Prozna zbirka Ane Svetel preigrava motive, ki so trdno zasidrani v tukaj in zdaj, a se hkrati zdi, da predobro znani kolorit Evrope 21. stoletja s slutnjo skrivnosti in enigmatičnosti tudi presegajo. Srečamo mlado znanstvenico, ki ob povratku v domače stanovanje ugotovi, da je nekaj nepreklicno drugače, a da spremembo zaznava le ona. In nosečo kiparko, ki po mnogih letih naveže stik s sorodnicama v Beogradu, a se ob srečanju sooči z njuno nemogočo zahtevo. Sta nori ali so njuna svarila upravičena? Tu je spor med profesorjem in študentko, ki v središče postavi vprašanje krivde. Komu verjeti, ko se zdi, da je razmerje med žrtvijo in storilcem strukturno določeno? Ko se po desetih letih sreča skupina prijateljev, ki so preživeli semester na izmenjavi, se pod površjem nostalgije in grenko-sladkim vsakdanom mladih odraslih začnejo razkrivati spomini na prvi pogled nedolžne mesece v tujini. A čigavi spomini so pravi? In kako živeti z njimi?

Pravice