oškodoval Rodija za okrog 500 Din vrednosti. Policija je uvedla takoj preiskavo pri stari-narjih in v skladišču nekaterih Bosancev, ki trgujejo s staro obleko, a brez uspeha.
u— Siguren nastop doma in v družbi. Atena beleži lahko zopet novo. izredno posrečeno prireditev. Pred nabito polno dvorano je govoril g. prof. O. Sest v prijaznem konverzacijskem tonu o pozdravu, predstavljanju in marsičem podobnem, kar se dozdeva skoraj vsakdanje in proti čemur se dnevno greši rado tudi v naiodlič-nejšfh krogih. Občinstvo, zbrano iz vseh slojev, je sledilo zabavno-poučnim besedam tudi na tem polju spretnega govornika z veselo in živanno pozornostjo. Prihodnji ponedeljek ob isti uri bo nadaljevanje.
u— CMD v Šiški. V včerajšnji obiavl je bilo pomotoma poročano, da je izročila moška podružnica CMD 895.75 Din. Naj s» pravilno glasi 1895 75 Din.
u— Kofeina prosta kava Hag s« bo danes kuhala za brezplačno poskušnjo v trgovini Stactri v Šelenburgovi ulicL Vab-ljeni vsi!
u— Martinov večer priredi pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani v dvorani Mestnega doma ▼ soboto 16. L m. s pričetkom ob 20.
n— Plesna vaja družabnega odseka Z. P. R J. se bo vršila jutri, v četrtek ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Reprodukcija vseh plesov letošnje sezone.
1432
o— Klobuke barva, Esfl, ffka. preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari trg 14.	1436
Iz Maribora
a— Ameriški koncert ge Pavle Lovše-teve ▼ mariborskem gledališču. V soboto 16. t m. bo koncert slovite operne pevke in bivše odlične članice ljubljanske opere ge Pavle Lovšetove. Nastopila bo z nad vse zanimivim sporedom, ki ga je pela lani na svoji ameriški turneji in ki je z njim žela povsod burno priznanje.
a— Mariborski učiteljski upokojenci imajo redno vsak prvi četrtek v mesecu svoj sestanek. Tokrat se je vršil zopet v salonu gospe Koštomajeve v Mlinski ulici. Pro« storna soba je bila zopet nabito polna člai nov in gostov. Po dovršenem običajnem sporedu je v zabavnem delu tovariš Srečko Majcen v daljši vezani besedi presenetil ter v veliko zabavo in smeh vseh navzočih podal sliko o življenju penzijonista sploh in giede nekaterih tipov v posebnem.
Prebajesiie frnbezni pri mož«, ki vf«R ženo pevič v žiMjttnfai
MELODIJA KRVI
Razpoloženje ta večer je bilo prav imenitno in le neradi smo se ločili od prijazne hišne gospodinje, ki nam vsikdar tako dobro postreže. Na svidenje torei zopet na Miklavžev večer pri teti Koštomaiki! — K.
a— Vzpenjača na Pohorje Je bila na sestanku, ki ga je sklical župan dr. Juvan v ponedeljek zvečer, predmet živahne debate. 20 interesentov se je sestalo v mestni posvetovalnici in je pod predsedstvom župana dr. Juvana razpravljalo o uspe .tu akcije, ki je doslej v toliko napredovalii, da je računati, da bo velikopotezni načrt vendarle mogoče realizirati. Iz ooročil akcijskega odbora je razvidno, da je podpisanih že 12 milrona . dočim so stroški predvideni na 3.5 milijona Din. Akcija za zgradbo vzpenjače na Pohorje se torej z vso vnemo nadaljuje, da se tako v čiru večji meri podpre naraščajoč dotok tujcev, ki radi prihajajo na naše Pohorje po« leti in pozimi. V ta namen so interesent! na ponedeljkovem sestanku izvolili pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse priprave za ustanovitev družbe, ki bo načrt 12-vedla do konca. V odbor so bili izvoljeni: župan dr. Juvan, predsednik Trgovskega gremija v Mariboru g. Vilko Weixl, učitelj Ivan Pajtler, posestnik Josip Turk, Pirk-maTer mL. dr. Veble, predsednik Gostilni-čarske zadruge Andrej Oset zastopnik SPD dr. Seijior in dimnikarski mojster L;udevit Pucelj. Ko bo zbranih že dovolj finančnih sredstev, bo sklican ustanovni občni zbor, nakar se bo takoj pričelo z gradbo vzpenjače.
a— Felix v. Mannfeid aus Duisburg, ki je bival več dni v Mariboru kot svetovni potnik, je prav za prav prebrisan slepar.
Ložfrai k pri »J?ofl« na Koroški cesti, a je izginil, ne da bi plačal stanovanje. Razen tega ie opeharil Pepoo K. za celih 40 bolandskia goldinarjev, ki si iih je prište-dila od svojega službovanja v tujini. Prebrisanemu sleparju so oblastva že na sledu, tako da bo moral za svoje avanture dajati odgovor pred sodiščem.
a— Komunistični letaki so se zadnje dni ponovno pojavili v mariborskih predmest ph. V nedeljo zjutraj so jih našli na Teznu, v ponedeljek pa v Novi vasi. Letaki so opalografirani in vsebujejo proglas central, nega odbora komunistične mladine Jugoslavije. Policija je uvedla najstrožjo pre. fskavo, vendar pa drznih propagatorjev doslej še niso izsledili
Iz Celja
e— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla v Celju na Krekovem trgu 6 ga Antonija Nendlova, mati sod. nadsv. g. dr. Neu dla, v starosti 72 let Pogreb bo v četrtek ob 9. s Krekovega trga na kolodvor, nato pa v Št Juriju na tamkajšnje pokopališče. Blagi pokojnici bodi ohranjen prisrčen spomin, užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje.
e— Prijet pustolovec. V ponedeljek zvečer Je bil aretiran v mestu 38-letni Avgust Antoni rz Zagreba, ki se je izdaial v Celju za reduciranega bančnega uradnika in je okoli raznih podjetij in privatnih strank nabiral milodare na posebno nabiralno po-k). Nekatere tvrdke so mu darovale celo zneske po 50 Din. Pri aretaciji se je izkazalo, da je Antoni brezposelni trgovski potnik in pravi poklicni slepar. Bil je več > časa v zaporu zaradi ponarejanja ameriških dolarjev. KeT se klati trenutno v Slo veniji več podobnih sleparskih potepuhov, se celjska javnost opozarja, naj jim nikar ne nasede in jih podpira v njihovem nepoštenem poslu.
e— Prijateljski tat Včeraj Je bil na Lavi pri Celiu aretiran brezposelni brivski pomočnik Josip Pribil, rodom iz Zagreba, ki Je star šele 19 let in zelo rad iztegne svoje prste po tuji lastnini. V ponedeljek zvečer je sedel z neko prijateljsko družbo v neki celjski gostilni, kjer so se vsi prav lepo in dobro zabavali. Ko ie družba precej razgreta zaradi sijajnega novega vina odšla domov, je mladi Jožek pograbil na stolu ležečo ročno torbico znanke Marije D. in Jo izpraznil. Obenem pa si je brez dovoljenja izposodil iz listnice kro;ača Josipa K. 30 Din. Denarnico krojaškega mojstra je pustil na zidu Javne bolnice. Prl-bila so izročili sodišču.
e— Razne izgube. Pavel Sc'nwab je Izgubil v mestu zlato zaponko. Julija Schwa-bova 100-dinarski bankovec, Cecilija Pola-kova, stamroča v Prešernovi ulici, delavsko in davčno knjižico. Izdani od občine Lastinič v brežiškem okraju, in Marija Pečnikova n Trnovega, občina Velika Pi-rešica, v mestu črno usnjato ročno torbico, ▼ kateri je imela manjšo vsoto denarja.
Iz Škofje Loke
SI— Osebna vest. Davčni upravi v Škof* ji Loki je prkfeljen v službovanje kot zva-ničnik g. Oto Nekrep, rodom s Prager* skega.
šl— Dan miru. Po navodilih P. R. K. je praznovala <ieška šola v ponedeljek dopol* dne »Dan miru« s predavanji o Društvu narodov, medsebojni ljubezni vseh ljudi, miru in plemenitih stremljenjih Rdečega križa. Točno ob 11. je bil vsej mladini odrejen dveminutni molk, v spomin žrt-\ u/m svetovne vojne.
Iz Ptuja
j— Ptujsko gledaliSče. V petek 15. t. m (ne v soboto) bo prvo gostovanje m ari bor« skega gledališča z melodijozno Leharjevo opereto »Piskrovez«, ki je v Mariboru in (ilju še vselej napolnila hišo. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji.
Z Jesenic
s— Pobalinstvo. Te dni so morali sta; novalci v obcestnih hišah zopet cele roči poslušati neznansko vpitje im razgrajanje •nekaterih pijanih ljudi, ki si štejejo v veliko junaštvo, ako razgrajajo ponoči po cestah in delajo ljudem škodo. Tatco so v noči od petka na soboto neznani zlikovci sneli vrata vrtne ograje pri neki vili na Savi in jih vTgli ob cesto, na Javorniku t so pred hišo g. Rabiča privlekli od nekod kar cel hlod im ga položili pod vrata. Čas bi že bil, da se te kalilce nočnega miru izsledi m eksemplarično kaznuje.
Iz Zagorja
z— Maše zadušnice, ki se je v nedeljo zjutraj brala za pokojnega Vladimira Gortana, se je udeležilo veliko število občin« stva. Mašo je bral kaplan g. Markež, ki je imel lep spominski govor. Po maši so zdru» žena pevska društva pod vodstvom g. Rozmana zapela dve v srce segajoči žalostinki.
r— Riziko dela. Delavec Zalokar, doma iz Krškega, si je v ponedeljek odsekal dva prsta leve roke. Zaposlen je pri Gospodarski zadrugi v Izlakah. Pri napravljanju drv mu je sekira izpodletela. Po odredbi dr. Laznika je moral ranjenec oditi v ljubljansko bolnico.
Iz Litije
il— Rudarska vest. Za obratovodjo v si-tarjevškem svinčenem rudniku je imenovan g. ing. Maks Strajhar, ljubljanski rojak. Prejšnji obratovodlja ing. Rudrolf, nemški državljan je odšel v Bolgarijo.
i— Preselitev brivnice. Dosedanji brivec pri cerkvi, g. Ivan Šekš se je preselil v nov, moderno opremljen lokal Modičeve hiše na Glavnem trgu. Priredil je tudi poseben damski oddelek.
SploSni tumrtr vLjaibljamiskeiga Satanskega kluba* se je zaradi še vedho dohajapočiih novih prijav preložil an se prične nepreklicno v četrtek, 14. t. im. ob 18. tmi z žrebanjem. Za trurnir vlada ■veliko zamiTnaibje im >e že doslei pni.jaivnliiein.ih 16 •udeležencev. Bo ta turnir vsekakor eden najza. njmilvejšrh v zgodovini LŠK.
Sploh se opaža, da ie klubofvo delovanje z novim vodstvom na malh oživelo. Lgirafina večeri (ponedeljki in četrtki od 18. mre dalje) so po iigraJloih obiskovani nad vse odffi/čno. Opaža se hvalevredno zopetao pojavitjamije starih, prav aiziitaiiJi biivšiih članov, k-i so pred leti tudii v i&ri dosezali pomembne uspehe. Tudi šahovski humor prihaja s poiživJjeniim fclulboviim delovanjem do zopetne vel'jarvne. Talko so n. pr. igrai);; prostega četrtka imeli priMco občudovati dwvj;i, krvoločni boj najopasmejSega amatterja težke katejsoriije (stara šola,) z odročnim reipr-ezen tanKoni »šahov-stke moderne«. Lov iz stare šole se je oboroži! za Dumo borbo s kopico naftzbranejšfh besednih pušic. SlavTiost pnirediiitve so §e bolj podčrtali pnvn praktični poizkusi urvedbe astronomskega šaiha, oziroma boli« — šahovske zastrcmoimšie, kajti čuile so s« definicije o »ričefcu« in škodi, kij so jo utrpele zaradi preobito zavžiitSi »mat-skih tablet — popotraoima nov« hlače g. dr. škrata. — Med žhnataim razbijanjem lesa po tatooi brzopart&j se je fijMti možicelj moral parkrat pre-prnčajti, da modemi otivoriitivii enega samega ikailčiča« rei dorasteS. Vendar astronomija kilijab trenutnemu neuspeha ni doživeila — rasen doslednega vremenskega maščevanja — nikake pomembnejše nesreče. In vzradoščena četa kibicev je trdno prepričana, da bo »revamiža* še mnogo 3x>1J zabavna in da se Ljiubjančanoim »vremena bodo Skor' zjasnila.
To želim vsem prijateljem >'U. š. khilba« od srca. — K i bi c.
ZauSnje prtiarve za. splbšni šahovski tormir »Lj. šah kluba«, kn pridne nepreklicno v četrtek, 14. t. m. ob 18 utra sprejema v torek ki sredo med 19. in 20. uro ter v četrtek neposredno pred pričet&o.m tiurnir-ja v igralni sobi kavarne »Zvezda« tajnik »Ljubl-j. šah. kluba« gospod Gabrov-šek. — Odbor »LJ. šah. kluba«.
Šport
Nazadovanje lahke atletike na Finskem
Na drugi in nič manj na tretji povojni olrmpijadi v letih 1924 in 1928 je maia finska državica s svojim1 lahkoatletskimi uspehi dvignila velik glas po vsem kultur* nem svetu. Svetovno ime si je na teh mednarodnih tekmovanjih pridobil fenomenal-ni tekač Nurmi, ki je izvojeval svojemu narodu najštevilnejše zmage. Splošno mnenje, da so Finci še vedno prvi lahkoatlet« ski narod v Evropi, pa se je pričelo polagoma majati. Dva nedavna poraza, ki jih je morala sprejeti Finska od Švedov in Francozov, dajeta misliti, da so pričele finske lahkoatletske sile polagoma pešati. Po rezultatih z mednarodnega mitinga s švedsko se lahko sklepa, da je Švedska skoraj enakovredna. Dasi se Nemci in Finci še niso pomerili, je treba s precejšnjo gotovostjo računati, da bi tudi Nemci ne zaostali, če ne bi gladko zmagali. Teoretično so brez dvoma mnogo jačji.
Pozicija Finske med Iahkoatletskimi pr« vaki se bo dala določiti šele po sestanku Nemčije in Švedske, ki se bo vršil tekom prihodnjega poletja. Finci so očividno že spoznali, da gre pot njihove lahke atletike navzdol in so posebno radi poraza proti Franciji neutešljTvi. Dasi je znašala razlika v celokupni klasifikaciji le eno točko, je vendar ta edina točka znatno zmanjšala ugled finske lahke atletike v Evropi. Samozavest tega malega, toda žilavega štiri-milijonskega naroda je padla.. .
Vzroki tega nenavadnega pojava v visoko razvitem športnem življenju Finske le« že po vsej priliki v pomanjkanju materija-la. Nekateri atleti so ostareli, drugi so odpovedali, naraščaja ni mnogo in posledice niso izostale. Nurmi je sam priznal, da za proge pod 5000 m ni več dovolj hiter; sicer pa je v najvišji meri izpolnil svojo dolžnost in mu ne gre očitati, če si je mordla zaželel popolnega počitka. Manj razumljiva sta poraza, ki sta jih doživela Larva in Purje, nazadnje up in nada vse Finske. Povrh tega sta jo pustila na ce-diltu v trenutku, ko bi jih bila najlbolj potrebovala.
Te negativne postavke v finski lahko-atletski bilanci ni moglo popraviti niti odkritje Virtanena, ki si je s časom 14:47.2 zagotovil prvo mesto v svetovni listi tekačev na 5000 m. Razen njega so še Lou-kola, Matilainen, Nurmi in Toivonen dosegli čase pod 15 minut. Loukola je tudi na 10 km dosegel naiboljši čas leta (31:12.9).
V skokih je slika še manj razveseljiva. Edina svetla točka je Lindroth, ki je skočil ob palici 4.01 m. V metih bi bilo kot prvovrstnega omeniti samo Wahls+edta, ki ie prišel s kroglo često nad 15 m. S kopjem, kjer je Finska več let vodila, letos ni mogla, pokazati mnogo; v celem so letos nastopili le trije metalci, ki so prišla pre-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki »»vod t Ljubljani. 12. novembra 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	Cas			bi Is?	Smer vetra
		Barom-	Temper		is brzina
Opazovanja				a ca	v m- in *»Jf
Ljubljana		7627	7	<-3	mirno
Maribor		761-4	5	90	\V 2
Zagreb		762 S	9	8	\VSW 2
Beograd	8	762 8	10	100	mirno
Sarajevo		763-U	8	f>5	mimo
Dubrovnik					
Skoplie	7.	7b 2-9	11	190	mirno
Split		7611	13	68	NE 6
9
•§2
10 10 10 10 10
10
10
Padavine
Vr stt D ti
r mm d*
7.
70 40 7-7*
ko 60 m (Nemčija fBi j« imela Sest!).
Najslabše se goda Finski s sprinterji. Glede pomanjkanja teh tekačev se nihče posebej ne vznemirja, ker Finska že od nekdaj v teh disciplinah ni knela zastopnikov. Mnogo bolj pereče je vprašanje naraščaja, kateremu posveča finski tisk največjo pozornost. Kljub vsej skrbi pa se zdi, da bo ostalo vprašanje rešeno le do polovice in bo voraia Finska — ako ne poda novih dokazov svoje odločnosti za dosego športnih .pehov — odstopiti svoje vodilno mesto v evropski lahki atletiki drugim.
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora bo danes v sredo, 13. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Delavske zbornice. Prosim
poboStevfJne udeležbo. Istotam bo ob 19.30 seja poslovnega odbora, na kar se gg. odborniki opozarjajo. — Tajnik L
ŽSK Hermes. Pozivajo se vsi igralci, da oddajo opremo tekom tega tedna pri g. Bergantu od 19 — 20 ure. Danes plesna vaja ob 20. v dvorani »Be!levue*. Vabijo se vsi člani in prijatelji kluba, da se iste udeleže. — Odbor.
TKD Atena (bazena sekcija). V sredo 13. XI. ob 18.30 sestanek vseh članic v pi? sarni Privšek. Dunajska cesta.
SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Red* mi treningi v dviganju, rokoborbi, boksu in jiu-jitsu se vrše redno vsak ponedeljek m četrtek od 19. ure dalje v telovadnici Tehnične srednje šole na Mirju. Sprejemajo se tudi novi članL
Gospodarstvo
Ali ie treba Maribor
Najvišja temperatura danea v Ljubljani: 10.6 C, najnižja 8.6 C. Sobice vzhaja ob 6.54, zahaja ob 16.34, luna vzhaja ob 15.2, zahaja ob 2.23 Dunajska vremenska napoved xa sredo: Nespremenjeno
priključiti v pas obmejnega prometa?
Interesantna eosnodarska anketa t Mariboru.
Maribor, 12. novembra.
Zbornica za TOI je' za danes sklicala v Mariboru, anketo interesiranih gospodarskih organizacij, ki naj se izia«niio o vprašanju, ali ie z gospodarskega stališča koristno, da se Maribor priključi v pas obmejnega prometa z Avstriio. Zatriuje se namreč, da je avstriiska vlada stavila naši vladi predlog o razširjenju pasu za obmeini promet Anketa, ki io je vodil tajnik Zbornice za TOI gosp. Mnborič. je bila odlično obiskana ter so navzoči z vel'ko nažn'o poslušali njegovo uvodno poročilo. Konference so se ude-ležHi zastopniki velikega županstva, mestne občine, srezov Mnribor desni in levi breg. car>ns?ke uprave. Zveze za tujski promet in zastopniki industrije, trgovine, obrtništva in gostilni?ar«tva.
Gosp. MohoriS je med drugim izvajal:
Namen sporazuma o ureditvi obmejnega prometa je, da regulira kretanie prebivalstva, ki stanuje neposredno ob državni meji, da more za potrebe vsakdanjega življfnia pod gotovimi nogo!i in na gotovih mestih neovirano prekoračiti držnvno mejo. Sedaj veljavni sporazum o obmejnem prometu med kraljevino Jugoslavijo in avstrijsko re-oiihliVo datira od mesera septembra leta 1995. Taknzvani graški zanisniki iz 1. 1922. veliajo pri tem kot neke vrste izvršilne določbe.
Sporazum sam določa širino obmejnega pasu na 10 km na obeh straneh meje. ki pa se r>o krajevnih potreba^ in sporazumno labko ^Premeni ali razširi, vendar ne sme biti širši nego 15 km. Kakor ruiemo. je sedaj avstrijska vlada stavila naši vladi predlog da se obmejni pas razširi tudi na mesto Maribor, dočim spadajo sedaj v pas obmejnega nrometa od marib.Tsflie neposredne okolice le politične občine: Jareni-na. Krčevina. Kamenim. Studenci. Pekre in Limbnš. od občine LeiterSperg pa samo ka-tastralni občini Leiteršperg in Počehovo.
Dejstvo, da prihaja ta predlog od avstrijske strani, dokazuje, da sta inieiiativa in interes očividno na ni'bovi strani. Praktično vzeto, pomeni nriklinčitev Maribora v obmejni pas za Avstrijo pridobitev gospodarskega in prometnega središča mariborskega okrožia. V številkah ie to povečanje obmejnega pasu od sedanjih fif5 400 orebivilcev na 99100. torei pridobitev novih 30 700 oseb. ali za 45 % sedanjega stania. Pri tem na moramo pripomniti, da odpade od dose-daniega števila 68.400 prebivalcev 28.700 na politični srez Prevalje, ne celih 40.000 pa na ves ostali obmeini pas sedmih srezov: Slovenjgradec, Maribor desni in levi breg, Liutomer, Murska Sobota ter Radovljica in Kranj.
Nastaia sedaj glavno in odločilno rpraša-nie, kdo bi s tem pridobil, odnosno več pridobil? Ali je v interesu mariborskega prebivalstva, posebno pa mariborske trgovine, industrije in obrti da se priproča sprejetje takega predloga ali ne?
Po členu 3. sporazuma so v vzajemnem obmejnem prometu oproščeni vseh uvoznih in izvoznih carin, davščin in taks razni poljski in kmetijski proizvodi (z gotovimi omejitvami: krma, sadje, zelenjava, mleko, kurivo, kamenje in izkopnine, gnojila naravna in umetna, droži. brozga, dalje moka, kruh in pecivo v količinah po 5 kg, jajca do 50 komadov, meso do 4 kg, sir, sirovo maslo in smetana do 2 kg). Mesto Maribor ima teh proizvodov kmetijstva v večjem obsegu na razpolago kot trgovsko blago. Te proizvode bi lahko iz Maribora izvažali v Avstrijo brez carine, mogoč pa je tudi promet v nasprotni smeri iz avstrijskega obmejnega pasu v Maribor. Oceniti pa je treba, kolika bi bila praktična vrednost te olajšave za Maribor. Nadalje velja v obmejnem pasu oprostitev od carin glede zdravil, ki se prodajajo po lekarnah in drogeri-ah. v količinah, ki ustrezajo osebni potrebi, dalje glede embalaže in transportnih sredstev za obmejni promet, glede kmetijskega orodja in inventarja, ki se prevaža zaradi popravila, glede plemenske in delavne živine ter kmetijskih strojev e pridržkom carinskega zavarovanja na povratek. Te določbe bi igrale za mesto Maribor praktično vlogo le glede embalaže in prevodnih sredstev.
Prebivalci Maribora bi imeli v razširjenem obmejnem pasu obmejne karte za prehod čez mejo, ki se izdajajo prosto od vseh taks in s katerimi bi se lahko neovirano gibali t avstrijskem obmejnem pasu, toda redno ne več kakor tri dni. Na podlagi obmejnih kart bi jim bilo mogoče za prehod preko meje uporabljati tudi železnico v obmejnem pasu. Po členu 14. sporazuma je obrtnikom iz obmejnih pasov dovoljeno, izvrševati ▼ obmejnem pasu droge države popravila, ki spadajo ▼ njihovo obrt. V ta namen smejo prosto prevažati orodje in pomožni materijal. Iirošfkom in avtotaksijein dovoljuje sporazum izvrševati poklic med raznimi točkami enega ali drugega pasu. Takim obrtnikom ni treba na ozemlju druge pogodbene države plačevati davkov. *'biastva diuge države imajo tem obrtnikom le vidirati obmejno karto in potrdilo, ki ga jim izda oblastvo njih stanovališča glede pravice izvrševati dotični poklic. Potemtakem bi avstrijski obrtniki lahko prihajali i*<TŠevati popravila v?eh strok v Maribor in obratno mariborski obrtniki nabirati ua-rofMa la popravila ▼ avstrijskem obmeinem pa« n
Kako bi se razmere razvile, ako se Maribor pri'egne v obmejni pas. je težko jedni-ti. Nekoliko bi se dalo sklepati iz prakse d^edanjega obmejnega prometa, ki traja že tri lcla. vn-irar so razmere na dežt-li v tem pogledu drugačne kakor v mestu. Ko-
ristne in 6enčne strani so se v prizadetih srezih gotovo že pokazale. Kolikor je znano, je bilo v zadnjem času vloženih več pritožb proti poslovanju avstrijskih obrtnikov v obmejnem pasu v ljutomerskem okraju, da ti obrtniki prevzemajo kar nova grad bena dela in se ne omejujejo samo na popravila v smislu sporazuma. Naša obrtna oblastva nimajo v takih primerih izdatnih sredstev, da bi povsod intervenirala in se naše obrtniške organizacije upravičeno pritožujejo nad sedanjim stanjem razmer. Vsekakor je zanimanje avstrijskih proifesijoni-stov za delo v naših krajih večje nego obratno in je pričakovati večji pritok tujih obrtnikov v Maribor, kar bi pojačalo konkurenčne prilike. V trgovini pa je v Mariboru že itak dovolj tvrdk. ki na ime domačinov ali celo brez obrtnih pravic nemoteno poslujejo.
Referat gosp. Mohoriča je bil sprejet z odobravanjem. Nato se je razvila živahna diskusija, v kateri je večina govornikov odklanjala priključitev Maribora v obmejni pas. in sicer iz gospodarskih in nacijonalnih razlogov, predstavniki obrtnikov pa iz konkurenčnih razlogov. Zastopniki gostiln iČar-etva se iz tujskoprometnih ozirov niso pro-tivili priključitvi. Padel je tudi predlog, naj bi se v kompenzacijo priključil v avstrijski obmejni pas tudi Celovec. Na konferenci je bilo končno sklenieno, naj zbornica sporoči ministrstvu vse razloge, ki govore za priključitev in proti priključitvi.
= Naš denarni trg se letos povsem drugače razvija nego druga leta. Veliki jugo-slovenski bančni zavodi so. kakor vedno ▼ jeseni, mobilizirali razpoložljiva sredstva za financiranje sezonskega izvoza, kajti po dosedanjih izkušnjah povzroča naš jesenski dzvoz vsako leto veliko potrebo po kreditih in prilično napetost na denarnem trgu. Letos pa jugoslovenski denarni zavodi skoro nimajo prave prilike sodelovati v večjem obsegu pri financiranju izvoza in naš denarni trg je bil tudi v oktobru, ko je v drugih državah vladala precejšnja napetost nenavadno likviden. Situacija se je torej bistveno spremenila in zasrrebške banke se sedai pripravljajo, da svoja odvišna denarna sredstva, ki ležijo pri Narodni banki in Poštni hranilnici, drugače plasirajo. Izvoz pšenice je letos vzel smer proti zapadu Evrope in so ga večinoma financirale velike amsterdamske tvrdke in ker tudi ni pričakovati. da bi naši denarni zavodi v večji meri mogli sodelovati pri financiranju izvoza koruze, bodo banke v večji meri dale svoja sredstva kmetovalcem v obliki hipo-tekarnih kreditov.
= Novi zakon o taksah. V finančnem ministrstvu je dogotovljen načrt zakona o taksah, ki bo v kratkem objavljen. Sedanji zakonski predpisi o taksah bazirajo še na srbi-janskem zakonu iz leta 1911., katerega predpisi s bili leta 1921. in 1923. razširjeni na ostale kraje naše države. Za izvajanje tega zakona 6e pripravlja v ministrstvu tudi še pravilnik. Gohodki od taks so,kakor znano, velike važnosti za naše državne finance, kajti v našem državnem proračunu se ti dohodki redno predvidevajo v višini 800 do 850 milijonov Din letno.
= Povišanie delniške glavnice »Preko-morske plovidbe«. Iz Sušaka poročajo, da je občni zbor delničariev Prekomorske plovidbe sklenil povišati delniško glavnico od 4.83 na 10 milijonov Din. Nove delnice bodo udeležene na dobeku za 1. 1929. Poslovanje te družbe se razvija dalje zelo ugodno.
= Razmah Skodovih tvornic v Plznn. Ško-dove tvornice so bile že pred vojno eno največjih podjetij v bivši monarhiji, vendar je v Škodovih tvornicah prišlo do pravega razmaha baš po vojni, ko so bili obrati s težkimi žrtvami preurejeni na produkcijo gospodarskih in električnih strojev, tvornič-nib instalacij in avtomobilv. Iz Prage poročajo. da je podjetje v zadnjem času zaradi velikih naročil iz inozemstva in celo iz Amerike znatno povečalo število delavcev, ki je doseglo že rekordno stan je 37.000. Poleg tega zaposluje podjetje že 7000 stalnih nameščencev in uradnikov.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave 200 komadov mehkih plohov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. L m. po-iudbe glede dobave 200 m3 jelovega jamskega lesa in 100 m3 borovih plohov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 58 m gradla za zastore. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave svedrov za premog, žice, pločevine, vijakov, ključavnic, orodja in druge železnine. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
12. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah London in Berlin. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, le Berlin in Praga sta nekoliko popustile. Potrebo v Trstu je krila privatna ponudba.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danes dalje čvrsta. Za aranžma se je trgovala po 432, za november po 433.5 in za decembeT po 435. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 85.25 in 84.75. Za zasebne vrednote ni bilo posebnega zanimanja. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Praštedioni po 905, v Unionbanki po 202 in v Srpski po 157 med industrijskimi papirji pa je bil zabeležen promet v Trboveljski po 460 in v Oceaniji po 185.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.795 — 22.&5o, (22.825), Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225). Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.8932. Curih 1094.4—4.1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9507, Lon-
Ona sije osvojila mnoga src
s svojim solnčnim nasmehom obkroženim z nizom zdravih in lepih rob/ poslednje pa z dnevno uporabo, že skozi 40 let preizkušeno in osvežujočo zobno kremo
SARGOV
KAI0D0NT
Zdravi zobje
don 275.41—276.21 (275.81). Newyork 56.435, Pariz 222.68, Praga 167.08—167.88 (167.48), Trst 295.05—297.05 (296.05).
Zagreb. London 275.41 — 276.21, New-yrk 56.335 — 56.555 Pariz 221.68 _ 223.68, Milan 295.074 — 297.074, Curih 1094.4 do 1097.4, Amsterdam 22.79 — 22.85, Berlin 13.5075 — 13.5375, Dunaj 7-9352 — 7.9552, Praga 167.08 — 167-88, Budimpešta 9.8782 do 9.9082.
Curih. Zagreb 9.12625, London 25.165, Newyork 515.95, Pariz 20.31625 Milan 27.0175, Madrid 72.60, Berlin 123.325, Dunaj 72.53, Praga 15.2S5, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.15, Sofija 3.72, Varšava 57.85.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den. Ljubljanska kreditna 123 den, Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 denar, Ruše 250 — 260, Kranjska industrijska 290 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 432.5 — 434, kaša 432„5 _ 434, za november 433 — 434, za december 436 — 437, za februar ex ooupon 409 — 412; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Union 202 do 203, Srpska 157 — 157.5, Jugo 83 den., Narodna 8200 — 8350, Zemaljska 125 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den, Našička 1430 den., Gutmann 1® — 190, Slaveks 97 do 100. Slavonija 145 den.. Drava 320—330, Šečerana 400 — 410, Brod vagon 135 den., Vevče 132 den-, Isis 19 den., Dubrovačka 430 — 460, Oceanija 180 — 185, Trbovlje 457-5 — 460.
Beograd. Vojna Skoda 430 _ 431.5 zaklj,
za december 435 — 435.5, investicijsko 84.75 zaklj.. agrarne 51 — 51.5.
Blagovna tržišča
Žito
+ Žitni trg (12. t m.) ChikaSka borza včeraj zaradi praznika na poslovala. Na evropskih tržiščih pa je razpoloženje dalje mlačno in je na budimpeštanski terminski brzi danes pšenica za m are p>opustila od 22.80 na 22.58 pengS. Vojvodinski trg je ostal v glavnem nespremenjen. Promet se dalje giblje v ozkih mejah. Vagonska pšenica stane 185 — 187.5 Din, težja pa 190 Din. Za koruzo je navzlic olajšavam malo zanimanja za izvoz, vendar bo moral glede na obilno letino tudi izvoz koruze ▼ kratkem oživeti.
+ Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni balo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 79 kg 245 — 247.5, baška, 78 kg 242.5 — 245. baška, 77 kg 230 do 232.5. sremska, 80 kg 235 — 237.5. sremska, 77 kg 232.5 — 235; rž: baška, 72/73 kg 200 do 202.5; moka: »(K, fco Ljubljana, plač. po prejemu 355 — 365; komza: baška. umetno sušena, mlevska tarifa 190 — 192.5, navadna tarifa 195 — 197.5, času primerno suha
170 _ 175; činkvantin: umetno sušen 255
260; ječmen: baški, 66'67 kg 205 _ 207.5; oves: baški, 63/64 kg. 195 — 197.5 Din za 100 kg.
+ Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 12 vagonov pšenice, 4 vagone moke, 53 vagonov koruze in 1 vagon ovsa. Pšeniea: baška, 77 kg 180 do 182.5; baška, 78 kg 182.5 — 185; sremska 180 — 182.5; banaška, 77 kg 177-5 — 180. Ječmen: baški 120 — 125. Oves: balki 140 do 145. Kornza: baška, nova z garancijo 110 do 115; sremska, času primerno suha 100 do 105; baška. za december - januar 117.5 do 120; za marc, ladja Dunav 135—140: baška in sremska, umetno sušena 132.5—137.5. Moka: baška »Oc 290 — 305; »2< 265 — 275; »5< 235 — 245; »6< 195 — 2o5; »7< 155 do 165. Otrobi: baški in banasld 975 — 102.5.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (11. t m.) Pod utisom mirne tendence na inozemskih tržiščih se je tudi promet na dunajski borzi gibal v najožjih mejah. Ju-goslovenska potiska pšenica notira 1.36 K& Uradni tečaji eo ostali nespremenjeni.
Les
+ Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca
nespremenjena. Zaključenih je bdlo 10 vagonov razrezanih bukovih drv.
Živina
+ Dunajski goveji sejem (11. t m.) Do-gon: 1995 komadov, od tega 183 iz Jugoslavije, 888 iz Madžarske in 256 iz Rumunije. Pri zelo slabem prometu je prvovrstno blago komaj obdržalo stare cene. ostale vrsto pa so se pocenile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notira jo: voli izjemno 2.20—2.30, I. 1.90 — 2.15, II. 1.50 — 1.85. III. 1.20 do 1.45, biki 1.30 _ 1.65. krave 1.05 — 1.65 in slaba živina 0.80 — 1.00 šilinga.
Klub nedoraslih avtomobilskih banditov
Žrtve mladostne romantike, kinematografskega šnnda
socialne bede
xn
Pretekli četrtek je napadla na Du* naju skupina mladostnih banditov, ki so se pripeljali v avtomobilu, 701etnes ga blagajniškega slugo Jožefa Kanj« lerja, ga pobila na tla in mu iztrgala denarno vrečo s 14.000 šilingi v gntc« vini. Malo pozneje je našla policija prazni avtomobil v predmestju. Ugoto« vila je, da je vozilo last mestm:ga elek* tričnega podjetja in da so mu prilepili roparji potvorjeno številko preko pra? ve. Baš ta
potvorjena številka je zločince izdala,
kajti ko so jo odlepili, so opazili na nasprotni strani naslov neke dunajske tiskarne. Tam so izvršili preiskavo, vse uslužbence so strogo zaslišali in ni dolgo trajalo, da se je 171etni tiskar« niški vajenec Jožef Batsch izdal kot član roparske tolpe in navedel tudi imena ostalih njenih članov: 201etnega skla« diščnika Hermana Lammla, l^e^nega šoferja Viljema Praprotnika, šoferja Otona Jahoda, 201etnega inštalaterja Franca Rotterja in 171etnega obisko valca obrtne šole Franca Pfeiferja. Možje s kriminalnega urada so kar zi* jali, kajti družba tako drznih zločin* cev, čije
najstarejši član šteje komaj 20 let, najmlajši pa 17,
to vendar ni nekaj vsakdanjega. Še v Ameriki, domovini najbolj čudnih zlo« činskih organizacij, bi vzbujala nema* lo senzacijo. Ko so pa posameznim njenim članom po takojšnji aretaciji (pri čemer so rešili večji del Kandlerju uropane vsote) pretipati jetra in obU sti, je postalo začudenje še večje. Se« znanili so se natančno ž njihovimi sta« tuti in namerami in so morali priznati, da tako rafinirane in podjetne družbe že dolgo niso spravili pod ključ. Edi« na sreča je še, da gre za novince, ki se jih je držala še ta in ona naivna pri« mes mladostnega romanticizma, toda če bi se v svojem poslu nekoliko iz« urili in si pridobili nekoliko potrebne previdnosti tedaj bi lahko postali naj« bolj dovršeni in nevarni lopovi.
Duševni oče in poglavar te malo dobrega obetajoče druščine je bil Her« man Lammel. Bil je brezposeln, dela je iskal zaman in s skromno podporo,
ki jo je prejemal (17 šilingov — pri* bližno 140 Din na teden), je moral skrbeti tudi za enoletnega otroka, ki ga ima z neko, istotako brezposelno mlado delavko. V tem obupnem polo« žaju, ki sta ga podžigala slabo štivo in roparski film, ni nič čudnega, če je prišel na idejo, da bi se »rešil« z osno* vanje vlomilske in roparske toloe in da je kmalu našel družbo bolj a!i manj sebi enakih tovarišev, ki so se njegove ideje oprijeli. »Klub so usta* novili v neki kavarni, izdelali so mu statute,
podpisali so pogodbo medsebojne zvestobe z lastno krvjo, določili so smrtno kazen za onega, ki bi to prisego prelomil in izdal svoje tovariše, potem pa so pričeli takoj razpravljati o bližnjem delu. In to že ni bila več malenkost. Sklenili so, da vlomijo n. pr. v neko draguljarno, v neko trgovino krzna in v blagajno ne* ke banke. Pripravili so si potrebno orodje in orožje, bili so odločeni, da pobijejo vsakogar, ki bi jim stopil pn izvrševanju teh akcij slučajno na pot. Največje dejanje pa bi bilo po orne* ni enih to, da bi
uropali iz kapucinske grobnice na Du* naju truplo vojvode Reichstadtskega, sina Napoleona I., ga vtihotapili — seveda v ukradenem avtu — na Fran* cosko in ga tam prodali za drag de* nar. Lammel je bil namreč posnel po poročilih v listih, da zahteva franco* ska vlada od avstrijske, naj ji to trup* lo vrne. Načrtov torej ni bilo malo in čeprav so si jih v marsičem olajšali z naivnostjo neizkušenosti, so dokazali že pri prvi akciji, pri napadu na. Kand« lerja, da bi znali postati skrajno meto« dični in opasni. Ta napad jim je slu« žil prav za prav samo za to, da bi si pridobili potrebnih sredstev za nadalj* nje avanture. Da niso prezrli tistega naslova na tablici s potvorjeno avto« mobilsko številko, bi bili težko prišli pravici v roke. Še bolj značilen dokaz za njihove »talente« pa podaja njih vedenje po izvršenem ropu. Tako se je Pfeifer n. pr. z največjo hitrico po* dal v šolo, da bi si preskrbe! alibi za primer, če bi jim policija prišla na sled.
Potujoča poljedelska šola
V Ameriki, k]er !e ra<fl razsežnosti, ne prevelike obljudenostl In oddaljenosti posameznih kmeti] druge od druge težje ia nazmisetnejše vzdrževati stalne poljedelske učne zavode, si pomagajo zelo radi s potujočimi šolami. Prometnih sredstev fnn za to ne manjka. Na sHId vidimo takšna šolo na delu, ki si le okupirala cel vlak in ld vozi celo živino s seboi.
Pretep na odru med predstavo
Iz Frankfurta ob Menu poročajo o nenavadni predstavi, ki se je vršila v tamošnjem novem gledališču. Igralca, ki sta predstavljala dva sovražna si tekmeca in ki se marata tudi dejan« sko spopasti, sta se v svojo vlogo ta* ko zelo vživela, da sta znatno preko* račila mejo, ki jima jo je predpisal
avtor. Svoje sovraštvo sta prenesla na oder in Moritz F. je tako krepko su* nil med oči svojega partnerja Fritza D., da se je ta kar opotekal. Ko pa se je zavedel, je oplazil Morica s pasjim bičem preko obraza, kar je bilo sicer v smislu besedila, vendar bi iz raz* umljivih razlogov ne smelo biti tako močno realistično. Udarec z bičem je Maric poplačal s tem, da je pograbil zaboj, ki predstavlja na odru stol, ter ga treščil v glavo svojemu tovarišu. Občinstvo je bilo ob tem živahnem prizoru sprva iznenadeno, kasneje pa je deloma odobravalo temperamentno igro, deloma pa je začelo sikati. Reži* ser je moral spustiti zagrinjalo, boj pa se je na odru še nadaljeval, kajti bilo je čuti votel ropot, kakor da sta oba igralca pograbila za zaboje in si jih treskala v glavo. Po končanem bo* ju je gledališki zdravnik obvezal igral« ca, ki je dobil zaboj v glavo, nakar se je igra nadaljevala in zaključila na« tančno v mejah, ki jih je predpisal av« tor igre. Na koncu sta oba tempera* mentna igralca žela tak aplavz, kakr* šnega še nista bila deležna kdajkoli prej.
Dvigalo za avtomobile
r Ameriki, kjer imajo garaže za avtomobile v večnadstropnih palačah, se poslužuje jo za transport vozil v višja nadstropja posebnega dvigala, kakršnega vidimo na naši sliki.
Konkubina/t v Nemčiji dovoljen
Kazenski odsek nemškega državne* ga zbora je sprejel z veliko večino socialnodemokratski predlog, da bi se dosedanje določbe kazenskega zakoni* ka o konkubinatu razveljavile. Že do« sedaj ni paragTaf zasledoval skupnega, nezakonskega življenja med moškimi in ženskami, zlasti če je takšno raz* mer je trajalo dalj časa. V bodoče bo nelegitimna žena uživala po zakonu celo nekakšno zaščito kakor prave žene.
Maurice Herbette,
sin francoskega poslanika ▼ Berlina, ataJe teza poslaništva, pozneje politični ravnatelj na Qua» d' Orsayu, ravnatelj državnega zunanjcpofitlč-uega tiskovnega urada, še! zunanjepolitičnega kabineta pod ministrom Monlsom In Selvesom, francoski poslanik v Bruslju itd. Itd., Je te dni ▼ Parizu umrl. Znan je tod) kot pisatelj diplomatskih in političnih ded.
Zvočni film kot priča
V Newyorku se otvori^te dni sen* zacionalni proces, pri katerem nasto* pi kot glavna priča cel — zvočni film. Gre za umor plesalke Littie Kšndyje-ve, ki ga je izvršil njen ljubimec. Afe* ra ne vzbuja senzacije samo zaradi oseb, okoli katerih se plete, temveč še bolj zaradi tega, ker je združen ž njo najmodernejši izum v področju kinematografije in ker kaže v čudni luči častihlepnosit nekega filmskega operaterja, ki je v interesu senzacio* nalne scene dopustil zločin. Operater je bil namreč priča krvavega dejanja. Ko se je ljubosumni morilec vrgel na plesalko in je kazalo, da bo stvar kon* čala z umorom, je začel operater hlad* dnokrvno snemati prizor in mu ni pri* šlo niti na misel, da bi priskočil žrtvi na pomoč. Sedaj pride tudi on pred sodnike in se bo moral zagovarjati za* radi sokrivde na umoru.
tj, lord Haldane, pa tudi Lloyd Geor* ge in predsednik zadnje angleške vla* de Baldwin. Sedaj kandidirajo na rek* torsko mesto labourist Sidney Webb, konservativec Winston Churchill in li* beralec G. K. Chesterton, ki kandidi* ra tudi za letošnjo Noblovo nagrado kot pisatelj.
Vseh 65 let, odkar je ustanovljeno to mesto, se vedno vrši huda borba med posameznimi kandidati. Letos ima baje največ nade na uspeh labou* rist Webb, kajti mladina zamerja Churchillu, da je za isto mesto, ki ga hoče danes kot konservativec, kandi* diral 1. 1908. še kot liberalec.
Volilna borba za čast rektorja
Dijak! edinburške univerze Imajo to predpravico, da si lahko sami volijo rektorja. Rektorska čast tega vseuči* lišča je združena z lepimi dohodki in z velikim ugledom, zato se zanjo če* sto potegujejo najodličnejši Angleži. To mesto so med drugimi zavzemali že Carlyle, Gladstone, lord Rosaber*
Dunaj v opasnosti pred napadom barbarov
Prošlo nedeljo se je javil na dunaj* ski policijski direkciji mož, ki je ves razburjen poročal službujočemu urad* niku, da se bliža Dunaju ogromna ar* mada 100.000 Židov in 40.000 Arabcev, ki požiga jo in plenijo ter pobijajo sta* ro in mlado, moško in žensko. Zahte* val je takoj energičnih ukrepov zo* per barbarska golčišča. Pred vsem naj se dunajska občina obrne na poljske* ga kralja, ki je že izvežban za take primere, obenem pa naj organizira «.>b» širno akcijo za postrežbo ranjencev. Dva bolniška vlaka in tri strežnice raj bodo takoj na mestu. Mož, ki je pri* nesel katastrofalno poročilo, za enkrat še n« more sodelovati v akciji, ker mo* ra še ta večer z letalom odpotovati v Jeruzalem, da si ogleda szid jadiko* vanja«. Policijsko ravnateljstvo je mo* ža potolažilo in ga naposled toliko po* mirilo, da se je dal odpeljati v zavod za duševno bolne. Nesrečnik, ki so mu šli tako k srcu krvavi spopadi v Sveti deželi, je neki brezposelni natakar ži* dovskega veroizpovedanja.
3000 strojev išče strojepisk
Nedavno je prispela v Smirno iz Evrope pošiljka 3000 pisalnih strojev za potreDe turških uradov. Vsi stroji so opremljeni z novimi latinskimi čr= kami za turški jezik. Vlada bo stroje porazdelila v področja ministrstev ter je razpisala zanje mesta 3000 stroje« pisk. Te morajo biti seveda vešče tur« škega jezika in nove pisave, morajo pa biti tudi turške narodnosti. Ker pa je minulo šele leto dni, odkar je Ke« mal uvedel latinico, se je doslej po* nudilo malo turških deklet za razpisa* ne službe. Dokler se ženska mladež ne nauči latinice, jo bodo pri strojih nadomestili moški.
Radio
Sreda, 13. novembra.
LJUBLJANA: Opoldanski program otjpede. —■ 17-30: Koncem naidno-orkestra. — 18-30: Otroški kortiček. — 19: Naši izseljenci. — 19.30: Francoščina. — 20: PervsSai večer gdč. Ziupano-ve. — 20.45: Koncert radso-orkestra: podpurifi.
—	22: Napoved časa in pcrenčala.
Četrtek, 14* novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reprodacinana s&atsba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13JO: Pomočiia te dnevnikov. — 17JO: Ko»■ oert radio-orkestra. — 18JO: Angleščina. — 19: PrArodoskraJo preda-varaje. — 19 JO: PregV-d domačih m ttijih dogodkov. — 20: Viola-sok-komcert s klarvArjem fcproL ivančič). Pri klavirju g. L. M. Skeiiamc. — 21: Koncert naidr'-:-oriestra: hirvaite&a gkasba. — 22: Napoved časa in poročila.
I
IDEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM
1
ZAGREB 12JO: ReproducirajM g*asba. --17J0: Popoldanski koncert. — 20: prenos koncerta te Ljiibloaine. — BBOGRAD 12.40- Repro-drucarama glasba- — 17JO: Popoldanska koncert.
—	20J0: Koncert Mozartove gilasb«. — 21 JO: Poročila. — 2)1.45: Koncert radiio-kverteiA. —• PRAGA 19.06: Koncert god.be na pžhaia. — 20: Dramski večer. — 22.15: Koncert tafake gtefcc.
—	BRNO 19X6: Orkestralen koncert: vaKki. — 20: Prenos programa te Prage. — 22.15: Koncert vojaSke godbe. — Varšava 17.45: VMtaski ki faSavirski koncert. — 19Jo: Reprod. glasba.
—	20JO: Koncert tehfce glasbe. — 23: Gotiba za ples. — DUiNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert bvarteta. — 20: Ljudska igra. — Koncert orkestra. — BERLIN 16JO: Lahka godba orkestra. — 19: Jaez-barad. — 20: Veseloigra. — Godba m ples. — PRANKFURT 16: Popoldanski koncert: orkestra. — 19.30: Program iz Stwtit®arta. — 20,15: Koncert godbe na pjihaJa. — 21.15: Prenos te Stotftgairta. — 23: Lahka godba. — 0J0: Nočni koncert. — LAN-GENBERG 17JO: O>d-!omto te novejših oper. — 20: Koncert orkestra. — 21: Veseloigra- — Godba aa ptes. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 20: Prenos fe Fnajtkftirta, — 2)1.16: Trajr-komedrja. — 23: Laiika glasba. —. BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Reprod- glasba. — 15: Prenos te gfe-d<aiKšča: Hubayeva opera: »Ana Kareama«. — Orkestralen kioncert. — LONDON 20.45: f>evski koncert in vofjaška godba. — RIM 17JO: Popoldanska koncert. — 21: Vokaiea ki jnstrumeaita-ten koncert. — STOCKHOLM 20: Koncert vojaške godbe. — 22.10: Godba ra ptes.
MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D.f
Stara Palanka, Bačka
poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni cerf
vrvi
za transmisf jske pogone
kakor različne vrvi za dvigala, ladje ta splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah.
Spectialiteta: tranEmisijske vrvi z patentiranim? SDOjkami (Seilschloss).
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
astopnik za Slovenijo
papirnate stroke, dobro uveden v Sloveniji, za prodajo razglednic in papirnatega blaga, dobi takoj naaneščenje proti visoki proviziji v zagrebški veletrgovini. Ponudbe na poštni pretinac 34 Zagreb.	14071
Zahvala
Sinovi Jeana Jnvanača, globoko St-njesii po teraeft sšnpaitij. M » nam bi® Brfkflgara ob smrti gospe
Morije Juuančič
izrekamo svofo fclkremo tabvaito vsem, ki so sočustvoivaii z nami ▼ naši velfiikn bo®.
Saieumine«x, 13. novembra 1939.
JEAN JUVANČIČ, Mson LAONIESA Salem mineux par la TaiHandierre (Lok) France.
Znatno znižan popust
■ IIIII ra<^ ^like zaloge vsakovrstnega moškega In damskega lllll zimskega blaga in perila le pri tvrdki	14064
Adalbert Ivanuš, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
Razpis.
Upravni odbor „Avtobusa mesta Celia" razpisuje
oddajo službe garažnega mojstra
Pogoji:
1.	Jugosloventsiko dtlžavtjanstfjvo;
2.	Nafltmsamj 5-leftoa šoferska praksa;
3.	Popolna ifcvetžbanast ko<t avto-melhaimik;
4.	Telesna in duševna siposotmost;
5.	Neomadeževana preteklost Plača po dogovorni.
Prošnje, opremljene z ddkaiziE giade pogojev pod 1. do 5. je vlagati do 20. t m. pri upravnem odboru »Avtobusa meista Getfja« pri mesfcneim načehii-štvu celjskem.
Predsednik upravnega odbora »Avtobusa mesta Celja«: Dr. Ogrzek Anton, s. r.
Celje, dtne 9. novembra 1929.
»r »-7 »op*-r*ur-K« oacnaaii*
Za večno ms je zapustila naša pnegoreče IdubUjana mama, tašča, stara mama, gospa
Antonija NendI
zasebnica,
dne 12. t m. ob 6. uri zjtotraij po do3gi, mučni bolezmi
Nepozabno pokojnioo prepeljemo v četrtek, 14. t m. ob 9. turi zjutraj iz hiše žalosti, Krekov trg 6, v Št. Jurij ob južni železnici, ikljer sie bo vršiil pogreb ob 11. uri dopoldne izpred žiupne cerkve na tamošnije pokopališče.
Maša zadušniea bo v petek, 15. t. m. ofb 7. uri zjiuitrad v župni cerkvi v Ceiau.
Celje, dne 12 .novembra 1929.
Žalujoče rodbine: ALOJZ NENDL, EMIL NENDL, DRAGO SIREC,
DRAGOTIN KVEDER	14074
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
r^gŠA f	| V da se mu pošlje
4#Ccfior hoče pc Pm •.««'<>»
ali GaGo drw|c informacijo tičoče me malih oglasov naj priloži v »namGah a (lj* sicer ne bo prejel odgovora t SLMWWW
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. 'Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Pisarniške sobe I	Učka
I pripravne tudi za spravni- Meni nemogoče; pridi Ti! I k a al< advokata, v 6redini Zelo, zelo želim Ves T. mesta oddam. Ponudbe na	41221
I oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošta«.	40872 |
Harmonik
Uuifodebi
2 sodar. pomočnika
T stalno delo sprejmt takoj Joei-p Gumzej, sodaretvo, greg 14 pri Celja.
41175
Dobro šiviljo
B krznarsko obrt sprejmem take j. Naslov t »g1-oddelka »Justra«. 41.171
Varuhinjo
TtSbo nemščine in samostojne vzgoje otrok, staro BO—35 let, sprejmem k 2 otrokoma ▼ Ljubljani. — Kaetopr lahko takoj. Po-sudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod iiiro »Nem-(čine vešča«.	41118
Frizerko
Jrro mož, sprejmem. Pla-fa po dogovora. Salon Doba! Maribor, Gosposka 38. ^	40931
Gospodično
fe dobre hiše, veščo stenografije, strojepisja io .nemščine' v govoru in pisavi, iA bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. i nekoliko manja v šivanju, ev. pri fcljučitev k rodbini, sprejmem takoj ra trgovino z mešanim blagom. Naslov v OgL odd. Jutra«. 40919 i
Šoferja-mehanika
ki se spozna deloma tudi na električne naprave, ve-ičega slovenščine in sem-Seine, sprejmemo takoj, riača po dogovoru- Cenj. ponudbe pod »Sofer-meha-Bffic na Ogl. odd. »Jutra«.
40918
Dekle
1« pošteno, ki ena tudi kuhati in druga go spodinjska dela. sprejtmem takof~ b otrokom. Dopise p-vd »Pridna in snažna« na OgL odd. »Jutra«. 40889
Zobotehnika
perfektnega. iščem sa ta-'koj. Dopisi pod »Zoboteh-nik za Gorenjsko« na ogl. odd. »Jutra.«.	408SS
Slaščičarski
pomočnik
samostojen delavec, dobi t-a-kni stalno službo v slaščičarni K. Kozina, Trbovlje I 40S33
Slaščičarskega pomočnika
prvovrstnega sprejmem takoj. —• Naslov t oglasnem cddelku »Jutra«. 412H5
Prodajalca (ko)
▼erziranega iščemo za kraj v Primorju in za mešano stroko za kraj v notranjosti Dalmacije. Ponudbe na cirlas. oddelek »Jutra« pod »Verziran«.	41216
Učenko
e primerno šolsko izobrazbo, dobro vzgojo in leipega vedenja, sprejme Milan Trima, trgovina z mešanim blagom v' Krhkem. 410S0
Služkinjo
«* vsa hišna dela. ervent. budi za čet-nico sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41212
Vajenca
• predmsa.no šol. izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Pridnost«.	41251
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva cesta štev. 28
t* <on interurban št. 3109 iC. tožilca (Schankbursch) gostilniške in privatne kuharice ter služkinje. — Za odgover priložite dvodinar-sko znamko.	41230
Vzgojiteljico
z dolgoletnimi izkufejiaml in spričevali, k desetletni deklici in petletnemu dečku sprejmem takoj. — Ponudbe e sliko na naslov: IngenieuT Strass Leo, Su botica.	412&8
1. obl. kon.
šoferska šola
čsmernik, LJubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje.	251
Kuharico
zanesljivo in samostojno sprejmem takoj ali i novim letom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra služba — Litija«.
41255
Francoščino
poučuje gospodična z večletno prakso. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija«.
41214
Potniku
ki potuje x avtosn po Sloveniji, bi ee pridružil »a. stopnik domače tvrdke kot sopotnik. Ponudbe x navedbo pogoje-v na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro Sopotnik«.	■«1191
Potnike
za prodajo manufaktnre
sorejmemo proti fiksni plači jn proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenost«.	41252
Gospodično
K igra gosli, iščem za salonsko damsko kapelo. Javijo naj se tudi začetnice. Slavko Raškaj, hotel Bela Lada, Novi Sad. 41158
Obrača se pažnja
zastopnikom in podzastop nikom. da dobe najugod nejše JMgoje xa prodajo državnih vrednostnih papir iev tn zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra riac, Beograd, Obdličev ve nao b»- 25	806
Zastopnike
iščemo za vsa mesta Ju gcslavij-e za nov in odličen posel, proti plači in proviziji. Javite se osebno ali pismeno na naslov. Trgo-vačko preduzeče, Beograd, Kolarčeva K. 10/1, levo.
40835
Dobrega dreserja
iščesn za 9 mesecev starega
psa volčjaka. Vila prof. Kalan, Strekljeva štev. 9.
41197
Postranski zaslužek
do 50 Din dnevno, poleg poklicnega dela na domu, Iščemo sposobne in zanes-Ijive zastopnike v vseh krajih S'ovenije. Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod zmačko »Zaslužek«. 41190
Profesor
poučuje slovenščino, srbohrvaščino, češčino, ruščino In nemščino; instruira tudi vse srednješolske predmete Jamči za uepeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41218
Strojno pletiljstvo
je edina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka ln lastnega pod jetja brex posebnih stroškov tn zamude časa Učne tečaje s» lahko nastoM vsak dan. Najboljši pletilnl stroji »Walter« vedno » veliki libiri na zalogi. J Kos, Ljubljana, Židovska št. 5.	191
Uspešna inštrukciia
Akadeimik nudi instrukci-je i« realnih predmetov in v modernih jezikih. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prav dobra matura 1928«.	41220
Strojepisje
poučuje drž. kcnc. zasebno učilišče Gita Petač, Ljubljana, Valvasorjev trg 6.
41264
Železen štedilnik
lep, s kotličeim za vodo in ga-iperček predam v Rožni dolini — Cesta V št. 21.
41186
Poleno vko
namočeno dobite vsaki petek pri I. Buzzolini, Lin-garjeva ulica (za škofijo).
41199
Samotno opeko
tx. 3000 komadov rabljene proda Franjo Garkman — Laško	41245
Žagani odpadki
žaganje, obrezki, brajniki trdi in mehki na razpolago v vagonskih množinah po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku »JutTa«. 41227
Ca. 2000 kom. vreč
iz jute, cementnih. Sablje nih. vsebine po 30—50 kg. pripravne za premog, pro da Liudevit Sire, trg. v Kranju.	41254
Lepo hišo
vieokepritlično, 6 5 sobam" i vsem komfortom, e kletnim stanovanjem za hišnika, v najlepši legi na Celovški cesti v Siškj, urejenim sadovnjakom in cvet-lifnjakom, i 1700 ms »veta. katerega se lahko od-.proda, prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 41257
150.000 Din posojila
proti visokim obrestiin in vknjižbi na nepremičnine, iščem za vpeljano podjetje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »November«.
41118
Družabnika
t ali brez sodelovanja »prejme debro uspevajoče pod-jetjs, radi razširjenj*. Po treben kapital 100.000 Din ali več. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj kapital«. 410S2
Natakarica
čedne zunanjosti, išče eluS-bo v boljšem lokalu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41153
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec in babi etucer, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41209
Trgovski pomočnik
33 let star, samski, želi mesto inkasanta ali kaj sličnega. Položi kavcijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »550«.
41206
Trgovski pomočnik
star 24 let, z gotovino, bi pristopil kot družabnik ali da kavcijo »a službo. — Eventuelne prevzame tudi podružnico. TaikojSnje cenj ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »Za-siguiano«.	41195
Trgovski pomočnik
gre brezplačno kot prakta kani k osebnemu avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41196
Avtomobile:
Chevrolet Touring, model 1928, vožen 8500 km, v brezhibnem stanju, skoraj nov, 82 000 Dip;
Peugeot, 24 HP. štirisede-žen. uporaben tudi kot poltovorni. e plačano takso, 15.000 Din;
Peugeot, 24 HP Stirlsede-žen, v brezhibnem stanju s skoraj novo pnevmatiko. 25.000 Din;
Peugeot. 4/15 HP, poltovorni, generalno repari-ran, nove gume. 18.000 D
Rolland Pillain, 85 HP. štirisedežen. Šport Tou-ring, 35.000 Din;
Erskine Touring, petsedp-žen, v izvrstnem stanju. Din 38.000 — proda . M. B A R E S I C ft Co.,
LJubljana, Dunajska e. 17.
196
4000 Din posojila
prosi dama, proti visokim obresten in garanciji. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro ipomagano. dvakrat pomagano«.	4124C
Avto
šesbsedežni. dobre attfa-njen, močan, z ižbornim strojem, radi odpotovanja prodam za 9000 Din. Ponudbe hitro poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«	«106
Osebni Svfd
štirišedežmi. dobro ohranjen in malo vožen takoj ku pim. Ponudbe ta opise je poslati na' Ogl. odd. »Ju tra« pod »Avto«. 40926
Absolventinja
trg. šole, išče nameščenja.. Cenjene ponudbe prosi r.a oglas, (jddelek »Jutra« pod »Pra1;tibantinja<. 41205
Šivilja
želi mesta pri šivilji, aH pa gre k manjši družini za hišna dela. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena šivilja«. 41242
Mesto hišnika
iščem za takoj ali pozneje, v mestu ali bližini. Gavo rim več jezikov. Po potrebi garancijsko pismo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Železničar«.
41217
G. Tli Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
Hotelska sobarica
•z večletno prakso, izvei-bana tudi v serviranju, is&e mesta. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Hotel«	41248
Vdova-sirota
ki zna tudi šivati, prosi službe, event. gre tudi kot poAtrežnica. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 41260
Perfektna kuharica
išče službo v Ma-ribom al'i Celju. Ponudibe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Dobra gospodinja«.
4127:
MOKO
dobro, svežo in suho dobite najceneje v F. Juvana valjčnem mlinu. Sr. Camelj ne. pošta St. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik
Sveže goveje meso
"po Din 10 kg prodajam vsak ponedeljek. 6redo in soboto na Ponikva r-j e v i stojnici na Vodni k<rvem trgu.	40969
26.
Vilinji kralj je bil prijazen star gospod ia ko mu je bratec Branko povedal vso sgodbo o sestrici Mici in Rusobradu, je dejal: »Velikega te ne morem spet napraviti in vila takisto ne. Rtisobrad je zelo rnogo-Jen! A saj se lahko sam osvobodiš njegove oblasti. Kaj moraš storiti, tega ti ne povem, ker potem ne bi pomagalo. In zdaj te nekaj vprašam: Ali se ti vidi lepo, da nisi ofetu in materi nifesar povedal? Mar nisi prav nič pomislil na to. kako bosta žalostna.« — »I nn,c je rekel bratec Branko, »zaradi sestrice sem bil v takih skrbeh!« _ »To pa fie M b« res!« je odvrnil krali
Pozor, peki!
Zahtevajte oforte za paten tirana vrata, niške, tšple za peči itd., delilne in Mešalne stroje ter farne p«8 Vse dobavljeno franko — Nainižje cene in nromplna dobava. Ing. C Kornfeld. Susak. Račkijeva 1. 40666
Koncesijo
s trgovino r mešanim blagom oddam. Pismene ponudbe na osrl.Tm oddelek »Jutra« pod »Koncesij« 35« 41335
200.000 Din vfožhn
v dobičkaBosno solidno podjetje T Ljubljani. Ponudbe na eglasni «W<.?ek »Jutra« pod »Tudi več«.
41225
Fiat 501
Spinto, v najboljšem e nju, garantirano brez poprav, z dobrimi gumi prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 36«.	40665
Poltovorni avto
majhen, ,prost takse, ki potrebuje samo 7 1 bencina na 100 km, za prevoz 600 kg, zelo pripraven, stroj v dobrem stanju, 12 HP, ')nevmatika, še novo orodje, vse skupaj radi delitve naprodaj za 7000 Din Pcjasnila v gostilni Sve-tič, Kolezija — Gerbičeva
ulica.
41208
Želod
t vsaki množini kupuje in plača po najvišji dnsvni ceni Fruiktus, Ljubljana, Krekov trg 10/1.	216
Več vinskih sodov
novih, ali dobro ohranjenih, od 50—350 litrov ku.pi D. Pačnik, Laško. 41201
Dvigalo
za ea. 700-^2000 kg kupi Fran4o Gerfeman, Laško 41216

20% ne kron. bone
kupuje PuCka (tediona
Osijek.	235
Opremljeno sobo
(iščem na periferiji ali v
ponudbe °TnSa I Kanarčke - harcer je
I na og'asni oddelek »Jutra« odlikovanega rodu, prodaja pod šifro »Sam«. 40830 Miloš Subič Dalmatinova 1	| ulica 10/11, desno. 41146-a
Opremljeno sobo . _ ,
I lepo, zračno in solnčno, z	IJve WaVI
elektriko in posebnim vho- montalonske pasme, napro-dom, parketirano, v DOvj oaj na posestvu Ruprč vrh vili oddam dvema gospo- j-pri Birčni vasi, Dolenjsko dičnama ali zakonskemu I	4£21."
Iparu. Event s souporabo kuhinje in kopalnice. Na^ .
siov pove oglasni oddelek Psa dobermana
I »Jutra«	44791 1 izurjenega vozača dam za
Tr„.,..inn	- stonj ti.-temu, ki odkupi
lrguvillU	I r»	t-	za to pripravljeno opremo.
z mešanim blagom in trir I PraZDO SObO I sani in lep nov otroški vo-liko, prvovrstno, staro in La krojaško delavnico! z'ček za 850 Din. Naslov dobro vpf-ljd.no, brez kon- ;sfem T centru. Ponudbp v oglaa oddelku »Jutra«, lurence, ob železnici od- Da o^ja^j oddelek »Jutra« I	41241
dam v kratkem v najem. L^ >KT-o:a?tvo«. 41187
Prometa približno 110.000 ______
Din mesečno. Ponudbe na	I	Kobilo
p^ckuinico »Jutra« v Ma- PraZtlO SObO	oddam takoj v »porabo
nboru pod »Drava	I ^ ml) eieeantno. za p!- proti vsej oskrbi, do ju
^^'sarno ali stanovanje, t ve- lija 1930. Naslov v ogla«, liko kletjo (za skladišče^, | oddelku »Jutra«. 412G5 takoj oddam ▼ Go rano v i ulici 18.	41217
direktno ii
Tovarne
oi. tov skladižča .
---
eroCdl
Novost! Novost!
Železna služinska Brozovid-patent postelja, zložljiva. » tapeeiranim madracom, zele praktična za vsako hiišft, hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe — stane 450 Din. Raroo-ši'jam po postnem povzetj«
TAKO
IZSLFDA SLG2EN
Ji&ineCiKeroCd I
IJHari&or št 101-A
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »GLAVEN« je mast
Hotel-restavracijo
penzijon ali saiuiiorij i KrapiiE»kih Toplicah vis-a- I
vie "kopališča oddam v PraZltO SObO najem. Moderna zgradba. separiranim vhodom ta. brez inventarja, v prithčjiu « 81v Rožni dolini. 3 krasni velita lokali, 2 £TJ "	laOT6m ^^u
manjši 6obi za restavracijo r'	h	----
in kavarno, kuhinja, loža |»Ju-tra«. za portirja in vse potrebne pritikline, v prvem nadstr. I	Cnhn
10 velikih sob, 3 manjše,	.	I v svrho takojšnje alf po
vse parketirano in oprem- zraSno 5n solnčno	znejže lraitve. Samo resne
ljeno z modernimi pečmi s 2 goapedoma event. gospo- ^ možnosti s sTi-pe^nicami J-ten^ ^o-1 d^arna. ^Na^oj T ^ I^na ^L oddelek »Jutra«

Mlad trgovec
41211 I s 60.000 Din gotovine ta pozneje še lepo dot;, se želi seznaniti x lepo, mlado in bogato gospodično.
Dobite v lekarnah, droge-rijah a7. ;.aravnost iz tvor-nice in glavnega ekiadišča
M. Hrnjak
lekarnar — Slsak.
pod šifro »Sreča m ljubezen«.	41194
»CONTINENTAL«
be za elužinčad, 2 veliki | oddelku »Jutra«, verandi, ves komfort. angleški kloseti. vodovod, .	rt	. napeljana razsvetljava, klet LepO, veilKO SODO kanalizacija, telefon, senč- Sist0 |„ golidno opremljeno, I
Bit T1'® lelenjad™ 71' parketirano, s^parirano, z postajalisč« avtobusov, ža- JT fctr r4ffiTetijaT0, dobec rišče vs«^ odhčnega dru-	. ^ ^^ oddam
žabnega življenja, ^'»ri0 Lulnemu boljšemu gospodu poleti u pozimi. Pogodba L ^ novembrom. Naslov na veS let. Odda se s 1.	oddelka »Jutra«,
januarjem 1930. V poštev I *	402491
pridejo samo rasni ponud-1 niki, zmožni slovenščine in I
memSčine. Ponudbe nasflo- I CAcfonAualna viti na: Jurkovič, Zarreb. , -SOSian"Vdltd Prilax 6.	41189 mladega eprejmem Naslov
v oglasnem oddelku Jutra | 4134*1
Gostilno
dobro idočo, na lepem in | Crkcfarinvalfii prometnem kraju, z lepimi , »"SianOVaiea
prostori oddam v najem s mladeg^ z vso dobro oskr-.	, .
1 januarjem. Zraven Je sprejmem s 15. nov. ali najboljši PiSalU StrOj tudi majhno, lepo urejeno 1- de«, na Sv. Jakoba fagu n»d 400.000 v rabi. Ssmo-posestvo. Prednost imajo Naslov v oglasnem oddelku | prodaja: kavcije nno&ti in x osebno | »Jutra«.	4123-
(pravico. ,Cenjene ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra« ■ —.	.
pod šifre »Promet 102-r. | rTaZIK) SODO
1H II i n
likanje
obktoe Kko, ffisti, posije WALLET EKSPRESS Stad trt 19.
n
OTVOBtN
Lesena patent p<-stelja^ zložljiva, e tapecira-nim madracom. zelo praktična — stane 380 dinarje*
Trodelni, i votoo polnjeni madraeri stanejo 730 W«.
Potem imam veKko zalogo puhastega perja po Din S8 kg, čist« belo g s e j • po Din 130 kg in čist« beli puh po Din 300 kg m cele tapet, in posteljno blag«.
L. BROZOVIC Zagreb, Ilica št 82.
V malih oglasih ]e siguren uspeh!
2 omari za obleko
h hrastovega lesa, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. .	41156
Trgovska oprava
elegantna, sa - drogerijo, d.ehkateeo ali slaščičarno, ra.7Jie $telaže, steklene napisne table, kuhinjska opira, va ee ugodno proda. Ponudbe: Jos. Erein, Ljubljana, Zrinjskega eesta 8. — 41076
Otroška postelflca
bela, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
41222
Posteljo z vložkom
in nočno omarico, še novo pečeni prodam- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
42249
Smoking
v dobrem stanju poceni naprodaj v ateljeju Sušnik, Solenburgova ulica. 41231
Damsk} plašč
Srna seal kožuhovina. zelo dobro ohranjen, ia močno dajmo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9./I.
41267
VHium
411921 zračno in solnčno, takoj ali pozneje oddam v rili, bliou Tivolija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41261
IVAN LEGAT, Maribor, Vetrlnjska ulica 3«
Telei. tat. 2434.
Krompir In fižol I Opremljeno sobo ,
kupnjem Plačam najbolje parketirano, z elektriko in	Žagarji!
Milan Stojčič "esnička pcs6bnim vhodom, za Be- K (>dij popolnoma tem-ul ».. Zagreb. Telefon higradom »ddam eohdnmu h,^3	žaga, t.
4008	.Sr T SII pobila Wolf, ^0
polncjaremnik, širina 85 em traasmisija dolga 19 m, .	■ eirkular, odrei ovale« (stu
oODICO	Icer) in ostali pribor, lahko
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo«, Ljubljana, Dunajska e. 83.
41154
prepresto. prazno aH oprem- I cs ^ ogleda v pogonu. — ljeno, išče mlad zakonski I Bratje Manestar, Crikveni-par. Ponudbe na oglasni ,ca,	41152
oddelek »Jutrac pod šifro I »Opremljena«.	412281
Hrastove hlode
Sobo
separirano. šolnino, ▼ klin hrastov« plohe od KI tero ee lahko postavi 5te-mm debeline naprej »talno dilnik, v bližini sv. Jako-kupuje J Pogačnik, lesna ba išče mlad zakonski par industrija. Skofja Loka ob I brez otrok, ta Je ves dan kolodvoru.	239 j odsoten. Ponudbe na oglas.
oddelek »Jutra« pod šilro
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo v centra mesta, po smerni
ceni. Naslov v oglasnem eprejmem v zelo d o b r o | oddelku »Jutra«. 41269
oskrbo v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra«	41239 |
Domačo hrano
opoldansko išče gospodična s 15. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra hrana 207«.	41207
Tovarn, poslopje
z okrog 400 m! prostora, stanovanjska hiša s tremi stanovanji, veliko dvorišče in vrt, v neposredni bližini centra v Ljubljani, ugodno prodam ali event. oddam v najem. Ponudbe pod šifro »Tovarna« na oglasni oddelek »Jutra«.	41111
Stanovanjska hiša
v sredini Ljubljane, na ze lo prometnem kraju naprodaj. — Poizvedb" nri dr Otonu Fettiohu. Da^ati-nova ulica 7. Posredovale! fitključ"ni	41024
Trg. hiša z vrtom
na _ najprometnejši točki v Jlajhenburgu, blizu hizpli-ke (farne cerkve), pripravna za vsakega obrt.p.ika. tiaiprndaj. Pojasnila daje V. Bavec. fotograf, Rajhen-bnr?-	41203
Majhno posestvo
v neposredni bližini Ljubljane iščem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »100«.
41238
Gostilno
dobro obiskano, z velikim hlevom za konje. 10 oralov zemljišča, pri Mariboru takoj poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41275
Deklici
ena^^mesečno in dveletno oddamo za svoje. Natančnejša pojasnita v zavodu za zaščito mater in dece, Liipičeva ulica	41234
Velike prostore
svetle in suhe, pripravne za tovarno pletenin, konfekcijo ali slično, tako] oddamo v Ljubljani, v bil iini glavnega kolodvora lr> ob glavni cesti. Vprašati v Roalitetm pisarni društva hišnih posestnikov, Salen-drova ulica 6.	41151
Mesnico in klavnico
na deželi, poleg farne cerkve oddam za 3 leta. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«	4121»
Skladišče
pritlično, suho, tla betoni-rana, v izmeri 8 X 5.50 — pripravno za vinsko le žišče. proti primerni najemnini takoj oddamo. Pojasnila daje ravnateljstvo Konsumnega druStva za Slovenijo Ljubljana VTT. Zadružni dom	41324
Brivski lokal
ž" vpeljan, oddam proti mali odškodnini. Na=l"v v oglasnem oddelku »Jutra«
41266
»100—200 Din«.
3 gospodične
Spalne fotelje in kanapeje
4126S | D®*«®* otomane	v najnovejših ob!ifcah	faj najfinejši tedeiavi dobite samo pri 1
RUDOLF SEVER. Martjia trs 2.
Dijaka
t* dobre kmečke hiše — | »Jutra«, sprejmem e 1. decembrom kot sostanovalca, z dobro I domačo hrano. Naslov v |
Sobo
event. s souporabo kuhinje I centru takoj oddam. — I Naslov v oglasnem oddelku 41279
Dve sobi
O prodaji
alkohola, čaja in kave v drž. uradih, ne moremo
oglasnem oddelku »Jutra«. z ^ wkrbo oddam • 15. priobčiti brez podpisa.
i It »tv UOMVV VJMOUl O XV. I
novembrom v Židovski ul. št. 6.	41281 |
«200
\iiti*
'V*

Pritlično stanovanje L bn te „
3 sob, kopalnice in priti- IZSUDII Se je CCVeiJ - -	-• 'Posten najditelj se napro-
ša, da ga odda ▼ oglasnem
klin oddam stranki, po možnosti brez otrok. Po- .	.-
nudbe na oglasna oddelek | oddelku »Jutra«. »Jutra« pod šifro »750«.
41198
■41232
Stanovanje
oddam takoj. — Pojasnila. daje Ivan Ogrinc, Gruber-1	VttlO
jevo nabrežje 8. 41253 novo dalmatinsko priporoča vinska klet na Sv. Petra
Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe in pritikiin oddam s 1. decembrom v SiSki, Aležov čeva 24.	41250
Stanovanje
cesti št. 43.
«4 iti s A^uišAS
Gramofon
Odprto pismo
Pevskem« drnStv«
Krakovo-Jmovo
▼ Ljubljani.
Zrvetfel sem, da 410651 Vašeiga zboma ffmrn o onemi oeiresnico glede mojega odstopa te t I društrva.
V poinovresm slraSaJfa bodenn pramoman napraviti korake, ki ne bodo dotač-
iu 9 plošč prodam za 450 dvosobno iščeta zakonca p;n Naslov v oglasnem PO voiijd VBtn brez otrok. Ponudbe na oddelku »Jutra«. 41198 »enta čtenu. oglas, oddelek »Jutra« pod
šifro »77«.
41237
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče za takoi mirna stranka v me-ftn ali na periferiji. Oen'. ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Li*i'.n«.
41280
Nov planino
l koncertni, z dobrim glasom I proda Zima, Stari trg 34/11 412G2
odfič. njjo&tovartem Anton Kolesa.
Najpopolnejši in najcenejši aparat ia rona-žeaje, poslednji nspeh nemške industrije, "rtultor Co, Beograd, Obillčev veoac br. V5. Telef. 33-01.	201 a
S (itti sroero v&monkmn vse« sororfsiiSoom, da k naS
preofdiem s svetota^stvt, po tfoSgeta im&epokieim tepljenja pietirrort. Plrefpe.®aji bo v če4rte& 14. t. m. fe Čelna v Trboivij«, kjer se vffSi pogreb ofc 4. nri popofkltie iz M>« ža-knsM ca doimaie poJoopafišče t Tr-boivS^ah.
Trbovlje, dne 12. no<vwmfcffa 19».
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTAU.
14075
14055
V	gtofooka žaftostn naanaojamos <*a |e
naš sriooljaMjeni oče, stari oče in tas^ ®065X)d
]osip Vimpolšek
hrani klicni sluga,
v nedelo, dae 10. t. m. po do9ge«n trpljenju boguvidaino premaiari.
Pogreb dragega rajnika se ie vrSl dne 12. novembra 1929 ob 2. nri pop. izpred mrtvaške veže spJoSne bolnt-ce na poikopališoe k Sv. Križu.
V	LJubUarri, dlne 10. mweimbra 1909. AVGUST, ANTON, ANICA, otroci. METKA, sMiaha, MAKSO KOS, tet
in ostalo sorodstvo.
re?/
iZJk
Gospodično
v svetlem plašču, opazovano 11. novembra ob 7."l0 . zvečer v Bethovnovi ulici,
Opremljeno sobo V družbi gospodične, vpra-
enažno, s separiranim vho-	šam, ako megoč sestanek,
dom. po možnosti v sredi-	v svrho nedeljskih izletov
ni mesta išče uradnik —	z lastnim avtomobilom. —
Ponudbe na oglas, oddelek	Odgovor na eglas. oddelek
»Jutra« ped »Ujedinjenje«.	»Jutra« pod šifro »Lastnik
41145	avta«. 41210
Dve krasni sobi I Mlad inteligent
parketirani. lepo »premije-1 omamljen, cd usode zasle-ni, e krasnim razgledom in dovan. išče znanja s pre-elektriko sveže preslikani, možno iu neodvisno damd oddam t>osamezno ali — gospodično, vdovo ali skupno. Event.. tudi s kla- ločenko. Dopise na ogla=. virjem in zajtrkom. Več v oddelek »Jutra« pod šifro oglasnem oddelku »Jutra«. I »Artiljerijsfci častnik«.
41048	41202
Beležne
= KOLEDARJE
Blok
Notes
Žepn?.
nudi po najugodnejših cenah
tiskarna .SLOVENIJA" Volfova 1
Donald Keyboe:
99
Gusar t oblakih"
Letalski roman
Hotel se Se približat!, a Mary je zmajala z glavo, oeš, nai teti dalje. To je moglo pomeniti samo nekaj. Guverner rti verjeti njihovi Bgodlbti! In zdaj ga je priganjala, naj se ne zakasni s svoiitm sporočilom.
Hrabritno m je mahnil z roko, a hitrosti tli takoj povečaj. Mary
ga je bila dohajala v težkem poštnem letalu, s kakršnim še mi bila ietela. S tesnobo jo je opazoval-, zakaj videti je biSo, da ga le s težavo vodi.
'Nato je z nekakšriiim odporom seigel proti venrtfta. A prav tedaj
Je utdlairS sikorf izpaj/h njenega tetalla ornrek čnnega dima. Tmeniuifcek nato se ije letalo nagnilo naprej in se jelo v polžastii viiugi spuščati proti zemlji.
Polno misli je zarojiflo v Dickovi gtavi iai draga se je upirala drugi. Čas je bil dragocen, a vendar: niti na tej obupni poti ni mogel dopustiti, da bi ostala Mairy v nevarnosti! Ali se je bilo ivobče zanesti, da bo STečno prisitala s takim velikimi tetailom? Ozrl se je dol in vMei spodiaij več ravniih mest. Sklenil je počakati, da ona pristane in nato pohiteti dalje. Kadar dospe na ciU, bo lahko teflefoniral letailišou, da ji pcšljejo pomioč.
Ko se je Mairy spustila za kakih tisoč čevljev, je naravnala fetalo v ravni tet, da bi pristala. Di-ak je zavil na okofl!i, da bi bolje videl. Kazalo je, dia ne bo iimeia n-aprMik, zakaj polje je bilo široko jo odprto na vse strani. A zdajci se je zgrozil.
V poslednjem tremu-tiku, tik preden je obstalo, se je 'bilo moralo letaiu nekaj zgoditi; videti je bilo, kakor da so zadete kolesa ob eapreko. Rep se je počasi vzdignili in letalo se je prevrnilo.
Dick se je spustil, kakor hitro je mogel. Glede na majhno brzino je bito skoro izključeno, da bi se biilo Mary kaj zgodto, a vendar
se ve boitež prepričati. Strah ga de pograbi šeJe tedaj, ko je prišel <k> tai m vkLefl, da se nx ne gibdje. Mary je moraCia biti pokopana pod teta krni; morda je biila cdo težko ranjena!
Ja-drno je pristal. Letalb se je uisitavfflo nedaleč od prerojenega aeroptoa. Skoči je s sedeža m zidimjal po polju. Ko se je sklonit da 'bi boljje videl, se ie pod' krilom mahoma nekaj zganilo.
V naslednjem tremstkni je Dick osupel zagledal ustje avrbo-martske pištole, ki je merite proti njemu navzgor. Toda nljegove osuplosti in zadTegie i» povzročalo samo to, da je vtcM piištollo, ampak še botkj ta, da jo je držal v roki — kdo?
Nadizonn-jk CamricJrael!
CarmkhaeiJova levica je zattiskate. Mary Randovi usta-. Ta hip jo je izpustil, ztazei! izpod aeropfena im se nastanil četzena, tako da ije imel obadiva pred očmL Mary se je počasi in trudno pobrala s kolen.
»To ni bik) napak, Trenit, kako sem vas zrvaM na tla,« je veselo ■rekel Carmiehael. »Miiss Rand, ki je zmerom ustrežljiva, mi je pomagate pri tem. S tem pa ne trdim, dia ni bilo treba velikega pri-govarjamia, preden sem jo spravil v letalo. Na srečo so se vršila pogajanja brez prič.«
Cairmndhaefl se je režal. Dick' je osuplo buljil vanj. Po tem takem je bila Mary prisili jena — s siilo jo je bil spravil na sprednji sedež! Aetnoplama ni vodite ona sama, ampak Carmichael, ki je ždel za njo!
In nato je bil vprizaril ta zvijačni pristanek, pri katerem je sicer pokvaril letalo, sam pa je ostal z Mary vred nepoškodovan; vedel je, da bo Dick v svooi skrbi prtetapl.
Dick je prepadenio pogledali Mary. Njene oči so žalostno ilskale njegovih.
»Zakaj, oh, zakajj nisi Jete! daflje?« je šepnila s potrtim glasom.
Dick je negotovo skomigni z ramena. V njegovi glavi je bila zmešnjava in ves ta prizor se mu je zidel kakor mora. A nato se je jete zmešnjaiva obKkovaiM v jasno misel. Bilo je, kakor da je nelkalj mahoma bruhnilo na dlan.
»Carajjdhaiej — v! —vi ste tenor® Lawsonai!c
»Presneto bistroumen dečko ste!« je vzkliknil Garrrfidhae!. »Človek bi deja'1, da vidlite vsemu do dna, Dogme škoda je vaših zmožnosti, da jih zapravljate pri letalski pošti!«
Toliko da je Dick slišal njegov porogljivi glas. MiseJ mra je hitela nazaj in skušala spojiti dejsttva, ki so mu bfla jasno pred OčmL
»A priznati moram*« je nadajeval Cairmidhaefl, opuščaje svod posmehljivi način govoaitemja, »kar presenečen sem bil, ko ste zasledili tisto reč z ventilom. To je bilo -res srja/jno, Trent. Dali ste mi jo po glavi. Na sreči sem pHvi prišel do Pereza in sem ga poučil, kako naj se vede.«
»In jaz sem imel že od začetka prav!« je pffaimio iz Didka. »Lawsonov morilec ste vi!«
»To je Obžalovanja vredno dejstvo,« ije rekel Canmichaefl ta pokiima!. Njegova pištola je bila še vedno vzdignjena in njegove oči prežeče kakor prej. A v tem trenutku se ie očividno radovai svoje zmage ter užival osuplost, ki je vstajala na Dickovem in mtederakinem obraizu.
»Da,« je nadaljeval, »a pripomniti moram, da tega izprva ni bilo v mojem načrtu. Rop sem seveda nameraval. S Perezom sva se bila domenila. On je najprej popravil ventil, a jaz sem se že ponoči odpelijail, da ga počakam. Nisem pa vedel, da bo Lawson Oborožen. In tako sem moral porabiti rokoborako ukano, ki sem se je bil naučil na Vzfiodiu; spravil sem ga na tla in ga udaril. Cesnl sem ga prehudo, Bog pomagal j! Vsekako sem dobil denar. Tisto jutro sem bil res v skrbeh. Vise je bilo že urejeno za beg in s Pe-rezcim sita se baš pripravljala, da izgineva s prvim parnikom, ko mama je prišla ta Ijjuba gospodična Randiova na pomoč. Tisti mah, fco je povedala, da je pištola last njenega očeta, sem vedel, kaj mi je storiti!«
Smejal se je da mkofi tega ta podčrtava! vsako besedo svojega poročila.
Ure,
$Catnino in bre&rnino
kupite najboljše i« najcenejše pri stari, priznani tvrdki
H. SUTTNER,
Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkve.
Največja ta najsolidnejša razpoši-JJataica. Razpošilja v vse kraje tu-In inozemstva.
Zahtevajte brestplaciti e«t»ife
H. SUTTNER, Ljubljana 4.
Lastna protoko&raoa tovarna nr v
Švici, znamk
IKO, OMIKO, AXO
Polepšanje polti tekom 24 ur
)e doseg!« po sabva!-oem poisnra gospa dr L. K po zdravnikih priporočeno te potne kremo »EROS«.
Obilo pismenih pri* ■Dam]. Ako Je vaS ob-ras Skaž«n od mo®o-Ser, sote<te«v gub afi <Jmgiti motttev polti, jah lepotna krema »EROS« takoj o<Jpravi, sicer vrnemo denar. 1 lonček Din 14, trUe lončki Din 30.—.
Dr. NJkoL Kemčny, Košice, poštrf predal 12/E7 ČSR.
Stavbna parcela
pripravna za vsako podjetje^ vilo i. t. d., je naprodaj tik gasilnega doma v sp. Domžalah, Lovska cesta štev. 5. Poizve se istotam.	14019

China srtbreo Jedilno orodje s 50-lebno pismeno tovarniško garancijo.
Vsak petek Sveže namočeno po leno v ko, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pri F. R. KOVACIČ, Ljubljana. Miklošičeva 32
Nova knjiga:
lika Burgerjeva
.Umirajoče
V, li v vni pukjvkJ ML
SetJ« f boaivtefc L}Mjatm riato dofco Bvojegi ■neMSkcsi »deiavnvMfa k t« dobe ie cajda (MaleSbi snov aa troj rotnoo m posta/vila t ospredje knparja RoUbo ta Mšsieja ter rfftamta MenoineeT-fa. Vsebina le sentimentalna in romao-tiča* ramvol dejanja dobro praniSSen, kfflterrno-e-godovaTsk« opisi rasmh t«dani2» do«adkor m običajev zamkruvi in plos<bSE-m. — Knjigo le izdata T»sfcmrw zadrega v LfaMiaoi in ve«a farošvaoa Dia 52, v«woa Din 62,
.t T
M O T O B 1 E LOKOMOTIVE
za pogon » surovim oljem
i
^CtetotH
•vtfittfe čevCje in &ne$ne čevCje
danes vsakdo fenpraje, ker je
postala ta znamka rad5 svoje odlične kvalitete ta elegaot-i ne fazone ljubljenček vsega t sveta.
Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje ta snežne čevlje!
R A DI O
na odplačilo!
S ELEKTRONSKI APARAT, apre]ema v«o Evropo ▼ tvočttScu z na#toeJSiimi elektronkami (Fit-fcps aii Bartura), 1 akumulator Varta 8 Amp^ 1 anodma baterija 90 vofoov. kompleten aoteoski in r«neBski materijal ta 1 posebno fin evočoik s kramo svileno sliko pri oaplači!« Din 300.—, Se 12 obrokor po Din 180.— mesečno, pri točnem •dplačevanta bres obresti aiB dragih stroSkor.
4 ELEKTRONSKI APARAT 1 4, vse pritartme, kator zgoraj pri neplačilo Din 300.— it 12 mesečnih oforotov po Din 22S.—.
Za dobro delovanje jam čim.
V zalogi ne vrste radio-aparator po najnižjih dnevnih oeoah, aparati sa priključitev na omrežje bres baterij, velikanska ta toga sestavnih delov, veMti aparat ca restavracije ta kino-pod-(etla, ki nadomestujek) največjo godbo in kjer se lahko pole« radia uporabljajo tudi gramofonske ploSče.
RADIO FRANC BAR
LfubJfana, Mestni trg 5, tel. 2407
Za MJIdavia ta BožJČ naročite že tedaj, posta-Tla Vam pa aparat na željo tudi pozneje.
DIESE Ii - MOTORNE LOKOMOTIVE
za lahke proge — oeobito poceni pogon. Popolnoma sigurne in trpežne skozi dolga leta ob največjem obremenjenjn. PočenSi «d 7-5 HP; teža v pogonu 2.5 to. za tir 500 m/m ali vež.
OREBfSTEIN i KOPPEL I>. D.
Zagreb, Samostanska 8/II. Telefon 50-R4
Dostojevski j — Vladimir Levstik
Selo StepančikoTO in nje^oTi prebivalci
iS ti
HuniorisOond roman. Izdala Uditovma zadruga r L^afo^ani	»
Vedra kakor pomladmi dan je ta krajfca, potaa, živahna ta m- ^ m smejana — po pravici se trdi o nji, da je
^ najboljši humoristični roman na svetu.
Sž Selo Stepančikovo je najprijetnejša pilula uDostoievSetae« a ffi-^ ste čitetelje, 'ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da je premalo © umijiv ah »prežalosten.
^ Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in veOa bro«. rana 44 Din, t platno vezana 56 Dta.
9
I
N*
«9 86
Neprijeten duh ust
jprjl
obje slab
[^oprn^oSj^IaEe barve kvarijo najlepTobraZTlR hibi odstranit« pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste, Zobje dobijo krasen sijaj 6lonovine, posebno pri vporabi zobčaate šoetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej t malo tubo. Chlorodont Sčetka za otroke, sa dame (mehke ščetke), za gospode (trde Ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omota * napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo U Jugoslaviju j Tvornice Zlatorog, Maribor. 9
Makulaturni papir po 4 Din kg
Naslov t upravi »Jutra«.
Obl. koncesijonirana
Šoferska šola
S GOJKO PIPENBACHER
j	Ljubljana, Dunajska cesta 15
J»0 Pisarna in infoirmaoije: Rutarjeva 9
Zahtevajte prospekte!
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
A I 129-29 13
14053
Prostovoljna dražba premičnin.
Na predio« Franceta, Karata ta Amafije Vrečar kot <tecSčev Lracšje Vrečar, po6estmice v Žalcu št 38 se prodaio na iarvtii dražbd spodaj zatp&aas aepireirnčoiime za priistaiviBeno izkiicno ceno:
dne 18. novembra 1929 ob 9. uri
kot oefata. Dražba se vrši v Zafcn it. 38.—.
Ponudbe pod szkiicao ceno se sprejmejo. Zastanme pravice aa. jsemaSča zavarovamih upnskorv ostanejo nedotaknjene.
Za poitrdiitenr prodaje imajo zgoraj navedeni dediS oeea dni prezoisk&a. Iizlkmpiio prodaje Je i&noojti okrajne«« sodiiščo r Cegn r 14 dneh j*> d»-deiWvi domska.
Ostali pc-goji pmdaje se meto ne^Jedapri nbra^oeim sodse® t Ccijm v sebi it. 12.
Nepremičnine;
1.	ftfca St 38 r Zešaa St. 56 vi. St. 35 t 2aSec.
2.	vrt par c. 5t. 857. 410 m*.
3.	Gospodarsko posJopje.
4.	Delavnice.	Sfcupe! 2CO.OOO.— Dav
Okrajno sodišče v Celfu, odd. L,
dime 6. ooveanbra 1529.
I
UbCin« Ljubljana
I
Usetnl pogrebni larod.
V globoki žalfosflf naznaniaano vsera sorodniikom, prijafte-lieiti isl znancem, da je naš nadvse ijufciBeai sopnos, ooe, Slani oče. brat, stric, tast on svalk, gospod
Brodnik Ivan
nadaprervodnik dri. let ▼ p.
danes, 12. t. m. po kraikesra tinp-Semjra, preden a ametota}-
strvi za vedno za-tisnH svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dure 13. novesntora 1929 ob %4. uri popočdme od doma ža'fostš Gorišika nL 11 (Sp. Sd-Ska) na pcAoipaiMSoe k Sv. Križia.
V LJubljani, dne 12. raocvcjubra 1929.
MARUA BRODNIK roj. KOMAN — soproga. MARIJA, JULIJ ANA, VERONIKA, CIRIL, MILAN. JANEZEK, otroci ta ostali sorodniki
I
Nafvega Izbera — aataižie ceo« najno-ve^ah dvo4to4es diricalnati, ca ceste ture in datns&h, tnotonjer. maiit dvokoiei j sa otrofce, tssra&iifa ta otnc&db vozičkov ' raanih mod eter od najcenejšesa do naj-fenejSeza, braošivalnA strojev Central Bobbin. FVed ne kuponi oj)«Jte si zalogo pri tvrdSd Trfbtma F. B. L, torama dvokoles ta otroških rozJ 6kov, Ljubljana, Kariorika e. i. Cen&i iranfcn.
Pnodaia na obroke
t
k Se3>f rnoSo dolhro
Vbemogtočni je pofdicaJ mater ozijroina staro inateal
Marijo Marinko
dne 11. novembra v vilsoki starosto 85 let, večkrat previden« s sv. zakramenti.
Pogreb predrage ramjke bo v sredo, <Jne 13. novembra ob V2-4. uri ipopoldlne iz hiše žatosrtal G'15mce - Tržaišika cesta 5 na župno pokopališče na Vič. Svete maše zadtušmce se bodo diarovafle v žuipni cerkvi sv. Antona na Viču.
Vič-Glince, dne 12. novembra 1929.
ANTONIJA GUTNIK,
14C56	hčL