Zakonodajni postopek je osrednji del zakonodajnega procesa, ki ga tvorijo vsa opravila, usmerjena v pripravljanje in pisanje zakonskega predloga ter sprejemanje in izvrševanje zakona. V sodobnih demokratičnih državah veliko večino predlogov zakonov oblikuje izvršilna veja oblasti, znotraj katere imata ključno vlogo vlada in ožja javna uprava, torej ministrstva in vladne službe. V prispevku se avtorja omejujeta na vlogo Evropske komisije, ki v zadnjih letih sistematično spremlja značilnosti javnih uprav držav članic in njihovih reform oziroma modernizacijskih procesov ter si prizadeva bolje razumeti vlogo, ki jo na področju izboljšanja delovanja javnih uprav držav članic ima podpora EU. Okvir te aktivnosti je projekt EUPACK (European Public Administration Country Knowledge), ki poteka od leta 2016 dalje. Avtorja ugotavljata, da število sprejetih zakonov iz leta v leto niha. V vseh analiziranih letih kot predlagatelj sprejetih zakonov prevladuje Vlada RS, prav tako pa je manj kot polovica zakonov sprejetih po rednem zakonodajnem postopku.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8PYMPBB9

COBISSID

135906563

Objavljeno

12.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Tičar, Daša, Rakar, Iztok (2022). Hitro, prehitro? Analiza zakonodajnih postopkov v obdobju 2017–2020. Javna uprava, letnik 58, številka 3/4, str. 13-32, 95-96. URN:NBN:SI:DOC-8PYMPBB9 from http://www.dlib.si

MLA:

Tičar, Daša, Rakar, Iztok. "Hitro, prehitro? Analiza zakonodajnih postopkov v obdobju 2017–2020." Javna uprava letnik 58. številka 3/4 (2022) str. 13-32, 95-96.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8PYMPBB9>

Javna uprava
1993-
(Zbirni zapis)