Ovire za primerjalno analizo federalizma so v primerjalnih zmotah (Sartori), nekritičnem idealiziranju federalne ureditve in razširjanju koncepta (pojma) na vse oblike pluralističnega odločanja. Današni poiskusi teoretičnega razjasnjevanja pojma so bodisi preširoki, razvijajoč obsežno filozofijo federalizma, ali pa preozki, poudarjajoč nekaj strukturalnih načel organiziranja federacije. Primerjalno delo na področju federalizma je osredotočeno na različne tematske sklope (teorijo, institucije, ustave, medvladne odnose, fiskalne zadeve), ki jim avtor dodajaja primerjalni federalizem na podlagi modela političnega asocianizma (federalizem prežema strukturalno, življenjsko, zgodovinsko in kulturno področje kot posebna politična oblika, s poudarkom na položaju in vlogi federalnih enot). Po avtorjevem mnenju je federalizem kot dinamično organizacijsko načelo enako uporaben na znotrajdržavni kot na meddržavni ravni. Vsak federalni sistem, če želi biti uspešen mora razviti ustrezno ravnotežje med kooperacijo in tekmovanjem, med federacijo in federalnimi enotami, ustavno-institucionalni elementi pa morajo biti popdrti z ustrezno politično kulturo. Upravljanje etnonacionalizma je eden najtežjih problemov sodobnega federalizma (krize, odcepitve).

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-471MI4M1

COBISSID

439885

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Brezovšek, Marjan (1993). Primerjalni in mednarodni federalizem. Teorija in praksa, letnik 30, številka 9/10, str. 899-909. URN:NBN:SI:DOC-471MI4M1 from http://www.dlib.si

MLA:

Brezovšek, Marjan. "Primerjalni in mednarodni federalizem." Teorija in praksa letnik 30. številka 9/10 (1993) str. 899-909.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-471MI4M1>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

(Celotna številka)