Razmislek o retroaktivni uporabi spremenjene sodne prakse glede pojasnilne dolžnosti pri sklepanju kreditnih pogodb v švicarskih frankih

slovenski

2023

letnik 59, številka 3/4

banke   krediti   kreditne pogodbe   Slovenija   sodna praksa   ustavno pravo

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Avtor ugotavlja, da tri odločitve Vrhovnega sodišča iz leta 2023, in sicer sodbi v zadevah II Ips 8/2022 z dne 19. aprila 2023 in II Ips 49/2023 z dne 18. oktobra 2023 ter sodba in sklep v zadevi II Ips 54/2023 z dne 20. septembra 2023, pomenijo bistveno novo sodno prakso glede pojasnilne dolžnosti bank pri sklepanju kreditnih pogodb v švicarskih frankih. Tako zakoni, njihova razlaga kot tudi druge okoliščine ob času sklepanja pogodb niso zahtevale take izvedbe pojasnilne dolžnosti, kot izhaja iz predmetnih sodnih odločb Vrhovnega sodišča. To pomeni, da je nova sodna praksa Vrhovnega sodišča v obravnavanih primerih uporabljena retroaktivno, torej na primere, ki so se zgodili petnajst let, preden se je ta nova praksa oblikovala. Avtor ugotavlja, da tako pravna doktrina kot tudi sodna praksa uporabljata kriterij razumne predvidljivosti pri ocenjevanju dopustnosti retroaktivne uporabe nove sodne razlage prava. Ta je v primeru, kadar neugodno vpliva na položaj stranke, dopustna le, če je stranka mogla v času njenega pravno relevantnega ravnanja razumno predvideti, kakšna bo prihodnja sodna razlaga prava glede tega ravnanja. Po proučitvi vseh okoliščin avtor meni, da ob objektivni oceni ni mogoče trditi, da so banke lahko že pred petnajstimi leti razumno pričakovale, da bodo zahteve glede pojasnilne dolžnosti tako stroge, kot izhaja iz nove sodne prakse Vrhovnega sodišča. Avtor tudi opozarja, da vprašanja retroaktivne uporabe te sodne prakse Vrhovno sodišče v navedenih sodnih odločbah ni niti obravnavalo in torej ni obrazložilo, zakaj meni, da je retroaktivna uporaba nove sodne prakse v teh primerih dopustna. To pa samo po sebi pomeni pomanjkljivo obrazloženost sodnih odločb in s tem kršitev 22. člena Ustave.

12.11.2024