Izbira predmetov pri maturi in splošni uspeh - ali naravoslovne predmete izberejo po uspehu boljši?

slovenski

2010

letnik 21, številka 3/4

(ne)naravoslovni predmeti   gimnazija   graf ordinalne dominantnosti   indeks   izbirnost predmetov   nevidna pedagogika   orodje za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole   različnost porazdelitev   splošni učni uspeh   učinkovitost v edukaciji   usmerjena različnost   vzgoja in izobraževanje

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Evropski svet je sprejel usmeritev, da naj bi države članice skupno število diploman tov na študijskih smereh matematike, naravoslovja in tehnike od leta 2000 do 2010 povečale za vsaj 15 %. V Sloveniji se je delež teh diplomantov doleta 2006 povečal samo za 8,3 % oziroma približno 1 % letno, kar pomeni zadnje mesto v EU. Ob povečevanju števila maturantov se je delež izbranih naravoslovnih predmetov pri splošni maturi do leta 2004 zmanjševal, po tem letu se je trend obrnil. Skromno povečanje je nasprotno trendom na področju družboslovja, poslovnih ved in prava. Ob tem se zastavi raziskovalno vprašanje, ali se za izbiro naravoslovnih predmetov na maturi bolj pogosto odločajo dijaki z boljšim splošnim uspehom že med gimnazijskim izobraževanjem in ali ti dijaki dosegajo tudi boljši splošni uspeh pri eksterni petpredmetni maturi? Na Ric-u razvito programsko Orodje za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole omogoča pripravo podatkov za analize splošnega uspeha kandidatov ob zaključku srednje šole in splošnega uspeha na maturi. Z MWW testom smo ugotovili statistično pomembno razliko rangov, z merami različnostiporazdelitev pa določili razliko porazdelitev splošnega uspeha kandidatov, ki na maturi izberejo naravoslovne ali družboslovne predmete. V diskusiji je razmislek o vzrokih in predlog sprememb v slovenskem šolstvu, za izenačevanje zahtevnosti naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter za večjo učinkovitost in izboljšave, utemeljene na podatkih.

13.10.2022