Povečan obseg migracij in vpliv evropske migracijske/begunske krize v obdobju 2015–2016 se odražata v spremembah odnosa do migrantov in pripadnikov nekaterih verskih skupin. Zaskrbljenost vzbujajo predvsem študenti prava, ki se bodo z migracijami srečevali pri svojem delu. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene leta 2019 med študenti 1. in 4. letnika prava na štirih pravnih fakultetah na Hrvaškem. Namen raziskave je ugotoviti, kako tesen odnos (po Bogardusovi lestvici socialne distance) bi študenti prava vzpostavili s posameznimi vrstami migrantov, Romi in pripadniki različnih verskih skupin. Rezultati kažejo, da bi študenti najtesnejši odnos vzpostavili s priseljenci iz Severne Amerike in zahodnoevropskih držav, največjo povprečno distanco pa izražajo do prosilcev za azil. Največjo socialno bližino izkazujejo do katoličanov. Analize vpliva družbeno-demografskih značilnosti, kontekstualnih kazalnikov ter vrednostnih usmeritev in stališč na socialno distanco nakazujejo, da ima pri vseh skupinah najmočnejši vpliv nacionalizem.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-EK90QOCA

COBISSID

135286275

DOI

10.36144/RiG89.dec22.49-72

Objavljeno

29.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Gregurović, Margareta, Mrakovčić, Marko, Brglez, Milan (2022). Law students and social distance towards migrants and some other relevant groups in Croatia. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 89, str. 49-72. URN:NBN:SI:DOC-EK90QOCA from http://www.dlib.si

MLA:

Gregurović, Margareta, Mrakovčić, Marko, Brglez, Milan. "Law students and social distance towards migrants and some other relevant groups in Croatia." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 89 (2022) str. 49-72.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EK90QOCA>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)