Članek obravnava dva primera upravljanja virov v javnem sektorju in razkriva razlike v njihovi učinkovitosti ter koristnosti za družbo. Prvi primer se nanaša na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki potrjuje status zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo na dan uveljavitve zakona. Avtor, pravnik, izraža dvom v smiselnost takih odločb, saj status zavarovanca izhaja neposredno iz zakona in ni potrebe po dodatni administrativni potrditvi. Drugi primer se nanaša na delo inšpekcije za okolje, ki je izvedla nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta sistem zasleduje javni interes, saj proizvajalci prevzemajo odgovornost za svoje proizvode tudi po koncu njihovega življenjskega cikla, prispevajoč k recikliranju in zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Avtor članka kritizira prvi primer zaradi njegove nepotrebne administrativne obremenitve, ki ne pripomore k javnemu interesu in poudarja potrebo po smotrni uporabi omejenih virov v javnem sektorju. Nasprotno, primer proizvajalčeve razširjene odgovornosti nadzorov prikazuje, kako lahko javni sektor učinkovito prispeva k doseganju javnega interesa, hkrati pa spodbuja proizvajalce k odgovornemu ravnanju z odpadki.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-44ANXJX5

COBISSID

182579203

Objavljeno

12.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Brezavšček, Andrej (2023). Odgovorno upravljanje virov v javnem sektorju. Javna uprava, letnik 59, številka 3/4, str. 7-9, 109-110. URN:NBN:SI:DOC-44ANXJX5 from http://www.dlib.si

MLA:

Brezavšček, Andrej. "Odgovorno upravljanje virov v javnem sektorju." Javna uprava letnik 59. številka 3/4 (2023) str. 7-9, 109-110.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44ANXJX5>

Javna uprava
1993-
(Zbirni zapis)