Opis
Medijska sfera je v zadnjih desetletjih doživela številne tehnološke in družbene spremembe. Eden od pristopov, ki celovito zajame te spremembe, je model hibridnega medijskega sistema, ki predpostavlja hkratno proučevanje »starejših« in »novejših« medijskih institucij, praks in vsebin. Ta model je izhodišče naše raziskave, v kateri smo proučevali vlogo množičnih medijev pri konstrukciji agende na Twitterju (danes X) v obdobju migrantske »krize« v Sloveniji. Naša analiza je razkrila, da so med najvplivnejšimi uporabniki prevladovali akterji, povezani s »starejšimi« in »novejšimi« množičnimi mediji, s pretežno desno politično usmeritvijo. Poleg predstavnikov množičnih medijev so bili med najvplivnejšimi uporabniki tudi predstavniki desničarskega političnega omrežja. Na ravni analize diskurza najbolj retvitanih tvitov smo ugotovili soobstoj varnostnega in humanitarnega razumevanja migracij. Navedena ugotovitev nakazuje, da se prevladujoči migracijski diskurzi na Twitterju niso bistveno razlikovali od tistih, ki so bili običajno prisotni v množičnih medijih. Obstoj varnostnega diskurza v razpravi kaže tudi na to, da je slovenska migracijska razprava na Twitterju v letu 2015 odražala širše trende v javnem dojemanju migracij v Sloveniji. Osrednji prispevek naše raziskave je, da pokažemo, kako model hibridnega medijskega sistema, teorija prednostnega tematiziranja in teorija omrežij tvorijo koherenten pristop za proučevanje digitalnih medijev, s poudarkom na operacionalizaciji hibridnosti in vpliva v sodobni digitalni medijski sferi. Metodološki prispevek pa je v tem, da ponazorimo, kako je mogoče veliko količino podatkov (ang. big data) analizirati s kvalitativnimi metodami, konkretno s kritičnimi študijami diskurza.