The role of museums and galleries in the formation of cultural landscapes and tourism

angleški

2025

dostopnost   kulturna izmenjava   kulturne ustanove   kulturni zemljevid mesta   nacionalna identiteta

Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen študije je oceniti raven razvoja kulturne krajine in kulturnega turizma v glavnih mestih štirih držav: Kazahstana, Kirgizije, Albanije in Ukrajine, na podlagi avtorjeve razlage pojmov »kulturna krajina« in »kulturni turizem«. S tem namenom je bila izvedena empirična študija, in sicer anketa med lokalnimi prebivalci teh prestolnic, v kateri je sodelovalo 443 anketirancev. Stanje kulturne krajine je v Astani ocenjeno s 4 ali več točkami, v Biškeku z 2 do 3 točkami, v Tirani s 4 do 5 točkami, v Kijevu pa s 3,5 točke. Stopnja razvitosti kulturnega turizma je na splošno ocenjena na naslednji način: Astana – 3 točke, Biškek – 3 do 4 točke, Tirana – 4 do 5 točk in Kijev – 3 točke. V skoraj vseh prestolnicah po mnenju lokalnih prebivalcev na kulturno krajino in turizem vplivajo politična oblast in njen odnos do kulturne dediščine, oživljanje nacionalne identitete, gospodarski razvoj, zanimanje turistov in nosilcev kulture, prisotnost zgodovinskih spomenikov, dostopnost, razvita infrastruktura in naložbe v kulturo. Anketa je zajela tudi preference, pogostost obiskov in dostopnost kulturnih ustanov. Največja pogostost obiska je zabeležena v Kijevu, najmanjša pa v Biškeku. Med najbolj priljubljene sodijo muzeji, galerije, kinematografi, gledališča ter kulturni in zgodovinski parki. V skoraj vseh prestolnicah anketiranci poročajo o slabi dostopnosti kulturnih znamenitosti. Udeleženci ankete so pripravili tudi sezname muzejev in galerij, s pomočjo katerih bodo oblikovani kulturni zemljevidi glavnih mestnih znamenitosti.

04.07.2025