Vanek Šiftar, intelektualni steber Prekmurja 20. stoletja

slovenski

2024

letnik 95 = n. v. 60, številka 2

biografije   biography   Communist Party at the University   Higher Law School in Maribor   historian   intelektualec   intellectual   lawyer   Mladi Prekmurec   pravnik   Prekmurje deputy   prekmurski poslanec   profesor   professor   Šiftar, Vanek   Višja pravna šola   zgodovinar   Zveza komunistov na univerzi

Zgodovinsko društvo v Mariboru
(Obvezni izvod spletne publikacije)

van Vanek Šiftar je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji. Že v dijaških časih je bil intenzivno vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Z nekaj izkušenj z urednikovanjem dijaških objav na Ptuju je pred drugo svetovno vojno Vanek Šiftar prevzel urednikovanje Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju se je Vanek Šiftar odločil za študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je na sredini prekinila vojna, in zaključil ga je kot študent ob delu leta 1953. Proti koncu vojne je prestopil v Rdečo armado in se po vojni vključil v Zvezo komunistov, preko katere je želel prispevati k izboljšanju življenjskega standarda in izobraženosti Prekmurcev. Ti so ga večkrat izvolili za republiškega in zveznega poslanca. Vzporedno s političnim delovanjem je imel Šiftar pravno kariero. Še pred diplomo na Pravni fakulteti je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča partijskemu vmešavanju v delo pravosodja. Po prvem mandatu zveznega poslanca se je vpisal na doktorski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 doktoriral na temo samoupravljanja. Slednje je kasneje razložil kot projekt, ki je bil zmanipuliran iz na začetku predvidene uvedbe delavskih svetov, preko katerih bi delavci »kot dobri gospodarji« sodelovali pri upravljanju podjetij, ne pa da bi zagotavljali zaposlitev »največjim zabušantom«. Zaradi poznavanja delavske tematike je bil postavljen za predsednika sindikalne komisije v Mariboru in od tam je leta 1965 po doktoratu presedlal na Višjo pravno šolo, ki je bila tedaj v svojih prvih letih delovanja. Po upokojitvi prvega direktorja šole je Vanek Šiftar postal drugi direktor VPŠ z vizijo nadgradnje šole v Visoko pravno šolo ter v Pravno fakulteto, za kar je VPŠ izboril pravico do znanstvenega delovanja in s tem tudi tiskanja pravnih knjig, ki je bila dotlej pridržana Pravni fakulteti v Ljubljani. V univerzitetnem prostoru je deloval v času, ko so na visokošolskih ustanovah delovali partijski odbori. Ne glede na to, da je bil Vanek Šiftar član ZK, si je prizadeval za prevlado strokovnosti na univerzi; iskal je strokovne in ne partijskih kadrov ter študente spodbujal k samostojnemu mišljenju. Posebno poglavje njegovega življenja je bilo v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja, ko je kot komunistični profesor predaval politično ureditev na mariborskem oddelku Teološke fakultete in se s kaplani družil po mestnih gostilnah. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava, izvoljen na Univerzi v Mariboru. Zaradi Vanekove madžarske mobilizacije je partijski organ skoraj preprečil njegovo imenovanje za zaslužnega profesorja in le najvišji profesorski zbor takrat še nove Univerze v Mariboru je dosegel, da je bil Vanek Šiftar leta 1983 imenovan za prvega zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru s področja prava.

13.05.2025